Leto LXVL, št. 241 Ljubljana, sobota ZL oktobra 1935 Cena Din i. l*ži*j* rtmJL dan popoldne, uroemai nedelje to praznik«. — Inaeratl do «0 petlt UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO Podrutniee: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, k Din 2.—, do 100 vrat Din 2n0. Od 100 do 800 vrst A Din Sw—. večji inseratt petit ijttrijava. KnafiJev* mi« »t. & telefon It. 96 — CELJE: celjsko urednfetvo: Stroesmaverjeva ulica 1. telefon ftt. *5 trata Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ' - podružnica uprave: Kocenova ulica 2 telefon st. 190 - JESENICE. Ob kolodvoru 101. valja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inosematvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon ftt. 3122, 3133. 3124, 3126 In 3126 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10 35L Delavska zbornica mora v nacionalne roke Delavci in nameščenci! Izvo ju jte s složnim nastopom tudi v Delav ski zbornici zmago nacionalne misli in odstranite iz nje vse zdraž- barje in izkoriščevalce Delavci in nameščenci! Danes in jutri volite novo Delavsko zbornico- Danes in jutri odločate, kakšni ljudje bodo zastopali vaše koristi v našem gospodarskem in socialnem življenju, ali nacionalno misleći ljudje, ali pa internacionalni črni in rdeči, ki jim gre povsod le za politiko, tudi pri Delavski zbornici. Vabijo vas v svoje vrste z raznimi obljubami in raznimi lažmi, nihče izmed teh internacionalcev pa ne more povedati, kaj je že storil za naše delavce in nameščence, da bi imeli večji kos vsakdanjega kruha. Vsa socialna zakonodaja, kolikor je imamo v Jugoslaviji, temelji še vedno na zakonu o zaščiti delavstva, ki je bil v glavnem delo pokojnega dr. Gregorja Žerjava, enega največjih jugoslovenskih nacionalistov, do-člm vemo o raznih krščanskih socialcih, klerikalcih, socialistih in marksistih samo to, da so se znali pač vriniti v delavske ustanove, da pa so imeli za delavstvo samo lepe besede in prazne roke. Kaj naj pričakujemo od tako zvanih krščanskih socialcev, klerikalcev in punktašev. ki so dobri napram delavcu samo takrat, kadar ga potrebujejo, kadar pa bi bilo delavcu treba kaj dati, ga pa tolažijo s plačilom na onem svetu? Kaj lahko pričakuje delavstvo od rdečih marksistov? Ce bi bili naši rdeči na svojem mestu, če bi jim res kaj bilo za delavske interese, bi bolje gospodarili z delavskimi prihranki, ki so bili zbrani v delavskih gospodarskih in socialnih ustanovah, v gospodarskih ln konznm-nih zadrugah, ki pa so JUi skoro vse privedli do propada. Na te ljudi se ne moremo zanesti, tem ljudem ne more delavstvo več verjeti, ker so ga že prevečkrat razočarali. Delavstvo potrebuje tako zastopstvo v svoji stanovski korporaciji, ki bo znalo v skladu s splošno narodno in državno politiko skrbeti za zboljšanje gospodarskega in socialnega položaja delovnih slojev, ki bodo znali pošteno upravljati delavske denarje in ki bodo vedeli, da se slovensko delavstvo ne sme postaviti v nasprotje z ostalim slovenskim in jugoslavenskim delovnim ljudstvom, predvsem s kmetskim, ki predstavlja večino našega naroda in ki se je tako pri skupščinskih kakor pri občinskih volitvah izreklo za nacionalno jngoslovensko idejo, za skupno delo za koristi vseh, tudi najmanjših, in ne le posameznikov, po načelu, da je vsako pošteno delo vredno poštenega plačila. Mi potrebujemo delavsko zbornico, ki bo čim enotnejša, ki bo skrbela pred vsem za interese delavcev in nameščencev in kjer se ne bodo bili politični boji za punktaške aH druge slične cilje. Zato volite vsi delavci in nameščenci, ki hočete pričakati boljšo bodočnost zase in za svoje otroke, v Delavsko zbornico zastopnike nacionalnih delavcev in nameščencev, oddajte danes in jutri na voliščih celo modro (plavo) glasovnico, bele, zelene in rdeče pa raztrgajte! Volitve se začno na vseh voliščih v nedeljo oh 9* dopoldne« Pojdite vsi volit čim prej! Kdo voli Vzlic vsem navodilom, še ne vedo vsi, kdo voli v Delavsko zbornico. Zato ponovno opozarjamo volilce. da voli v Delavsko zbornico vsakdo, ki je bil 16. avgusta zavarovan pri kaki bolniški blagajni. Volijo vse brez izjeme: delavci in delavke, natakarji, natakarice, pisarniško osobje, tr-vsko osobje. gospodinjske pomočnice, kuharice, kuharji, strežniško osebje, sobarice, služkinje, z eno besedo vsi oni, ki so bili na dan 16. avgusta bolniško zavarovani. Opozorite drug drugega, da bodo vsi volilci obveščeni. Vsi volilci pa volite * plavo glasovnico. To pustite celo, ostale glasovnice pa pr. volitvi pretrgajte na dvoje. Kje volim Volilike in volilci po deželi volijo na sedežu svojega blagajniškega zdravnika; val večji kraji imajo svoja volišča, Ljubljana, Maribor, Trbovlje. Kranj ki drogi centri celo po več. Volišča so po vseh teh krajih ob javtjena z 'epaki, ljubljanska je objavil rudi včerajšnji »Slovenski Narod«. Važno je to, da za to, kje kdo voli ni mer od al no volilčevo stanovanje, marveč sedež firme, podjetja ali sploh si u/ho dajal ca, VoMec torej ne volti v okrožju, kjer stanuje, marveč v onem votflnem okrožju, v katerem je zaposlen. Volilce in voilUke iz Šiške pri LJubljani opozarjamo pri tej priliki, da 16. volišče ni na osnovni šoli v Zgornji Šiški kakor je bilo objavljeno marveč na dekHškl osnovni soli v Spodnji Šiški. Kako glasujem Ko pride volilec aH volilka na volišče, pove komisiji svoje ime. Za vsak slučaj naj vzame s seboj kako legitimacijo (krstni list. domovnico, davčno ksjižico, društveno iskaznico ali kako podobno listino), da se lahko izkaže, kdo je. Nato dobi od predsednika volilne komisije kuverto in tri listke (glasovnice). Ž njim odide v zato določeni zaprti prostor, kjer belo in rdečo glasovn' o prefrga na dvoje, nodro (plavo) glasovnico pa pusti celo. Vse tri glasovnice (celo plavo ter raztrgano rdečo in belo) da v kuverto in jo zalepi. Potem se vrne k volilni komisiji in izroči predsedniku kuverto z glasovnicami. Nameščenci volijo na enak način, samo s to izjemo, da dobe od predsednika štiri glasovnice, poleg prejšnjih še zeleno. Tudi nameščenec pusti plavo glasovnico celo, tri (zeleno, belo, rdečo) pa pretrga. Gospodinje! svojim pomočnicam (kuharicam, služkinjam itd.) t da bodo v nedeljo volile in jim povejte 2 Plava je ta prava! Nacionalnemu delavstvu in nameščenstvu v vednost! Volilcem za nacionalni Usti delavstva m nameSCenstva bodo v nedeljo v Ljubljani na razpolago naslednje volilne plsarae: za L voiiSee v acetilni >Kajfee<. Flori. Janaka »lica It 4, telefon it 9645; za H. voUSce v gostilni >Cinkoto«, Kopitarjeva ulica, telef. ftt. 38-*7; za IK. volišče v Mestni sastavljalaiel, Poljanska ceste, telef. st 29-14; za rv. volišče t gostilni pri Vegova allca; za V. voMSce v Vajeniškem doma (9v. fetra vojašnica), Lipiceva mL 2, tel. 36-38; »a VL vollsce v tajništvu Narodne strokovne sveze, Miklošičeva cesta, tel. 20-70; za VIL vollsce na Liceju aa Bleivalso-Tl cesti, tel. 23-45; za VIH. vollsce v Aškerčevi kleti, ASfeer-eeva uliea; sa IX. vollsce r Vajeniškem doma (Sv. Petra vojašnica), LipHSeva ulica 2. telefon 35-23; Delavke in nameščenhe ! Vse, hi ste zavarovane prt bolniških blagajnah, imate volilno pravico in volite u Delavsho zbornico. Ne ostanite za svojimi tovariši, pojdite na volišče in volite ljudi, hi čutijo in mislijo s slovenskim delovnim ljudstvom. Oddajte modro glasovnico celo, belo in rdečo pa raztrgajte. Ta plava je prava! za X. volišče v VajenišJtem domu (Sv. Petra vojašnica) Lipičeva al. 2, tel. 35-23; za XI. vollSče pri g. Clhlaru, Tvrseva 67, odn. Vodovodna 1, tel. 27-86; za XII. volišče v gostilni Grcar, Gaeil-ska cesta 15; za XEI. volišče v gostilni Kramar, Dolenjska cesta; za Xrv. volišče v gostilni >3okolskega doma< Da Viču; za XVI. volišče v gosttlni Grčar, Gasilska cesta 15. Vse volilne pisarne bodo poslovale te od 8. ure zjutraj. Delavci in nameščenci! Do-volj dolgo so vas ze sleparili črni in rdeči iniernacional-ci s praznimi obljubami, da* nes gre predvsem za vsakdanji kruh, ki ga boste pri' borili le složni in z ostalim slovenskim in jugoslavenskim delovnim ljudstvom! Zato volite v Dz*&vsko zbor' nico ljudi, ki nočejo eksperimentirati z delavskimi koristmi, in oddajte na voliščih modre (plove) glasovnice cele, dočim belo in rdečo raztrgajte ! Pozor pred teroristi! Marksisti postajajo besni. Zavedajo se propasti pri volitvah ln so zbeatnJI. V tovarnah odkrito žugajo našim voincem in jim pretijo z odpusti ta s kr-vjo, Če ne bodo volili rdeče, žugajo, na ne bo smel priti v ponedeljek nihče na delo, ki m volil rdeče. Nujno opozarjamo oblast na te zbesnele elemente, opozarjamo pa tudi vodstva podjetij, da bomo strogo pazili, če bi se zgodila delavcu, ki je volil nacionalno, kaka krvlca. V Mostah Imamo dve taki tovarni, v katerih razsajajo zbesneli elemntl. Resno svarimo marksistične voditelje teh tovarn. Vračali bomo milo za drago. Volilci naj nam takoj javijo vsak akt nasilja na tajništvo NSZ aH na telefone 20-77 in 23-50, Delavci! Ne nasedajte lažem internacijomdnih rdeč' karjev! Kakšna je njihova moč, so pokazali ie v Nem' čiji, Italiji in v Avstriji, kjer so stisnili glavo in rep med noge, ko so jih nacionalisti pogledali po strani. Ali naj samo slovenski delavec še naseda internacionalnim gobezdačem v prid tujim interesom. Slovenski dela' vec naj bo sam sebi najbližji i Zato naj voli v Delavsho zbornico ljudi, M hočejo skrbeti predvsem za domačega človeka. Zato bo oddal na volišču modro glasovni' co, belo in rdečo pa raztrgal! Ne nasedajte lažem! Dane« ln jutri bedo nasprotniki po njihovi stari navadi raztrosili med volilci laftnjlve vesti. Nekaj takih vesti s« te zaonall v svet, xa zadnji dan pa s» pripravljene nov«. Nafti volilci naj ne nasedajo takim lažem In Jih zavračajo! Red v Delavsko zbornico Vzlic naročilu ministra za socialno politiko, da se aktivno »radništvo Delavskih zbornic nima vmešavati v volilno borbo, so trije nameščenci ljubljanske zbornice kršili neutralnost in se spozabili ter dali v službo gotovi skupini. Uradnik g. Joža Gol majer in sluga Slmonič sta se spozabila tako laleč, da sta hotela izzvati nerede na sestanku volilcev nacionalne liste. Ta dva gospooa so treba poučiti, da s* nastavljene! vsega delavstva, ne pa marksistične grupe. Red je treba napraviti v Delavski zbornici in izgnati iz nje pogubno partizanstvo. Uradniki, ki se ne znajo brzdati, ne spadajo v tako važno institucijo. Volite vel plavo, da napravi, m o tudi v tem pogledu red. Kandidatna lista brez kandidatov Natakarji volijo plavo! Z marksistične liste uhajajo kandidati Dva kandidata sta že preklicala kandidature in sicer sta oba iz vrst natakarjev, tako, da so natakarji ostah brez svojega kandidata ca marksistični listi. Zato »o vsi natakarji v Ljubljani, ki so bili zorani v velikem številu na svojem zborova nju. sklenili, da glasujejo vsi natakarji natakarice in drugo gostilničarsko in kavarniško osobje listo nacionalnega delavstva, kl Ima plav© glasovnico, ker je to edina lista, ki ima natakarja na sigurnem mestu. Kandidira znani plačilni natakar g. Tone Korene iz Kavarne >Zvezda<. Ljubljanski tovariši prosimo tudi vse natakarje v ostalih krajih, da volijo s plavo glasovnico, ker le na ta način volijo svojega kandidata. Marksisti se pred volitvami izsubili oba kandidata, katera so si izposodili iz nacionalnih vrst. Volite plavo! Plava je ta prava! Kdor hoče pošteno gospodarstvo v Delavski zbornici, ta bo volil nacionalno listo! Finančni bojkot Nemčije Anglija in Amerika sta začeli omejevati kredite za Nemčijo, ker ne verujeta Hitlerjevim miroljubnim besedam Krakovo, 21. oktobra. >llu«trovany Ku-rier Codcciennvc je objavil značilen članek svojega londonskega sotrudnika, ki poroča, da je zavladalo v angleški In ameriški javnosti veliko nerazpoloženje proti Nemčiji. Nemčija se J« umaknila s konference edinole zaradi tega, da se končno docela oboroži. Morda se bodo v Parizu našli nekateri naivni ljudje, ki bodo verjeli Hit!erjev»r» obetom, toda v Londonu ne marajo več nlkaklh obljub. Anglija se bas pripravlja, da spremeni svojo doseda- njo zunanjo politiko. Angleški narod jo svoje nazore o nemški obnovi že docela preorljentiral. Po člankarjevem mnenju je pričakovati, da bodo zapadne velesile v kratkem sprožile akcijo, da se Nemčija popolnoma blokira. Prvi znaki te blokade so se že pokazali. V londonskem Cltyju, ki je zoPet postal finančni center sveta, so že do skrajnosti reducirali kredite za Nemčijo. Tej akciji se bo Iz docela Interesnih razlogov priključila tudi Amerika. Prekinitev odnošajev med ČSR in Vatikanom Papeški nuncij bo že prihodnji teden zapustil Prago — Nova afera vatikanskega poslanika — Praga, 21. oktobra. Listi poročajo, da se nastali odnosa j I med češkoslovaško in Vatikanom zaradi postopanja papeškega nuncija Cirlacclja tako napeti, da bo prišlo najbrže v kratkem do popolne prekinitve. V Prago Je že prispel msgr. Pani-co, ki bo po odhodu vatikanskega poslanika vodil poele, ki pa bodo omejeni zg Ij na čuvanje arhiva. V uradnih krogih službeno o tem se niso obveščeni vendar pa se dozdeva, da bo Vatikan objavil prekinitev odnošajev še le po odhodu nuncija CiriacciJa, kar se bo zgodilo v teku prihodnjega tedna. Nuncij Ciriaccl je baš -te dni Izzval novo afero. Izjavil je namreč novinarjem, da Je zelo zadovoljen, da mo- re zapustiti Prago in da mu ne bo treba prisostvovati proslavi narodnega osvo-bojenja. S tem je hotol indirektno podpreti separatistično agitacijo slovaških klerikalcev, katerim je tudi ob priliki njihove demonstracije pri veilkih narodnih svečanostih v Nltrl izrazil svojo zahvalo. Po zaslugi nuncija Ciriacclja je zavzela katoliška cerkev na češkoslovaškem stališče, ki bo cerkvi več škodovalo kakor koristilo. Kar se tiče prekinitve diplomatskih odnošajev, izjavljajo v političnih krogih, da se zaradi tega nihče ne razburja, nasprotno, s tem bodo tudi državne oblasti rešene vsake obzirnosti napram hujskačem iz cerkvenih krogov. Gombos v Ankari Ankara, 21. oktobra. Madžarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanva sta davi ob 9.40 prispela v Ankaro. Na postaji so ju sprejeli predsednik turške republike Kemal paša, zunanji minister Tevfik Rudži bej in še nekateri drugi višji uradniki turškega zunanjega ministrstva. Opoldne sta se madžarska ministra sestala z ministrskim predsednikom Izmet pašo in zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejem. Razgovor je trajal pol ure. Popoldne je Gbmbosa in Kanwjo sprejel predsednik Mustafa Kemal paša. Titulescu v Atenah Atene, 21. oktobra. Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj prispel v Atene. Posetil jo ministrskega predsednika Tsaldarisa in zunanjega ministra Maksi-mosa. Titulescu in Maksimos sta se dalj časa razgovarjala o vseh vprašanjih, ki se tičejo Balkana. Novinarjem je izjavil Titulescu glede pakta o nenapadanju med Rumunijo in Turčijo, da pomeni ta pogodba novo jamstvo za mir na Balkanu in da zaradi tega zbližuje tudi Rumunijo in Grčijo. PotnSfci pamfk se je potopil Tokio, 21. oktobra. Japonski parnik »Jošimamaru« se je potopil. Po dosedanjih vesteh je utonilo 60 potnikov. 50 potnikov in del posadke je bilo rešenih. Do katastrofe je prišlo zaradi požara v strojnici, ki ga niso mogli pogasiti. Madžari o Beneševem posetu na Dunaju Budimpešta, 21. oktobra. ^Pester LJoyd« se ponovno bavi s sestankom avstrijskega kancelarja dr. DolLfussa in českoelovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Ldst pravi, da bodo rezultati tega sestanka v veliki meri koristili trgovinskemu prometu med Avstrijo in Češkoslovaško, pa tudi bodočemu gospodarskemu sodelovanju vseh ostalih podunavskih držav. Tudi politični rezultati tega sestanka za Podunavje ne bodo ostali brez efekta. Uradno obvestilo o izstopu Nemčije iz Društva narodov Ženeva, 21. oktobra. AA. Nemški konzul je prejel uradno obvestilo o izstopu Nemčije iz Društva narodov. Danes ga bo izročil tajništvu Društva narodev. Vedno večji razkol med Rusijo in Nemčijo Moskva, 21. oktobra. Po izgonu nemških novinarjev iz Rusije so sedaj ruske oblasti prepovedale še vsem drugim inozemskim novinarjem, da bi pošiljali nemškim listom neposredno kakršnekoli informacije ala članke. Nemški tisk bo moral odslej prevzemati vse svoje gradivo o Rusiji od drugih evropskih agentur. INOZEMSKE BORZE. Curlh: Pariz 20.1975, London 16.72. Newyork 36«. Bruselj 71.90, Milan 27.18, Madrid 43.15, Amsterdam 208.15, Berlin 1*8 20. Dunaj 57 30. Praea 15 3250 Delavci in nameščenci! V slogi je moč. Vaše zastopstvo v Delavski zbornici bo samo tedaj močno, če bo složno. Zato pustite črne in rdeče obljubkarje na strani in oddajte na voliščih modre glasovnice cele, bele in rdeče pa raztrgajte l »SLOVENSKI NAROD«. it ' ■* f'i > c : . V. 1 •" a r- ;; •»: i-j z nv»l tji«i • iw «• M!n ua »:..... i --•,»;.,•..* ... j so prihiteli skopaj in pričeli vpiti, da Je Anica ubita. Novomeško okrožno sodišče J« obravnavalo krvavi dogodek, pri katerem je izgubilo življenje mlado dekle. drugI ranjenec pa se je boril štiri mesece ■ smrtjo v bolnici in nosi trajna posledice. Na razpravo Je bilo pozvanih 16 prič. Vsi štirje obtoženci pa so krivdo svraćali drug na drugega, kar pa ni obveljalo. Sodišče Je vse štiri spoznalo m krive, in obsodilo Trlep Antona na 1 leto, adegove-ga sina Jožeta na 1 leto ln dva meseca. Papež Antona na 10 mesecev m njegova brata Alojza na 1 leto strogega zapora. Zvočni kino Telefon 2730 vor TOM MIX Velenapeti film Eno minuto pred dvanajsto poba divjih scen, akrobacije :.a konju. Tom kot junak dneva. Lepi konji. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Ljudske cene 2, 4, 6 in 8 Din Nase gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 21. oktobra: Zajec. Red A. Nedelja, 22. OKtobra: Ob 15 uri Okence. Izven, nižane cene. — Ob 20. uri Pravica do greha. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. oktobra: Sveta Ivana. Red C Torek, 24. oktobra: V agoniji. Gostovanje drame v Celju. Drevi ob 20. se ponovi v ljubljanski drami tragikomedija: Zajec iz vojaškega življenja. Zasedba kakor pri premijeri. Režija je prof. Scstova. Predstava se vrši za red A. Dve veseloigri v ljubljanski drami V nedeljo dne 22. t. m. se vprizorita v drami dve češki izvrstni veseloigri. Obe deli sta imeli neoporečen uspeh. Popoldne ob 15. se igra »Okence«, zvečer ob 20. pa »Pravica do greha«. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane dramske cene. Na popoldansko predstavo opozarjamo v prvi vrsti občinstvo z dežele. Sveta Ivana, dramsko delo Bvetov-nega slovesa, se ponovi v ponedeljek dne 23. t. m. za red C. Mlinar in njegova hči, bo po presledku večih let zopet izvajana na odru Narodnega gledališča v Ljubljani Prva vprizoritev bo v soboto dne 28. t. m. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 21. oktobra: Havajska roža. Premijera operet. Izven. Nedelja. 22. oktobra: Havajska roža. Izv. Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto. Torek, 23. oktobra: Pikova dama. Red B. * Opozarjamo na nocojšnjo premijero operete: Havajska roža. Delo je še boljše kakor opereta: Viktorija in njen huzar skladatelja Pavla Abrahama. Imelo je povsod ogromen uspeh. Naša premijera je kar najvestnejše pripravljena. Zasedba posameznih vlog je v rokah prvih moči, ki nastopajo v tej stroki. Predvsem so zaposleni gg.: Poličeva, Španova in Smerkoljeva ter gg. Gostič, Peček, Zupan, Magolič, Marjan Rus, Joško Rus. Jelnikar, Simon-čič in drugi. Opereto dirigira kapelnik dr. Švara, režija je g. Kreftova. Veljajo običajne operne cene. Ljubljanska opera pripravlja Verdijevo opero Travijata v novem prevodu, novi zasedbi in novi inscenaciji V opereti pa pride na vrsto izvirna op-.eta Pirnat-feravničar: Stoji, stoji Ljubljanca._ Veselje — v Ljubljani doma! Ljubljana, 21. oktobra. V kratkem bo vsa Ljubljana igrala na orglice in na harmoniko. Prav gotovo, da bo to hudo fletna rel Ljubljane namreč ne moremo prištevati baŠ med najveselej-ša mesta na svetu, bržčas zato ne, ker ne leži v vinskih krajih, marveč v območju barjanske megle. Pa če smo že mi stari bolj čemerne nature, je čisto prav, da bo naše mlado pokolenje nekoč bolj veselo in da se bo znalo s pesmijo in igranjem prijetno razvedriti. S tem pa bo tudi že rešene vsaj pol krize in bo tudi v Ljubljani življenje dosti lepše in znosnejše, kakor kjerkoli drugod na tej zemeljski obli, ali kakor smo včasi rekli: v dolini solz . . . Harmonika jc itak naš narodni instrument in je prav, da se tudi v mestu udomači tako, kakor na deželi. J?rav umestno bo, če se sestavi orkester, zelo mično pa bo tudi poslušati zbor majhnih orgličarjev. Kar nič ne dvomimo, da bo spretna učiteljska moč naučila malčke, fantke kakor punčke, da bodo znali sijajno brusiti jezičke ob zvočnih orglicah. V Ljubljani se zdaj lahko vsak nauči igranja na dvovrstni, trivrstni, navadni hromatični in piano akordni harmoniki. Prijavijo »e lahko go* s pod je kakor dame. Čim več pa jih bo. tem cenejši bo pouk. Nadalje so posebne ure za mladino, in sicer za pouk na harmoniki in orglicah. V obeh instrumentih bo sestavljen orkester, ki bo gotovo še ubiral lavorike s svojimi nastopi ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugod. Mladina se poučuje po dvakrat na teden, in sicer tisti, ki že hodijo v šolo, v posebni skupini, — oni, ki še ne hodijo v šolo (v starosti od 4. do 7. leta) pa tvorijo posebno skupino in igraje dobijo prvi pouk v glasbi ter se izvežbajo aa majhne virtuoze. Skupina gospodov in da~< se ho r*r*rVM vež-bati v z- \ '.. • •.<....r, . TT- iil tf^t**»«fc. •• • t ••• •* K<»" - 'I v. - .>.>*rt^; n ar»v^tnAt 1 |V « rovi 1 M ; M » r »rije, a :i Fašistični teror zahteval novo žrtev Obmejni fašistični miličnik je v bližini Postojne ustrelil mladega jugoslovenskega državljana — Nadaljnje aretacije in Mine preiskave v Postojni in okolici Trsi, 21. oktobra. V sredo popoldne je bil pri takozvani Ravberkomandi ob državni cesti med Postojno in obmejno Kačjo vasjo ubit jugoslovenski državljan 19 let stari France B a j t iz ZalŠ pri Cerknici. Predvčerajšnjim popoldne se je vračal domov iz Postojne, kjer je bil na sejmu- Okrog 16. je prišel mimo železniške čuvajnice, ki stoji ob cestnem prelazu preko železniške proge. Od tam je šel po cesti mimo fašistične karaule, ki ji pravijo domačini »Rauberkomanda« in v kateri je nastanjen oddelek fašističnih miličnikov. Pred karaulo fanta niso ustavili. Ko pa je bil že kakih 50 korakov daleč in zavil s ceste na pot, ki vodi proti Uncu in Rakeku, je tik za njim nenadoma neki miličnik zavpil, naj se ustavi. Fant se je zbal, da ga ne bi zadržali, tako da bi sc pred nočjo ne vrnil domov, in je pričel bežati. Tedaj je fašistični miličnik brez nadaljnjega pomeril s puško nanj in sprožil. Strel je fanta zadel v hrbet, mu predrl levo stran pljuč, žilo odvodnico in izstopil na prednji strani iz prsnega koša. Mladenič se je takoj zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Uro pozneje je že prispela iz Postojne komisija policijskih in fašistčinih organov, ki je zaslišala miličnika n njegove tovariše, ki so bili priča nesrečnega dogodka. P oizjavah miličnika se je zgodila nesreča. Pozval je fanta, naj se ustavi. Istočasno pa je dvignil puško, ne da bi hotel takoj sprožiti. Puška pa se mu je kljub temu po Zvočni kino Ideal Buster Keaton prinaša smeh v Za ljubezen ni zdravile Film smeha in zabave. PolIy Moran, Irene Purcell, Roland Gi!b?rt, ^"ona Muris. Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Iz policijske kronike Ljubljana, 21. oktobra. Od zadnjega večjega vloma v urad OUZD, kjer »o vlomilci navrtali blagajno in odnesli okrog 6000 Din, smo imeli v Ljubljani pred svedrovci mir, zlasti pa potem, ko je policija tako naglo izsledila vlomilca. Davi je bil pa odkrit v Ljubljani nov večji vlom in so si to pot vlomilci zopet izbrali za svoje torišče Miklošičevo cesto. Vlomljeno je bilo v trafiko Antonije Pug-Ijeve v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti 34. Vlom je bil prijavljen policijski upravi ob 7.30. Kriminalni uradnik g. Merhar je ugotovil, da je vlomilec prišel z dvoriščne strani, nato v stranišču dvignil zamreženo okno in prišel skozi stranišče v trafiko. Tam je šiloma odprl miznico, pobral ves drobiž, ki rte. je bilo za 1500 Din, poleg tega je pa iz knjige za kolke odnesel za približno 13 tisoč Din kolkov, in sicer 22 po 250, 21 po 100, 24 po 50, 80 po 20, 130 po 10 in 350 po 5 Din. Pobral je tudi za 600 Din cigaret, tako da ima trafikantka približno 15.565 dinarjev škode. Za drznim vlomilcem ni sledu. Policija je ukrenila vse potrebno, da pride čim prej v roke pravice. Opozarjamo prebivalstvo, naj nihče ne kupuje ukradenih kolkov! * Tudi Dolenjska zadnje čase nima miru pred vlomilci. V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v občinski urad v Žužemberku, kjer so vlomilci navrtali železno blagajno in odnesli 14.000 Din gotovine. Z obiskom so pa osrečili istega dne neznani svedrovci tudi Metliko, kjer so v eni nioči poskušali vlomiti kar na petih krajih. Najprej so s ponarejenim ključem odprli vrata v urad zemljiške knjige pri srezkem sodišču, razen škarij pa niso odnesli ničesar. Prav tako »o s ponarejenim ključem odprli pisarno notarja Ranta, ki so mu odnesli nekaj papirjev, nato yt pa prišel na vrsto poštni urad. Tu so se z vetrihom lotili vrat, ki so pa bila od znotraj zapahnjena. Naslednja postaja je bil občinski urad, kjer so po lestvi splezali v urad, a napravili samo 10 dinarjev škode, nazadnje so pa posetih še Kmetijski urad, kjer so v vrata napravili večjo odprtino in poškodovali tečaje, niso pa mogli v lokal. Skoda znaša 150 Din. Kakor so ugotovili orožniki, so se vlomilci pripeljali z avtomobilom v Metliko. * V Kapiteljski ulici je včeraj beračil neki mladenič in ker mu stranka ni hotela ničesar dati, je ukradel krtačo v predsobi nesreči sprožila in celo tako, da je strel nesrečnega Bajta smrtno zadel. Miličnik je rotil komisijo, naj mu verjame, češ, da bodo tudi njegovi tovariši potrdili, kar je povedal. Kmalu je komisija odredila prevoz mrliča v mrtvašnico na postojnskem pokopališču. Danes dopoldne ob 10. so nesrečnega mladeniča pokopali. Postojnska policija je izdala silno stroge odredbe, ker se je med ljudstvom razširilo utemeljeno mnenje, da je miličnik Franceta Bajta namenoma ubil in je vsa Postojna silno razburjena. Po vseh postojnskih ulicah in poteh ter na pokopališču so bile na gosto razpostavljene cjačene straže karihiiierjev in fašističnih miličnikov. Mladeniča so smeli spremljati k zadnjem počitku le njegrov oče, njeg"ova mati in nekateri sorodniki. Trst, 20. oktobra. Pred dnevi smo čitali poročilo o vehkem številu aretacij v Postojni ter na Pivki. Kakor se je sedaj tevedelo, so bili poleg" imenovanih 10 postojnskih in drugih 20 okoliških Slovencev aretirani še trgovec Silvester Zupan, sestra aretiranega, pekovskega pomočnika Anica Borjancičeva in blagajnik uprave postojnske jame Hugon Simčič. Policijske oblasti nadaljujejo preiskavo v Postojni pa tudi v okoliških vaseh z vso strogostjo. Hišne preiskave pri posameznih osumljencih so na dnevnem redu. ter jo hotel popihati Gospa je poklicala bližnje delavce na pomoč, ki so se lotili uzmoviča. Ta je pa tako divje opletal okrog sebe, da je moral priti stražnik. Med potjo na policijo je tako preklinjal in kričal, da so se zgražali vsi ljudje. Policija je nasilnega mladeniča, ki je star njen znanec, in sicer 231etni brezposelni Franc Jen-čič, izročila sodišču. (Sel. Koledar. Danes: Sobota, 21. oktobra katoličani: Uršula, Stojslav, pravoslavni 8. oktobra. Jutri: Nedelja, 22. oktobra katoličani: KorduLa, Zorislav, pravoslavni 9. oktobra. Današnje Prireditve. Kino Matica: Pesem sveta. Kino Ideal: Za ljubezen ni zdravila. Kino Dvor: Eno minuto pred dvanajsto (Tom Miz). ZKD: >Velika parada* ob 14. v kinu Matici. Kino Slika: Zvezde z neba. Sokol I. Ljubljana - Tabor: predavanje br. prof. Aplenca ob 90. v lutkovni dvorani. Društvo >Soca<: komemoracija bazoviških žrtev ob 30.80 v salonu pri >Leni<. Trboveljski alavčki koncert ob 20. v Unfonu. Sokol Vič II. prosvetni večer ob Ž0. r dvorani Sokolskega doma. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Pesem sveta Kino Ideal: Za ljubezen ni zdravila Kino Dvor: Eno minuto pred dvanajsto (Tom Mix). ZKD: >Velika parada< ob 14. v kina Matici. Kino Šiška: Zvezde % neba. Sokol III. tombola na Kongresnem trgu ob 15. Lutkovno gledališče Ljubljanskega 8o-kola >Vragov svak. ob 16. v Narodnem domu. ftport. Ilirija : Hermes ob 15.16 na igrišču Ilirije. Predtekma ob 13.4«, nastopita rezervi obeh klubov. Dežurne lekarne. Danes In jutri: Mr. Bohlnec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, TjrŠeva cesta 41 in Leustek, Resljeva cesta 1. i/jzpec! sita Gospod urednik! Včeraj ste poročali v policijski kroniki, da sem se napil lizola in med prevozom v bolnico v rešilnem vozu umrl, ker sem bil že dolgo brez dela in mi na svetu ni bilo več obstanka. Ker se na posvetne postave žal ne morem sklicevati, naše nebeške pa pri vas ne drže, vas vljudno prosim, da priobčite resnici na ljubo prostovoljno nn-sledn ji popravek: »Ni res. da bi bilo res, da sem se napil lizola, temveč je res, da ni res, da sem pil lizol, temveč sem si le z lizolom iz pral usta in želodec, ker se mi je zadnje čase že tako hudo obračal, da sem moral noč in dan bljuvati. Dalje ni res, da sem umrl med prevozom v bolnico, temveč je res, da sem umrl še pred prevozom in sicer od izčrpanosti, ker sem preveč bljuval. Tudi ni res, da bi bil že dolgo brez dela, tem več je res, da sem bil neprestano zaposlen s hčerko božjo, ki ima zadnje čase hudo grižo in sem jo moral voditi na stran. Končno ni res, da bi bila resnica hčerka božja, temveč je res, da je vlačuga. Va onem svetu, 21. oktobra 1933 Pa brez zamere in z odličnim $poštovanjem (Podpis nečitljiv.) NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu in vsem odjemalcem vljudno naznanjam, da sem te dni OTVORIL novo, z modernimi stroji opremljeno OBRATOVALNICO, v kateri bom izdeloval KLOBASE vseh vrst, po vseh predpisih higijene, iz najboljšega mesa in po brezkonkurenčnih cenah ter dajal cenj. trgovcem pri večjem odjemu znaten popust. Obenem opozarjam cenjeno občinstvo na svojo RESTAVRACIJO, v kateri točim najboljša vina, dajem najboljša topla in mrzla jedila v veliki izberi ter nudim stalnim gostom in abonentom izborno prehrano po najnižjih cenah. Opozarjam vse turiste, Izletnike, smučarje in potnike tako domače in one, ki prihajajo na Jesenice od drugod, da si pri meni lahko nabavijo najboljši provijant ■- - - —čji izberi po priznano nizkih cenah, in bom s svojo postrežbo lah V o zadovo- — trv, mesar in prekajevalec. i 4089 Mev 241 »SLOVENSKI NAROD«, a Se neki! s čimer as drugi ne morejo pohvaliti: življenjski pogoji so pri nas znatno usodnejši. Leto-višcar rad prihaja tja. kjer najde razvedrilo in gotovo norci i o udobnosti, ki pa je ne sme predrago plakati Gorenjska je menda poklicana, da postane jugoslovenska Švica. Gorpnfci se pa t.idi dobro zavedajo, da je treba tujcu nekaj nuditi. Zasnovali so velikopotezno akfijo. ki nai spremeni vse. za tuiski promet prikladne kraje, od Kranja gori. v letovišča. Povsod grade moderna kopališča, nove hotele in razširjajo stare, v načrtu je pa tudi oosebna tujskoprometna železnica, ki naj zveze vsa gorenisVa letovišča NaSi letovišča rsk i kraji hočejo omogočiti letovanje tudi za m al denar fn so zato znižali cene. Uspehi se Že kažejo Vzgled CJorenrev je vzdramil tudi druge kraje, o tem pričajo številni propagandni izleti v Belo Krajino, dolino gradov na Dolenjskem in v Slovenske gorice. Povsod vidijo v tujskem prometu vir zaslužka. Ko ee bomo sami seznanili z lepotami naše zemlje, bomo nanje opozorili še rjjee. Dočim je lani poselilo Ploveniio do konca septembra, ko se zaklinči tujska sezona. 101.940 tujcev, iih je bilo letos v istem času po podatkih Zveze za tujski promet ln.".982. Pri tem je treba upoštevati, da je bila lanska statistika šestavijena na podlagi poročil 50 občin, letošnja pa je razširjena Ti a 9l občin. Na prvem mestu so Ju-gosloveni. ki jih je bilo pri nas 78.020 fla-nf fVvfifiS). inozemcev pa 27.962. Znatno le narasel noset fvhov. ki jih je prišlo letos k nam I0.1of5 (lani 4184). Tudi število avstrijskih jjostov se ie dvignilo od 8415 na 9572 Na četrtem mestu so Nemci z 2609 (4135). slede Italijani 1656 (1606), Madžarov je bilo 1417. Francozov 343, Angležev 281, Poljakov 285. Švicarjev 249. Američanov 222. iz raznih držav Evrope 374. Največji odstotek letoviščaTiev izkazrjje Gorenjska, ki jo Je obiskalo 80.959 tujcev, od teh 19.217 .Tugoslovenov. Glavno število odpade na znane letoviščarske postojanke Bled. Bohinj. Dovje - Mojstrana, Kranjska gora in Rateče - Planica, ki so same sprejele 25.006 tujcev. Dolenjsko je poselilo okoli 4(VnO gostov, ostali tujci pa odpadejo na štajersko in večja mesta, predvsem na Ljubljano. Oglejmo m statistiko naših večjih letovišč. Bled je nedvomno naše največje in najbol' priljubljeno letovišče. Sezona se je pričela sicer pozno, od fanija dalje pa je bil obisk odličen in smo imeli do konca septembra 16.081 tujcev (lani 15.296). Največ gostov je bilo iz Jugoslavije, in sicer 6548 (8147). prav znatno je narasel poset Cehov 3580 (1625). Avstrijcev 9002 (1882), dočim so ostali narod! nazadovali. Nemcev je bilo 1258 (1879), Madžarov 598 (433), 203 Italijani. 15 Angležev. 181 Francozov, ostalo odpade na druge države. Kranjska gora je po številu goltov nekoliko nazadovala. Kranisko eoro Gozd in Podkoren je letos obiskalo 3818 mostov (4177), od tega 3448 Jugoslovenov. 177 Avstrijcev. 60 Čehov. 44 Madžarov. 43 TtnlManov. 33 Nemcev itd. Rogaška Slatina ie bila po frekvenci gostov lani še dr igo naše največje letovišče, letos pa je padla na tretje mesto. Število gostov pada vsako leto. Dočim je bilo I. 1931. Še 6821 gostov, jih je bilo lani le 6003. letos n» samo 3798. kar otrromei oaoVr. Od goltov jp bilo Jugoslovanov 2948 Ti so nafboli Izostali, dočim je število inozemskih gostov ostalo skoro "isto. Madžarov je bilo 349, Avstrijcev 299. Cehov m. Grkov 62. Ttali^ov 55 itd. Manjša letoviSča Bohinjska Bistrica 1513 gostov, od teh Jugoslovenov 1223. Cehov 99. Avstrijcev 84. Nemcev 29 itd Cateške toplice 509. Do-brena 2057. od teh Tugoslovenov 1902. Dovje - Moistrana 22^9. od teh Jugoslovenov 1789. Avstriicev 234. Cehov 156. Nemcev 37 i »d. Laško 773 od teh Ju gosi ovenov 735 Logarja dolina 265 Mediia Tzlake 72. Mežica 1020. od teh Jugoslovenov 881 in 128 Avstrijcev. Pateče • Planica 1776. od teh .Tugoslovenov 1642. Avstrijcev 48. Čehov 33. Ttaliianov 24 itd. Rimske tooliee 334. Slatina - Radenci 793 od teh Jugoslovenov R94. 81 Avetrifcev in 18 Ttal^anov Smarske toplice 151. Toplice 532. Topolščica 162. Uhanrs 965. Jezersko 972. Celje in draga mesta Celje je rani napredovalo. Poselilo ga je 7020 tujcev (6751), od teh 942 Avstrijcev, 281 Čehov. 152 Nemcev, 139 Italijanov itd. Jesenice 222. Kamnik 262, Kočevie 680. Kranj 924. Maribor 6504. od tega Jugoslovenov 5190. Novo mesto 1153. Ptuj 899. Radovljica 235, Slov. Gradec 405. Škofje Loka 257. Ljubljana Razveseljiv porast v tujskem prometu kaže Ljubljana, ki ie imela lani 39.002 gosta, letos pa 43316 Največ je bilo Jugoslovenov 33.213 (lani 27.359). Cehov 5374 (1631). Avstrijcev 2018 (3428). Italijanov 741 (2001). Nemcev 680 (1605). Madžarov 248 (357), Švicarjev 149. Poljakov 139 (156), Francozov 135 (183). Angležev 78 (99). dalje večje število Bolgarov. Grkov, Holandcev, Rumunov Id drugih narodov ter l05 Američanov. Vesela novica za naše filateliste Končno smo dobili težko pričako Jugosl Ljubljana, 21. oktobra. .vas. zbiralci znamk so se vedno upravičeno pritoževali, ker niso imeli dobrega albuma, da bi lahko pravilno zbirali zanimive slovenske znamke. Zato se zanimanje za znamke ni moglo dvigniti in tudi naše največje redkosti so imele v primeri s tujimi enako redkimi znamkami le malenkostno, tudi sto in večkrat nižjo ceno, kar prav mnogo pomeni, saj pri drugih narodih računajo z dohodki filatelije tudi pri splošnem narodnem gospodarstvu. Resnica je namreč, da tudi v malih, za sploš-nost brezpomembnih poštnih znamkah leže ogromni milijom, ki z njimi vse države računajo in zato z znamkami špekulirajo na vso moć. Imamo sicer n. pr. Szecs;jev album Slovenije, ki ima naše znamke precej dobro obdelane, a ne vpošteva parskodinarske izdaje, da Slovenija ni popolna, kar silno Škoduje naši znamki. Kar se tujih albumov tiče. so za zbiranje slovenskih znamk nerabni, kar ie vzrok, da naših znamk pravilno nihče ne more zbirati in zato tudi nimajo niti od daleč primerne veljave. Sedaj smo končno dobili »Album za marke kraljevine Jugoslavije«, kjer je vsem znani prijatelj ;n propacatOT naših znamk Izidor Steiner v Zagrebu končno dal mnogo prostora tudi prav obširno obdelanim slovenskim znam!:«m. Vsak zbiralec, ki naše znamke res pozna bn takoj uvidel. da tudi ta album še ne zadostuje popolnoma, ker n pr. nima fototipičnih ali s knjigor/skom tiskanih znamk deljenih na ljubljansko in dunajsko 'zdajo. vendar smo pa albuma vsi veseli, ker je s tem albumom odprta pot do naših znamk zbiralcem vsega sveta. Kako bogata ip pestra je raznovrstnost slovenskih znamk, vidimo že po tem. da prav na široko obdelane marke ostale Jugoslavije v primeri s Slovenijo zavzemajo le prav malo prostora. Hrvatske znamke so z vso ljubeznijo obdelane na 3 straneh. Rosna ima 4 strani. Rarania 3. skupne ju-goslovenske marke prav do peenklubovih mark '"mamo pa prav vse z najrazličnejšimi pogrešnim tiski na 0 straneh, a sama Slovenija zavzema v albumu 19 listov! Li-tografirane frankovne znamke imajo 54 me^t. čeprav pri belem papirju zlasti pri 5 in 25 vinarski znamki prav težko pogrešamo delitve na dve popolnoma različni vrsti papirja. 8 fotoripifo izdelane znamke te kategorije zavzemajo celo 152 mest in so zlasti dobro obdelane kar se tiče zob-čanja in raznih prehodov, saj je Steiner vpošteval celo redke znamke, ki so nastale v zagrebški poštni direkciji, kjer so v Ljubljani le v eno smer navdarjene znamke izpopolnili še z zobčanjem. Dosti je v albumu prostora tudi za razne specialitete, dvojne tiske in pogreške v plošč:. Za nai-redkeiše nase znamke, torej za fila teli stične kanone, ki pridejo do njih le najtežji in najsrečnejši zbiralci, je na žalost le en list s 24 prostori brez teksta, kar je prav praktično Posebno hvalevredno je pa, da je parskodinarska fr^nkovna izdaja razširjena za več značilnih barv in ima s 15 m 20kronsko 25 mest. Poleg nesrečnih 6 plebiscitnih so pa vsestransko" odlično obde-'ane časopisne znamke z vsemi papirji m najznačilnejšimi barvnimi odtenki, sej sta -m znamkam določena 2 Usta • 54 proeto- vani »Album za marke kraljevine a vi je« ri. Tudi portovne marke so obdelane popolnoma pravilno na 5 listih s 104 prostori, čeprav manjkajo lepe in najredkejse rde-čerjave ljubljanske litografije, zato imamo pa na posebnem listu dosti prostora za trakove z različnimi navdarkn. Že v tem albumu, ki ga mora imeti vsak zbiralec slovenskih znamk, čeprav jth ne zbira specialno, je torej našim znamkam določenih 419 prostorov za toliko različnih maTk! Ker je aa moćnem kartonu tiskani album tudi sila poceni, saj stane le 85 Din, in se v Ljubljani dobi v Tiskovni zadrugi v Selen-burgovi ulici, a rudi razne platnice niso drage, ga bo gotovo takoj nabavil vsak zbiralec, saj brez njega ne more zbirati slovenskih znamk. Zbirajte jih pridno in s tem albumom boste kmalu lastniki lepega premoženja v znamkah. Ante Gaber Kolesarjeva neprevidnost zakrivila smrt Škocijan, 20. oktobra V nedeljo je šla okrog osemdesetletna starka Terezija Petričeva iz Brune vasi v spremstvu svoje sorodnice k maši v Mokronog Po končani službi božji se je obema pridružila še neka ženska. Vse tri so dospele že blizu Brune vasi. ko se je po cesti iz Tržišča pripeljal v naglem dim neznan kolesar. Pridrvel je do žen. Mlajši dve sta odskočili pod cestni breg, stara Terezija Petričeva pa tega zaradi starosti ni utegnila storiti. Kolesar je zavozil naravnost v njo in močan sunek je podrl nesrečno ženico, da je padla in nezavestna obležala. Neznani kolesar je zdirjal naprej, ne da bi se brigal za ženico. Nezavestno ponesrečenko so odpeljali na njen dom. Popoldne so postajale bolečine ponesrečenke vse hujše io ponoči okrog 23. ure je Ženica umrla za hudimi poškodbami. Najbrže si je bila pri padcu slomila hrbtenico in pretresla možgane. Neprevidnega kolesarja do včeraj še niso prijeli. Baje je doma nekje v šmarješki okolici. V Tržišče je bil prHel, da bi prodal gobe. Orožniki ga bodo gotovo nalli. Is magistralnega gremija Ljubljana, 21. oktobra. Na snočnji seji magistra tnega gremija ie bila podeljena Ludviku Povšemi koncesija za avtotaksi. Nadalje je bilo sklenjeno, da se posekata tepe ob Cest; vojvode MjSČa. ker se ie na nfch za redil lubadar. — Albin Istenič dobi v najem parcelo poleg hotela »BeHevue« proti običajni najemnini. Začasno ograjo ob UuMđanici, m sicer od šentjakobskega mostu pa do šentpeter-skega mosta bo zgradila Stavbna družba za 39.568 Din. definitivno o«rajo od sentpe-tersfccga mostu pa do mostu v Mostah pa Liubl janska gradbena družba za 98.000 Din. Stavbna dovorjenja so rrejefc: Fr. Kode-la za adaptacijo dvoriščnega poslopja na Rimski cest: 11, Draga fn T van Podrekar za hišo ob Cesti v Rožno doVmo, Podporno društvo TokinniftiirTlrih uslužbencev in upokojencev za adaptacijo kleti za centralno kurjavo na Sv. Petra cesti št. 25. Terezija Zalaznik za povečanje verande na Tyv-Sevi cest: 8, Bogdan Suknaič in Fr. An£t£ za zgradbo prizidka ob Hradeckega cesti rod pogojem, da bo napravljen po načete strnjenega sistema in z enotno fasado, Antonija Reich za hišno kanalizacijo ob Jegl*-cevi cesti, Josip Krš mane za stanovanjski prizidek ob Linhartovi ulici. Josip Ma-sar za adaptacijo delavnice na Sv. Petra cesti, dr. Spil!er-Muys za b!so na vogal« Dobrilove in Gorupove urice, »Salusc d. d., za skladišče na dvorišču Aleksandrove ceste št 10, Alojzij in Marija Bregar za hifto ob Galievioi, Amalija Cekal za prizidek k hiš; ob Hradeckega cesti, Fran Golob za adaptacijo dvoriščnega poslopja na Rimski cesti, Anton Kerševan za enonadstropno hišo v Podmilščakovi uKci in Al. Sušnik za prizidek na Stari pot; pod pogojem, da izvrši 2.5 metra širok prehod na Staro pot. Nadalje so bili odobreni Mariji Zadnlcar iz-premenjeni načrti za hišico v Podmilščakovi ulici. — Pokojninska zavod bo napravil v 11. nadstropju nebotičnika zaprto verando. — Antonu Cigoju je bila odklonjena prošnja za dovoljenje prizidka h gospodarskemu poslopju v Knezovi ulici št 100. ker Je stavbo že dovrši! brez dovoljenja. Polkovnika K. Potočniku v spomin Ljubljana, 21. oktobra. Pozni žarki zadnjega jesenskega solnca so zajeli lafeto, ki je vozila zemeljske ostanke mladega polkovnika Karla Potočnika k večnemu poč'tku proti sv. Križu. Molk je vladal mod številnimi prijatelji in znanci, ki so ga spremljali na zadnji poti. Solze so nam silile v oči. saj smo se zavedali, da izkazujemo zadnjo čast možu, ki po svojem poštenju, plemenitem značaju, nacijonalnem duhu in sposobnosti ni bil vsakdanji. Vojak je bil Karel Potočnik. Vedno na delu in vedno na poru, tako, da si med civilnim prebivalstvom ni mogel pridobiti mnogo znancev. Kdor ga je pa spoznal v vsej skromnosti, ga je takoj vzljubil, saj je bil poln nežnosti in dobrote, ki mu je ni mogla vzeti niti vojaška suknja, ki človeka navadno utrdi tako, da izgubi vso rahločutnost. Borba proti jetiki v rudarskih revirjih tfspečm delovanje Protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah Karel Potočnik se je vedno, tudi v najtežjih časih avstrijskega pritiska na nas narod, zavedal, da je in mora biti vreden sin prave slovenske matere m očeta. Vsem onim, ki jim je bil vojaški učitelj med vojno, bo ostal v nepozabnem, hvaležnem spominu, saj smo se zatekali k njemu kot očetu, da nas varuje in bodri pred pritiskom zagrizenih častnikov m nemškutarjev. Hvala ti, dragi Karel, za vse one dobrote in tople besede. Pokojni je vroče ljubil naravo. Ves prosti čas je porabil, da ga preživi po možnosti s svojo ljubljeno soprogo v tišini gozdov ali na vrhovih naših planin. Naravno, da se je z vso strastjo oklenil lova, ki mu je bil zadnji, plemenit užitek tudi ob nenadni smrti. Mnogo lepih ur sem prebil z njim na lovu. Bil je izreden opazovalec narave, ki jo je ljubil z vsem ognjem nepokvarjenega človeka, nikdar ni bil utrujen, nikdar slabe volje. Prepričan je bil o svoji moči in zdravju kljub temu, da mu je na bojišču svinčenka raztrgala pljuča. Parka mu je prestrigla nit življenja nenadoma, v cvetu moške dobe. Gori v planinah, sredi prekrasne jesenske narave pod Storžičem mu je počilo srce, ko je položil na ruševje prvega, pa tudi zadnjega gamsa. Prezgodaj si odšel, dragi Karel, mnogo prezgodaj. Ni te več. Čuvali pa bomo tvoj svetli spomin z vernostjo in pobožnostjo v svojih srcih. D. Iz Trbovelj _Volitve v Delavsko zbornico. Oni volile! delavci ln najnesčeaci, ki Se niso storili svoje volilne dolžnosti, naj to store lakaj, kajti volitev traja do 6. ure zvečer. Volilni lokali so za delavca in nameščenca v osnovni sodi na Vodah. Ostali privatni nameščenci in uslužbenci, ki niao zaposleni pri podjetjih, pa volijo v nedeljo med 8. in 18. uro is to ta m. Vsak naj pazi na to, da bo raztrgal rdeče, zeleno in belo, celo pa pustil plavo glasovnico. _ Dobitki nedeljskih strelskih tekem so razstavljeni v izložbi podružnice >Ju-trac. Dobitki so: I. bronast kip >Zmago-valca<, n. srebrna cigaretna doza in m. slonokoščeni ustnik za cigarete. — Opozarjamo na to, da imajo dostop k nagradnemu streljanju vsi redni člani Streljačke družine v Trbovljah, kakor tudi ostalih strelskih družin celjskega okrožja. Zato si lahko vsak pribori eno od gornjih dragocenih nagrad — če bo dobro streljal. _ Kolesarska tekma. Kolesarsko društvo »Zora« priredi v nedeljo popoldne ob 13. uri veliko klubsko dirko s Startom in ciljem na kolodvoru v Trbovljah do Gaber-skega in nazaj. Zmagovalci prejmejo lepe nagrade. Po tekmi vinska trgatev pri Ocepku. Na počitnicah. — Tu pri vas jc pa res zelo pusto. Tu »o nikoli nič no zgodi. — Motite se, gospod. Prihodnji teden bomo imeli pri nas sol n Sni mrk. Trbovlje. 20. oktobra. Sele lianes. po preteku enoletne delovne dobe ee more iaano presoditi, ako ogromnega pomena za ljudsko zdravje je bila ustanovitev Protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah, osobito za rudarske revirje, kjer |e naše delovno ljudstvo zaradi težkih razmer vedno izpostavljeno nevarnosti, da postane žrtev te *>tra$ne ljudske kuge V dobi ugodne eosnodarske konfrakhr re, ko je bilo na5e delavstvo redno zaposlo no in ni trpelo poman (kanja, kakor danes. U nevarnost ni bila tako velika. RedneiS.i. krepkejsa in zadostnega hrana [e organizme našecra delovnega ljudstva ohranjevala odpornejSe proti f etičnem u obolenju. V današnjem težkem pomanikanjn in ob slabi, pičli hrani pa fe organizem mnogih, osobito pa na5e mladine, opešal v taki meri, da ee že kažejo nevarne posledice pomanjkanja, ki rodi tuberkulozo. Zavedajoč se te strašne nevarnosti za delovno ljudstvo in mladino v rudarskih revirjih, je Glavna bratovska skladniea v Ljubljani v juniju lanskega leta dala po-bjdo za ustanovitev dispanzerja za vse rudarske revirje s sedežem v Trbovljah. Na tozadevni anketi, ki se fe vršila lani 18. junija v Trbovljah in katere so se udeležili zastopniki vseh krajevnih bratovskih skladnic Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, La-Sko in Rajhenburg, zastopniki občin rudarskih revirjev. Protituberkuloznih lig. Delavske zbornice. OUZD in dr., je bil dejansko ustanovljen Proti tuberkuloz ni dispanzer za rudarske revirfe, ki je pričel poslovati prvo nedeljo meseca avgusta lanskega leta. V četrtek, 18. t. m. ob 1«. }e podal kr ratorij Proti tuberkuloznega dispanzerja v prostorih tukajšnje krajevne bratovske skladnice obračun svojega enoletnega delovanja. Med drugimi so se občnega zbora udeležili predsednik g. ravnatelj inž. Lo-skot. podpredsednik g. Hmševar. zastopnik glavne bratovske skladnice g. upravnik Dular, zastopnik Delavske zbornice in OUZD g. čobai, zastopnica Kola iugoelov. sester in Rdečega križa gdč. Lopornikova. ter zastopniki občin in krafevnih bratovskih skladnic iz vseh revirjev Po kratkem pozdravu g. predsednika je bilo pročitano poročilo Šefzdravnika di spanzerja s. dr. Prodana, v katerem je naglašena eminentna važnost te socialne ustanovo glede na narodno zdravje in socialni napredek naroda. Ker je tuberkuloza bolezen, ki se naseli v človeku že v zgodnji mladosti, a se pokaže 5ele v poznejšem Času, je treba v prvi vrsti zavarovati pred njo otroke- Na to delo smo pozvani vsi brez razlike poklica in položaja, ker le takrat bo imela borba proti jetiki zaželjen uspeli, t. j. da bo naša bodoča generacija bolj zdra va in krepkejša. Blagajna Protituberkuloznega dispanzerja je imela v preteklem poslovnem letu 29.800 Din dohodkov, stroški za vzdrževa- Metlika ima novega župana Metlika, 20. oktobra Pri občinskih volitvah v Metliki Je dobila ogromno večino glasov Lista JNS z nosilcem g. Ivanom MaleSičem, ki so mu dali svoje glasove tudi Sterilni nasprotniki, poznavajoč ga kot odličnega, gospodarskega in društvenega delavca. Ivan MaleiiČ se je vedno udejstvoval politično v stranki, katere program je bilo nemoteno narodno edinstvo, pa je kot tak tudi podpredsednik metliške sreske organizacije JNS. Da ga tudi nasprotniki radi njegovega poštenega dela visoko cenijo, nam dokazuje dejstvo, da ao ga župani vseh občin izvolili za predsednika pododbora Zvese županstev za naš srez. Odlikoval se je vedno tudi s svojim sokolskim delom in bil med prvimi telovadci in tekmovalci. Udeležil se je številnih sokolskih zletov sirom države in je marsikje dosegel lepe uspehe v ponos đonio-čega društva, ki mu Je bil tudi tajnik in zadnja leta blagajnik. Enako živahno se udejstvuje pri vseh naših d-raštvih kot marljiv odbornik aH vodilni Član, zlasti pri gasilcih, v čitalnici, tujsko prometnem društvu, združenju trgovcev, poverjenIStvu Vodnikove družbe, vodovodni zadrugi itd Mnogo zaslug si je pridobil tudi pri prehranjevalni akciji za srez Metliko leta 1&31 ln 1932, ko so bili gospodarjem po suši uničeni vsi pridelki. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone, a enako lepo odlikovanje mu je sedanja rzvolitev za Župana, ko so ?a ob-Cinarji tz razumljivih razlogov kljub močni protlegitaciji z ogromno večino glasov Izvolili. Svojega Jugoslovan akega nacijonalnega prepričanja pa ni novi metliški župan pokazal Sele v nail svobodni državi, temveč is pod staro Avstrijo. Zvest plemenitosti in dobroti svoje pokojne matere Je marsikomu med svetovno vojno podaljšal pot do bojišča in tudi sicer vsakemu ved d o rad po svojih močeh pomagal. nje dispanzeria pa se računajo okroglo na 75.200 Din. Torej je ogromen primanjkljaj, kuterega bodo morale "nositi bratovske skladnice. dasiravno so njihove blagajne same v obupnem položaju. Kako uspešno je v preteklem poslovnem letu deloval dispanzer in koliko nesrečnikov je preiskal. zdravil in rešil, j« razvidno iz naslednjih podatkov: V minulem poslovnem letu je bilo preiskanih 720 bolnikov prvi in 303 drugič, torej skupno 1113. Od tega Števila so poslale br-itovske skladnice rudarskih revirjev 80d bolnika, občina Trbovlje 1&\ OUZD Ljubljana 94, zasebnikov je prišlo 28, občina Zagorje 14, občina Dol pri Hrastniku 5, trgovsko bolm^Vo in podporno dniStvo 3 in druge občine 3. Dalje je bilo v preteklem poslovnem leta izvršenih 1304 rontgen pregledov, v katerih je vštHo 317 pregledov šolskih otrok. Razen tega je bilo danih 360 pnevmotoraxov. 427 injekcij in 323 obsevanj. Pregled pa je ugotovil 88 primerov z odprto tuberkulozo 134 z zaprto in 15 primerov sumljivega značaja. Tuberkuloza drugih organov pa je bila ugotovljena, in sicer 8 primerov tbc kosti in sklepov, 334 primerov tbc žlez. 11 primerov tbc grla m 48 primerov tbc drugih organivo. Od oskrbovanih jih je umrlo 15, za tuberkulozo drjgih organov pa 1. V bolnico poslanih ie brio 90 bolnikov, v zdravilišče 14* v okrevališče 25 in v ambulatorije 282 bolnikov. Skrbstvena sestra pa je izvršila 379 hišnih obiskov. Tz prednjih podatkov je razvidno vse ogromno samaritansko delo, ki ga je izvršil Protiruberkulozni dispanzer med našim delovnim ljudstvom v enem letu. Vse priznanje zaslužijo nasi gg. zdravniki, osobito pa sefzdravnik dispanzerja g. dr. Prodan za svoje Človekoljubno delovanje. Priznanje naroda pa zasluži tudi kuratorij dispanzerja, ki je storil vse. da so se vsai dosegla skromna sredstva, s katerimi je bilo mogoče vsaj za silo kriti vse potrebne stroške te socialne ustanove. Da pa bo mogel vršiti dispanzer nvo\o veliko socialno in samaritansko nalogo vsaj v dosedanfem obsegu še dalje, so pa potrebne še velike materialne žrtve, ker brez teh ne bo doseJen potreben aspeh Bolniku namreč ne zadostuje samo, da se ga pregleda in ugotovi na njegovem opeša-nem organizmu jetika, ali pa da se mu daje injekcija, treba mu ie nuditi tudi krepko in zadostno hrano, da se mu organizem okrepi, ker je s tem opravljeno že polovico dela in zdravljenja. Zato je nujno potrebno, da vsi merodaj-ni činitelji delovanje Protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah z vsemi razpoložljivimi sredstvi denarno podpro, da bo s tem omogočeno nadaljevati borbo proti strašno raaširjeni jetiki v rjdarskih revirjih, ki nam grozi upropastiti naše delrcvno ljudstvo in njegovo potomstvo. Nedvomno se bo v metliški mestni občini pričelo novo življenje, gaj Je novi župan poln mladeniftklh sil, vneme in ljubezni do dela za pošteno skupno ltvar. Radio kotiček Ljubljana, 21. oktobra. Drevi od 18.30 do 19. nam bo predaval v radiu prof. Seat, ki je pripravil za radio celo vrsto zabavnih predavanj. Za njim bo poročal dr. Jug o dogodkih v zunanji politike tega tedna, od 20. do 22. bomo pa poslušali koncert trboveljskih slavčkov, pevskega zbora Trboveljski Zvon in znamenitega pianista, našega rojaka iz Beograda Cirila Ličarja. Jutrišnji r oprogram bo tudi bogat in zanimiv. Dopoldne ob 8.30 bo gimnastična ura, potem versko predavanje in orgelski koncert, ob 10. bo pa predavala gospa Min-ka Govekarjeva o higijeni stanovanja. To je vpraSanje, ki mora zanimati vsako gospodinjo, saj je od udobnega, lepo urejenega stanovanja v veliki meri odvisna rodbinska sreča. Ob 10.30 bomo poslušali vokalni in instrumentalni koncert. Ob spremljevanju radio orkestra nam zapojejo gdč. Korenča-nova ter gg. Petrovčič in Banovec. Ti kon certi ob nedeljah so zelo priljubljeni. Ob 11.30 bo instrumentalni koncert radiooi stra, ki m a na programu samn slovensko glasbo. Popoldne ob 16. bo kmetijsko predava nje, ob 16.30 nastopi Delakov gledališki studio z ljudsko igro »Magdac, ob 20. bc pa prenos operete »Havajska rožac iz nase opere. Gospodinje opozarjamo, da oddaja radio vsak dan 5 minut pred 20. uro jedilni list za prihodnji dan. in sicer za revne, "ie-ščanske in imovitejše sloje. To pride prav gospodinjam, da jim nI treba razmišljati, kaj naj pripravijo družinam za prihodnji dar »SLOVENSKI NARO D«. <*ne 21. oktobra 1933 NAJSLAVNEJŠI RADIO TENORIST najboljši svetovni pevec čarobnega glasu JOSEPH SCHMIDT katari prekaša Jana Rlepuro, poje nepozabne, očarljive pesmi v velefilmu PESEM SVETA i] Z ozirom na to, da pričakujemo pri tem filmu ogromen naval na blagajne, priporočamo, da si vsakdo preskrbi vstopnice v predprodajil Sodelujejo: CHARL.OTTE ANDER, VIKTOR DE KOVA, FRITZ KAMPERS Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. ure. Kot dopolnilo: NAJNOVEJŠI ZVOČNI TEDNIK' EL2TN1 KINO MATICA Telefon 2124 B Dnevne vesti — lzpremembe v naši vojski. Imenovani so za vršilca dolžnosti komandanta < j rotiaeroplanskega divizijona artiljerijski kapetan I. klase^ Dragotm Gruber, /-a vr-5 Ica dolžnosti komandanta 253 zrakoplov ne skupine zrakoplovni kapetan I. klase \ladimir Lorin, za komandanta 201 zrako j lovne skupine zrakoplovni major Stanko l>iklič, za vršilca dolžnosti komandanta 125 zrakoplovne skupine zrakoplovni kapetan 1. klase Franjo Pire, 7« komandanta pilotske šole 7. zrakoplovneaa polka zrakoplovni major Pavel Cenčič. — Borba v JUU se nadaljuje. Včeraj smo poročali, da je imel glavni odbor JUU v Beogradu sejo, ki je na nji obravnaval /nani spor v organizaciji naših učiteljev, iz Ljubljane sta prisostvovala sej: predsednik Učiteljskega društva g Ivan Dimnik ter :Lan Josip Kobal. iz Maribora Anton Hren. iz Ptuja pa Dušan Sestan. Do spora/uma na seji ni prišlo in je opozicija sejo zapustila. _ Predstavniki Društva vlagateljev pri trgovskem ministru. Včeraj so se zg!a-slli pri trgovinskem ministru predstavniki Društva vlagateljev, da bi posredovali o vprašanju sanacije naših hank glede na vlagatelje in njihove interese. Minister jih je zelo prijazno sprejel in je v pogovoru z njimi uag!a8il upravičenost njihovih zahtev. Izjavil je, da ne bo izdal uobene odredbe slede Interesov vlagateljev in sanacije bank, ne da bi vprašal društvo 2a I^Poseben vlak v Prago, na Dunaj ln v Budimpešto. >Putntkt priredi v času od 11. do 20. novembra veliko ekskurzijo s posebnim vlakom na Češkoslovaško v zvezi z izletom na Dunaj in v Budimpešto. Pri organizaciji izleta sodelujejo poleg >Put-nika« še Zveza jugoslovensko-češkoslova-ške lige. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ter radiopostaja Beograd. Izlet je v glavnem namenjen češkoslovaški, da povrnemo obisk čsl. ekskurzij, ki so bile prirejene letos po naši državi. Zato upamo, da se bo naša javnost izleta udeležila v obilnem številu in se prijavila za ta zanimiv, lep in cenen izlet pri »Putniku* v Ljubljani za nebotičnikom. Program je naslednji: V soboto 11. novembra odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 20.03, lz Maribora v nedeljo 12. novembra ob 3.50 in je pribod V Prago ob 21. Prevoz v botele, večerja, prenočišče. V ponedeljek 13. novembra je dopoldne in popoldne ogled mesta z avtobusi. 14., 15. in 16. novembra prosto ali pa fakultativni izlet na Karlštajn, Plzenj. Karlove Varv Odbod iz Prage 17. novembra Wils. nadr. ob 6.. pribod na Dunaj F J. B. ob 12.30 Popoldne prosto, večerja v Wienei Rathauskeller. 18. novembra dopoldne ogled znamenitosti Dunaja z avtobusi, odhod z Ost. Bf. ob 14., prihod v Bratislavo ob 16., ogled mesta, ob 20.03 nadaljevanje vožnje v Budimpešto, kamor se prispe ob 23.30. 19. novembra dopoldne ogled mesta z avtobusi, popoldne prosto Odbod iz* Budimpešte ob 20. Pribod v Maribor 20. novembra ob 3.20, v Ljubljano ob 5.51. Cena izleta, t. j. vožnja v ni. r., prebrana, prenočišče, ogled mest z avtobusi, prevozi s kolodvora v botele in obratno, napitnine, takse, je Din 2700.— za osebo. Cena samo vožnje v m. r. Din 785.—, v n. r. Din 1075.—. Prijave sprejema >Putnik« najkasneje do 4. novembra. Zahtevajte programe. _ Gostimlčarskl kongres. Ker se je prijavilo samo nekaj nad 200 udeležencev, ne bo vozil poseben brzo vlak v Beograd. Udeleženca imajo le s posebno legitimacijo, ki jo dobijo pn radružnih načelstvih, pravico do polovične vožnje. Legitimacija se mora pustiti žigosati pri železniški blagajni pri odhodu iz domovinske postaje in pa pri odhodu iz Beograda, železniška blagajna bo na legitimacijo vpisala številko kupljene karte. Večji del udeležencev potuje dne 23. oktobra z brzovlakom, ki gre iz Ljubljane ob 20. uri zvečer in na katerega imajo tudi udeleženci iz bivše mariborske oblasti na Zidanem mostu priključek. _ lz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 85 z dne 21. oktobra objavlja pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, pravilnik o izvrševanju zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih pravilnik o opravljanju drž. strok izpita uradniških pripravnikov šumarske stroke s fakultetno izobrazbo, odločbo o prenosu krompirja iz Italije, pojasnila o proizvodnji zganja, likerja, ruma in konjaka, odločbo o izpremembi čl. 4. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, odločbo o izpremembi čl. 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami in Izpremembo in dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. — Državni in banovinski nameščenci u poplavijence. Banska uprava je prejela doslej 33.001 Din, ki so jih prispevali nameščenci državnih te banovinskih zavodov Is ustanov popiav^eoofi, — Borza dela v Ljubijuiii i£ce l banda-žista,, l pleskarja, l krojača, l slaščičarskega vajenca, l pekovskega vajenca, 1 kuharja, l graverja in več tkalcev. — Promet izletniškega vlaka Ljubljana— Karlovac. Občinstvo opozarjamo, da bo vozil jutri na progi Ljubljana—Karlovac in obratno izletniški vlak s 50 odstotnim popustom. Odhod iz Ljubljane gl. kol ob 5.19 minut prihod v Karlovac ob 10.2ft; odhod iz Karlovca ob 16.53, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22.16. — Odprte planinske koče SPD. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane ob sobotah in nedeljah v primeru lepega vremena naslednje planinske postojanke: V Triglavskem pogorju: Staničeva koča, Aljažev dom v Vratih V Kamniških Dlan:nah: Dom v Kamniški Bistrici. Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Crna prst: Malnarjeva koča. Vršič: Krekova koča: turisti naj se pred posetom oglasijo pri gdč. Julki PeČar v Kranjski gori. Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. Koča na Ljubniku je še vedno odprta in oskrbovana. Lep razgled s te točke se nudi izletnikom ravno v jesenskih dneh. — Nad milijon Din Šolnine so plačali slušatelji zagrebške univerze, ko so se vpisali v zimski semester Za zdravstveni fond se je nabralo nad 130 000 Din. — Hrvatski planinci na Kumu. Hrvat sko planinsko društvo priredi jutri za svoje člane skupni izlet na Kum. Udeleženci se odpeljejo zjutraj do Radeč, od koder krenejo v Svibno in dalje na Kum. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v ostalem nespremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 20, v Splitu 18, v Sarajevu 16. v Zagrebu 15, v Ljubljani 14.8, v Mariboru 12.4 in v Beogradu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.3. temperatura je znašala 5.4. — Razne nesreče. V Ihanu je padel 701erni občinski revež France Močnik s hleva in zadobil resnejše notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kamor je moral« tudi 251etna posestnikovs hčerka Justina Kunčeva. Njen svak je nalival bencin v goreč vžigalnik, nenadoma mu je pa steklenica eksplodirala in v strahu jo je vrgel tako nepremišljeno proč, da se je Justini vnelo krilo. Zadobila je nevarne opekline po telesu. — Na Tyrševi cesti je nepreviden kolesar podrl 651etnega pekovskega pomočnika Rudolfa Longerja in ga nekoliko poškodoval. — V gozdu se je med delom poškodoval 471etni posestnik Janez intihar. ki ga je podrl težak hlod in mu zlomil desno nogo. — Tesarju Jožetu PiČ-manu v Predosljah je padel težak tram na glavo in ga nevarno poškodoval. Tudi te ponesrečence so morali prepeljati v bolnico — Da reši otroka. Blizu Broda se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Težak Pero Lovrič je vzel zjutraj s seboj svojega 6letnega sinčka, ki se je v bližini zaposlenega očeta igral Oče je sekal drevo, ki je po nesreči začelo padati proti sirfčku. Prestrašeni oče je skočil k sinčku, da bi ga rešil, ta čas je pa drevo padlo nanj in ga ubilo. — S pokvarjenim mesom zastrupljena rodbina. V vasi Gornji Ribnik blizu Ključa se je pojavila te dni nevarna živalska kužna bolezen, ki je zahtevala tudi dve človeški žrti. Z okuženim mesom sta se zastrupila dva sinova kmeta Voja Smiljaniča. Iz Lfnbliane —lj Ni lepo za Ljubljano, da izkazuje tako malo članov »Vodnikove družbe«. Ljubljana bi morala dajati zgled vsem drugim. Za 20 Din dobi vsaka družina 4 lepe knjige, ki bodo posebno letos prijetno presenečenje za vsakogar. Ljubljana sama bi morala dati družbi nad 5000 članov. Prijatelji lepe knjige, porabite te dni za agitacijo in pridobite Še novih članov Vodnikovi družbi. —lj Z živilskega trga. Davi je bilo na trgu zopet toliko blaga, da je skoraj pro-s-ora zman kalo za prodajalce. Na sadnem trgu so bili v \ečin- Belokranjci, ki so pripeljali več sto košar in jerbasov grozd ia. ki mu je cena po 3 in 4 Din kg. Z jabolki ie pa letos slaba. Na kmečkem trgu se ne dobi dobrega blaga, najcenejša jabolka so pa po 3 Din. Kostanj prihaja v večjih množinah, povprečna cena mu je od 2—4 Din za liter, štajersko kvalitetno blago, ki ne zaostaia mnogo za ma roni jem. pa je po 5 Din kg. Gob je vedno manj. cene so pa neizpremenjene, in sicer po 4 Din merica, kg pa po 8 Din. K včerajšnjemu poročilu z ribjega trga moramo še omeniti, da so okrog pol 10. pripeljali na trg poln avtomobil svežih rib s Sušaka, ki so bile kaj hitro razprodane. Bilo je res izredno lepo in sveže blago, in sicer sardelice po 10. skuše, ciplji pa po 24 Din kg. — Na zelenjad nem trgu Je bito vsega v »obilju, pa tudi mesarske stojnice in trg z jajci so bili izvrstno založeni. Cene so bile v splošnem neizpremenjene. Na trgu je tudi že močno povpraševanje po krizantemah in drugem cvetju, ki ga je pa dovolj na izbiro. —lj Koroški večer. Korošci prirede 4 novembra v dvorani Delavske zbornice koroški večer. G. dr. Bajič bo predaval o mednarodnem pomenu koroškega vprašanja, dr. Kušej ml. pa o koroškem vprašanju v pravni luči. Med petjem koroških narodnih pesmi se uprizore žive slike iz življenja in trpljenja koroških Slovencev od prevrata do sodobnih dni. Nato bo družabni večer in prosta zabava. Naproša se, da se ta dan po možnosti opuste društvene prireditve ter se zlasti vse emigrantske organizacije v čim večjem številu udeleže koroškega večera. —lj Zveza kulturnih društev si ni mogla izbrati lepšega programa kot je baš zvočni fill * Velika paradac. Pri včerajšnjem predvajanju filma ie občinstvo z navdušenjem odobravala ta film. Oni, ki so sami poizkusili vojno in vse njene grozote, so bili za* dovoljni, da ie mladina videla, kakšna in kai je vojna. Nihče ni še pokazal vojne tako nazorno in dobro kot baš ta film. Ako bi primerjali to delo s pravo vojno, bi morali priznati, da delo ne zaostaja v ponazoritvi prave vojne. Filmske predstavo po sečajo vei 6loji ne clede na starost. Stari vojaki, oni iz svetovne vojne, mladina in otroci. Vseh zanima, da vid no kos one grozne borbe. Vojna ie tu nodana od svoje grozne in temne strani, delo je pa prepletene z veselimi vojaškimi dovtipi in doživljaji. Film »Velika paradac se predvaja jutri ob 11. dopoldne. Ob delavnikih pa ob 14.___ Bmlfet „PRI IVANU" LJUBLJANA. ALEKSANDROVA C. ŠT. 5 nudi specialiteto: PEČENEGA PRAŠIČKA in krvavice. — Prvovrstna vina. — Cene nizke. Ivan Šenica —lj Tombola Sokolskega društva Ljubljana III. bo nepreklicno jutri ob 15. uri v Zvezdi. —lj Volilna pisarna nacionalne liste (plave) za VI. volišče (sodni in kolizejski okraj) je v Delavski zbornici, lokal Narodne strokovne zveze, I. vhod, 11. nadstropje, telefon 2077. Volilci nacionalisti zglasite se takoj, ko opravite volilno dolžnost v naši pisarni, da dobite nadaljnja navodila. —lj Društvo »Soča« — matica Ljubljana —• vabi vse Sočane in prijatelje ter člane vseb bratskih emigrantskih društev v Ljubljani v soboto zvečer v salon pri »Levu«, kjer se bo vršila ob pol 9. uri zvečer komemoracija bazoviških žrtev. Na tem žalnem sestanku bo govoril društveni predsednik g. dl. Dinko Puc. Prepričam smo, da se bodo zbrali ta večer pri »Levu« vsi Sočani in tudi člani vseh emigrantskih društev v Ljubljani in bližnji okolici. — V nedeljo 22. t. m. pa se bo v cerkvi sv. Jakoba v ta namen brala sv. maša, in sicer točno ob 10. uri. Maševal bo g. župnik Janko Barle. Tudi tega cerkvenega obreda naj se vsakdo udeleži. Odbor. 543-n —lj Voj}ni invalidi ln vdove. Dospel je premog trboveljske premogokopne družbe. Oni, ki ga žele kupiti, naj pridejo v društveno pisarno v šentpeterski vojašnici, soba Št. 3, med uradnimi urami, to je od 9. ure zjutraj pa do 14. ure popoldne. S seboj je prinesti legitimacije in vreče. ~-lj Joseph Schmidt, največji tenor sveta, poje danes v Elitnem kinu Matici. (? njem govori svetovna kritika, da daleč prekaša vse dosedanje pevce. V resnici je on tenor večjega formata, kot je bil Caruso. Njegov glas je tako čist in mogočen, da očara vsakega še tako razvaje- ega poslušalca. Da se je dosedaj malo slišalo o nj^m, je kriva njegova izredno majhna postava. Zato je tudi nastopal doslej samo v radiu ter je pel za gramofonske plošče. Prvo ljego-vo filmsko delo je »Pesem sveta« v režiji Richarda Oswalda. To je pesem njega samega, pesem njegove poti do slave. Lasten življenjepis, človeka, ki se radi neznatnega nedostatka ne more povzpeti kljub vsem sposobnostim. Naposled pa le zmaga. Film je poln prekrasnih napevov. Celo delo je pesem sama. Poje vsak dan ob 4, 714 in 9% uri zvečer. —Ij Frizerska novost. Stane Rakar, frizer za dame in gospode v Prešernovi ulici št. 7 poleg (glavne pošte) sporoča, da se je vrnila njegova soproga z daljšega potovanja po inozemstvu, kjer se je specializ'rala v najnovejših metodah frizerstva, posebno v spec. barvanju ias, lepotni masaži in trajni ondulaciji, ki se izvršuje na iparatih svet slovesa, ki avtomatično hlade '.t» ne poškodujejo kože in las. Izvršuje tudi krasne plesne frizure. 544 n —lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s rem storili mnogo v pomoč najrevnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu. 345-n —lj Začetek obratovanja. Z moderno napravo za pokromanje in poniklanje je začela obratovati tvrdka »Unitas« Ing. Manda, Selenburgova 7, telefon 2219. Obrat se nahaja v tovarni Ljubljanske komercijalne družbe. Celovška cesta 90 a, telefon 2964. 523-n —lj Ponesrečeni kolesar na Gosposvetski cesti se ni pisal Pustavrh, temveč Jakob Koprive, 241etni posestnikov sin s Črnega vrha. Koprive si je samo izposodil Pusta-vrhovo kolo, s katerim se je pripeljal v Ljubljano, na kolesu je bilo pa tudi označeno Pustavrhovo ime. —lj Kam jutri? Na zabavo in razvedrilo vam bo nudila »Vinska trgatev«. — Krvavice — cviček — pečenice. Frankopanski dvor. Sp. Šiška. 546 —lj Davčna uprava Ljubljana — okolica ima naprodaj večje množine zidne in strešne opeke. Interesenti se vabijo, da se zglasijo pri davčni upravi Ljubljana — okolica v justični palači soba št. 1, pritličje. —lj »Nedeljski popoldanski plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini je jutri od «/2 4. do 7. ure. »Zaoetniski tečaj« v ponedeljek ob 20. Novi člani-ce vabljeni. Posebne plesne ure vsakodnevno. 542-n —lj V Ljubljani so umrli od 18. do 19. t. m. Fajfar Jerica, 76 let, zasebni ca, Trnovska ulica št. 25; Richetzky Marija, vd. Gspan, roj. Omahen, 80 let, zasebnica, Ciril Metodova ul. 19-11; Mesojedec Ivana roj. Zgaga, 70 let, žena poštnega poduradnika v p. Josipa, Jenkova uit 10, priti.; Ražen Neža roj. Klenienčič, 25 let, postrežnica, Černetova uL 11; Koštanjevec Marica, 12 let, hči pokojnega banovin sluge. Pred škofijo 9, pr.; Tropš Desanka roj. Jovano- vić, 63 let. vdova profesorja, pleteršnikova ul. 4; Ivaniševič Drago, 48 let, brivski mojster. Frančiškanska ul. 10; žitnik Josip, 93 let, zasebnik, Mivka 6. — V ljubljanski bolnici umrli: Janovskl Vladimir, 53 let, bančni uradnik v p., Beethovnova ul. 16; ftircelj Anton, 27 let, bišar, Reka 28, obč. Trebeljevo; Jeglič Franc, 21 let, tipograf, Ilirska ul. 27; Klina r Valentin, 21 let, delavec, Plavški Rovt 1, Jesenice; Skalar Franja roj. Globočnik. 60 let, žena kleparja, Draga 7 pri Litiji; Kušej Vlado, 2 meseca in pol, sin zasebnega uradnika, Tvrševa c. 29-11; Ižanc Edvard, 39 let, uradnik v p., Vransko; Perlč Gilbert, 3 leta, sin delavca, Laverca 15: Starič Janez, 72 let, obč. ubogi, Rakovnik 14. obč. št. Rupe rt; Boben Franc, 6 mesecev, sin klju- čavničarja, Podjunska ul. 4; Rožič Ivan, 41 let, mizar, Dol. Bukova gora 3, obč. Koprivnik pri Kočevju. —lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi ve like zaloge nagrobne spomenike pod izred no ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hra nilne knjižice. 21-L —lj komuno Msti obleke Simene, Kolo dvorska S. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, * delo nezmožni, povzroči naravna »Frani Josefova« grenrica prosto kroženje r-vi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« crenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za zdravo Ljubljano Malo odgovora na pripombe k predavanju o zdravilnih predelih v največji bližini Ljubljane Ljubljana, 21. oktobra Vaš cenjeni lis«t je prinesel pod naslovom >replika>c kritiko ne poni pisane ga avtorja o mojem higienskem predavanju >o zdravilnih predelih v največji bližini Ljub-lja.net. Vsakdo izmed nas mora stvarno Lzitiko o vseh važnih vprašanjih le pozdravljati. Slednjič je došel čas. da ne vodimo Slovenci — kakor pred 100 leti le crkaste pravde, sicer pa smo jo imeli pred kratkem o tem, ali pišimo >solnce« aa >sonce<. O najvažnejših problemih, ki 6o bitni za vse Jugoslovene n. pr. o Problemu brezposelnosti, o vprašanju, kam z letnim odviškom naše nadprodukcije fizičnih in duševnih delavcev, da_li je Jugoslaviji potrebna kolonija in kje? — pa žal zaman čakamo razprav, duplik, replik Ln kritike. O teh problemih bi hotel človek čitati in razpravljati, pa se o tem še m piaalo. Kaj je na-pram takim bitnim problemom vprašanje: Da-li je Ljubljana več ali manj zdravo ali nezdravo mesto? Vaako večje mesto je opasno samo na sebi v zdravstvenem pogledu _ zlasti velijo okvaro predstavlja motorizacija prometa. Zategadelj je higijenik za tramvaj in zrakoplov. Dokler ne bo slednji — godba bodočnosti _ odpraviT cestni motor, je jasno, da ga ne bomo odpravili. Isto tako pa je jas-no, da je mogoče dvigniti javno zdravatvo v Ljubljani, o tem sem podpisani predaval in to svojo trditev vzdržujem. Na predavanju se tedaj ni govorilo o vprašanju, da-li je Ljubljana zdrava ali nezdrava, nego o tem, kako bi se dala Ljubljanskemu narodu prilika, da se naperi lahek pristop i najbednejši slovenski rodbini v bližnje zdravilne predele — v solnčne klimate z absolutno čistim v z duhom. G. avtor prav gotovo ni bil na predavanju, nego je čital samo Izvleček v Vašem cenjenem listu, kajti inače bi vedel, da sem se skliceval celo na govedo — sicer ne na ono iz dravske banovine, ki je obsojeno na hlevsko življenje, nego na ono iz Srema. Tamkaj so namreč sledeče prilike: seljak ima leto m dan govedo na prostem, veleposestnik pa je drži v hlevu, Iz Trebfifega _ Delavska zbornica. Delavci in delavke, nameščenci, nameščenke. Danes in jutri odločate o svoji bodočnosti. Ko boste oddajali svoje glasove, boste izrekali zaupanje onim, za katere boste glasovali in, ki bodo v bodoče odločal, o vaši usodi Kakor ste storili mnogi v nedeljo pri občinskih volitvah svojo dolžnost, in oddali svoje glasove za narodno zavedne kandidate, boste storili to tembolj sedaj, in glasovali le za listo narodnega delavstva. Glasovnice narodnega delavstva so PLAVE. Zato pojdite jutri vsi na volišče, ki je za sodni okraj Trebnje v občinski pisarni v Trebnjem. Plava je prava in jo priporočajte vsem svojim sodelavcem, pnjate-Ijem in znancem. _ Volilni rezultati. Kakor znano, ao v vseh občinah sosednega okraja zmagale gospodarske liste JNS, razen v občin: Dobrniče, kjer so nasprotn.ki zmagali s pičlo večino 20 glasov. Naj' ep V. izid beleži vsekakor sosedna občina Velika Lcka, kjer je nosilec nacijonalne lisve g. Alojzi; Saje dobil 544 glasov, doč m je nasprotna lista dobila le 93 giasov. Vedno nacijonal-a& \elika Loka je to pot temelj.to obračuna t, z opozicijo, ki je iouiln v novem občinskem odboru le 1 odbornika Tudi na Mirni je volilni rezultat nad vse zadovoljiv. Od 420 oddanih S*aSOV je dobh Ijiv. Od 420 oddanih glasov je dobil nosilec JNS liste g. Franjo Bule 255 glasov ali absolutno večino in so vse gotovost! opozicije, ki je računala na zmago razbil-njene v nič V Dohrničah je zmagala sicer opozijonalna lista Slaka Jerneja z 20 glasovi večine. Malenkostna razlika 20 glasov, pa je tako neznatna in nam le dokazuje, da je tudi tu nacijonalna misel na čvrstem pohodu. Volilci, ki so oddali glasove za nacijonalno listo g. Grmovška Jožeta, so jamstvo za uspeh v bodoče. 2al, da mnogi izmed onih na katere se je računalo, niso storili svoje dolžnosti in je danes njih kesanje prepozno. _ Nesreča. Pri žaganju na strojno žago si je odžagala tri prste na levi rok. Nose Ivana iz Repič, in je bila prepeljana v bolnico v Novo mesto. Zgradarina. Vse davčne zavezance za napoved zgradarine opozarja občina, da vlože prijavo do konca tega meseca v izogib kazni, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Tiskovine prejmete pri obči ni, kjer je prijavo tudi vložiti _ Malljev proces. Za Malijev proces, ki se prične pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu 25. t. m vlada pr: nas silno zanimanje. Obveščamo čitatelje, da bo za >Slov. Narode o razpravi poroča' poseben poročevalec in, da bodo prejeli kraji ob progi Trebnje - Mirna - Mokronog Ust še isti dan, ko bo izšel po posebnih kolporterjih. Kdor želi prejemati list, naj se javi takoj z dopisnico dopisniku v Trebnjem aH upravi v Ljubljani — Osebna veat. Na izpraznjeno sodniško mesto v Trebnjem je imenovan izprašani sodniški pripravnik .z Novega mosta g. Petere a Franc. Novo meato na-ftopi t ponedeljek ».to, prvo je zdravo, drugo pa je 90% tuberkulozno. Znanstveno obstoji med tuberku-lo*o goveda in ljudi polna analogija, iz tega sledi, da lahko 06tane vsakdo, tudi vsak Ljubljana- zdrav, ako so udejstruje v naravi. To se danes že vrši: sokolstvo, planinstvo, smučarstvo. sport i. t. d. pospešujejo to idejo. Ugoden procent Vojaške sposobnosti je posledica tega zdravstvenega pokreta. Meni je bilo glavno ležeče na tem, da »aaiguramo tudi dojenčkom, predšolski in šolski že oboleli deci obilico čistega vadu-ha, čim možno prepojenega z ultravijoli-casrim žarenjem. Radi tega zahtevam, da ee napravijo lahko pristopni vsi oni predeli, ki imajo tak klimat: Golovec, Savska obal, Šmarna Gora. Tudi g. avtor bo moral pritrditi, da je tamkaj aiguren čieti vzdaih. Fizikalni dokaz, da Je tamkaj ultravijoličaatno Žarenje, ki je danes priznano kot zdravilno, se bo slej alć prej gotovo tudi med Slo venci doprinesel. Ml smo ubožen narod: da bi preizkuse vadi stratosfero, seveda nikdo niti v sanjah ne misli. Da pa se lo tirno merjenja ultravidoličastega žaranja. bomo mogoče še doživeli _ aao Bog da in sreča jiLnaška. Ako bi izmerili istočasno to žarenje ob obali Ljubljanice, Save. na Šmarni Gori, Golovcu i. t. d., bi se poka zale ogromne razlike. Sedaj jih spoznava mo le na naši koži, na zdravilnih uspehih in na flori (Imirice na fimarni Gori). Da se g. avtor ni pečal z mojimi pred logi o higijenskem preiskanju kletnih in drugih neadravuh stanovanj slovenskih rodbin v Ljubljani, o ustanovitvi gozd • šole za bolno deco na Golovcu, o upost;i vitvi higijenskih domov za obolele rodbl ne ob vozni cesti na Goloreu, o Idravllnei:i parku za dodeačke, predšolsko deoo in b<> lehne ob Savski obali, se ne čudim. O tem bodo pač odločevali bodoči oličinsK sastopniki. O vsem drugem ni mogoče govoriti i dnevnih novinah; vzdržujem p^ svoje tez« m predloge in sem Jih pripravljen branit; pred zborom higijenikov in specialistov dečjih bolezni. Tamkaj na svidenje. Dr. Lapajn« Žtvko. — Trgatev po dolenjskih vinogradih je x današnjim dnem a malimi izjemami končana. Povsod se že dobi pri vinogradnikih dober dolenjski mošt. Zato se bodo Jutri izletniki posiužili dolenjskega izletniškega vlaka in prišli v velikem številu v naše lepe gorice. škofje Loke — Poziv narodnemu delavstvu. Jutri ves dan se bodo vrnile v škof ji Loki volitve v Delavsko zbornico. Dolžnost vsega narodnega delavstva, pa tudi nameščencev vseh kategorij je, da se teh volitev, ki bodo odločile o nadaljnjem vodstvu te prevažne stanovske ustanove, v polnem številu udeleže. V nedeljo je zmagala narodna ideja pri občinskih volitvah, jutri pa mora dokazati delavstvo in nameščenstvo našega zdravstvenega okol'ša, da se pridružuje mogočni armadi vsenarodnega pokreta z zavestjo, da je edino le v lastni moči drŽave upanje na izboljšanje in ureditev delavskih teženj. Geslo jutrišnjega dne: »Vsi na volišče, kajti plava je prava.« — Škofjeloški župani. V sredo prevzame novi župan, notar Stevo šink posle škofjeloške mestne občine. Iz zapiskov, ki jih hranijo v arhivu občinskega urada, ie razvidno, da so si sledili župani v naslednjem vrstnem redu: Franc Krenner je zasedel županski stolec leta 1848, sledil mu je !. 1858 Jurij Pokom, nato pa Anton Ger-betz, ki je vodil mestno občino od 1866— 1871, Blaž Mohar. četrti župan i« bil do L 1897. nato pa je županoval notar Niko Lenček od 1897—1901. Lovru Sušniku, ki je bil župan dve leti (1901 —1903) je sledil ponovno Niko Lonček od 1903 do 1912, tega leta je prešlo vodstvo občine v roke Josipa Guzelja, ki je ostal na tem mestu do 1913. 23. oktobra istega leta pa je prevzel županske posle Josip Hafner, ki je županoval škofji Loki polnih 20 let, do pravkar minulih volitev. — Čudna pota hlač. Letos v začetku septembra se je prikradla v stanovanje g. Janeza Mateliča v Klobovsovi ulici pretkana tatica Marija Draškovičeva, ki sedi sedaj v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča. Iz omare je izmaknila Mateliču nove moške hlače in jih prodala nekemu Jožetu B., ta pa nanrei T;ikobu B iz Suhe Jaka. ki kajpak n; slutil kakšne hlače nosi, se je izprehajal v četrtek zvečer po Mestnem trgu, ko je pristopil k njemu Matelič in ga poprosil za ogenj, da bi si prižgal cigareto Ta trenutek je pa zapazil Matelič, da nosi Jaka njegove — ukradene hlače To mu je povedal in zadeva se je zdela laku kai sitna. Da bi nosil ukradene hlače, kaj takega se mu pa še ni primerilo Z Mateličem so se pogovorili tako. da bodo vsi prizadet1 povrnili nekaj Mateliču. ker so hlače že ponošene, nove pa so veljale Din 300 V naših rasi h. — Dobro službo bi rad. — Za koga pa, gospod svetnik? Za sorodnika ? — Ne, zase. S prvim grem namreč v pokoj. Ste*. 241 »SLOVENSKI N A R O D«, <9n* 21. oktobra 193S Stran 5 Pred procesom proti bratoma Mali in Golmajerjevi Vsa Slovenija se zanima za ta proces — „Slov. Nareki44 priobči v sredo obširno poročilo o umora Amalije Mali Ljubljana, 21. oktobra. V sredo ironijo pred sodnike v Novem mestu Andrej Mali, njegov brat Anton in iMarija Golmajer, da prejmejo zasluženo kazen. Kriminalna zgodovina pri nas menda ne pozna zločina, ki bi bil tako razgi- obravnava, ki se za njo zanima vsa Slovenija. Saj pa tudi ni čuda, kajti tako strašnega zločina naša na ubojih in umorih sicer dokaj bogata kriminalna zgodovina ne pomni zlepa. Nagibi so tako podli in nizkotni, sam način umora tako nečloveški, da se je moral oglasiti pravni čut našega ljudstva, ki je z nepopisnim ogorčenjem sprejelo vest, da je mož zasnoval umor lastne žene in da mu je pri tem pomagal brat. Razumljivo je veliko zanimanje za proces proti bratoma Mali in Mariji Golmajer, saj je v našem ljudstvu globoko ukoreninjen pravni čut, a pri tako groznih zločinih se mora zganiti sleherno človeško srce. Anton Mali bal prebivalstvo in vzbudil tako silno ogorčenje, kakor umor Amalije Mali v St. Vidu pri Stični. Letos v noči na 26. aprila jc bila nesrečna Amalija, zelo inteligentna, simpatična, skromna in plemenita žena, doma v svoji postelji na strahoten način umorjena. Zločin je razburil ne samo St- Vid in okolico, temveč vso Slovenijo in ljudje so nestrpno pričakovali, kdaj bo roka pravice zgrabila krvoločnega morilca. Ljudski glas je takoj vrgel sum na Ama-lijinega moža Andreja Malija in njegovega brata Antona. In res se je kmalu pokazalo, da se ljudje niso motili. Brata Mali sta bila aretirana in po kratkem obotavljanju sta umor priznala. Preiskava je pa dognala, da je bila v zločin zapletena tudi Marija Golmajer in tako je morala tudi ona v preiskovalni zapor. V sredo se prične v Novem mestu Andrej Mali Naše č'tatelje in prijatelje po vseh krajih Slovenije opozarjamo, da priobči »Slovenski Narod« v sredo obširno poročilo o zločinu bratov Malijevih, in prosimo jih naj opozore na to še svoje prijatelje in znance. Poskrbeli bomo, da pride list v vse kraje Čim prej tako, da boste lahko čitali poročilo o tej senzacijonalni obravnavi že v prvih popoldanskih urah. Gospodarski položaj črnomeljskega sreza Kljub izredno težkim razmeram so bili doseženi zelo razveseljivi uspehi Črnomelj, 20. oktobra Črnomaljski srez, ki je sicer znan kot eden najbolj pasivnih in morda v prejšnjih časih tudi najbolj zapuščenih srezov naše banovine, je že lani pričel prav živahno gospodarsko življenje, ki se je letos le še stopnjevalo. V tako kratkem času doseženi uspehi so marsikoga presenetili, ker niso bili ljsudje vajeni prevelikih dobrot. Danes pa že lahko ugotovimo, da je ravno črnomeUski srez, če že ne po doslej doseženem napredku, pa vsaj po ogromnem delu, ki ga opravlja za napredek ln povzdi-go posameznih krajev, gotovo med prvimi v dravski banovini, dočim bo že v bližnji bodočnosti, ako bodo merodajne oblasti dodelile vsaj minimum potrebnih kreditov, lahko v vsakem pogledu med prvimi in najnaprednejšimi. Z veseljem moramo ugotoviti, da je prejšnja otopelost za javno delo že skoraj povsod izginila ln da ljudje z največjim zanimanjem slede delu sreske oblasti za povzdigo vseh gospodarskih panog. Zlasti pa moramo pohvaliti sedanji način dela. ki 8 smotrnim izvajanjem postavljenih načel stremi za istočasno vsaj približno enako povzdigo vseh panog brez razlike, ker bi izpopolnjevanje le ene panoge nikoli ne moglo doseči tistih uspehov, ki so danes v našem srezu že vidni. Poljedelstvo in travništvo nas moreta v letošnjem letu zadovoljiti. Ob vsaki priliki je bilo kmetom priporočeno umno obdelovanje zemljišč in ne brezuspešno. Setve kulturnih sadežev so bile povsod pravočasne in ob razmeroma ugodnem vremenu. Dočim se Je lani v 11 občinah sreza zaradi guše ln drugih pojavov krompir do 90% izrodil, se je letos v vseh zemljah in legah ugodno razvijal in odlično obrodil. S pomočjo banovinske dotacije je lilo namreč nabavljenih 9 vagonov semenskega krompirja po znižani ceni. ki so ga kmetje ponekod zasadili poleg domaČega semenskega krompirja in se prepričali o prednostih izmenjave semen, ker je v nasprotju z odličnim uspehom novega krompirja stari domači povsod odpo vedal. Tako pridobljene izkušnje o prednostih izmenjave semen bodo tudi v bodoče ugodno vplivale, ker bo naš kmet končno uvidel, da prevelika konservativnost zdaj niti za poljedelca ni več umestna, nego mora morda bolj, kakor drugi, napredovati z duhom časa in način obdelave zemljišč izpopolniti. Vse žito, kakor pšenica, rž ln oves. je letos napram lanskemu letu uspelo mnogo bolje, kar dokazuje že sama žetev, ki je ponekod po količini bila boljša za 50% ne glede na tudi boljšo kakovost pridelka. Slabo srečo je imela le občina Sinji vrh, v kateri so poljske in gozdne miš: uničile tri četrt posejane koruze in celo pšenice, ki so jo miši ponekod enako uničile od 50 do 75%. Njive so preorali ln zasilno zasejali s prosom vendar pa so tudi istega miši napadle. V ostalih krajih je na druge poljske pridelke sicer malo pritisnila tudi suša, vendar je bila letina v splošnem srednja. Banska uprava Je predvsem dodelila za zatiranje miši večji znesek, ker bi mišja zalega sicer prihodnje leto mogla napraviti Še občudnejšo škodo. Enako je podprla grad bo 6 betonskih gnojišč, dočim je bilo prosilcev 17, kar dokazuje, veliko snimanje v tem pogledu. Vse leto je sreskl kmetijski oddelek propagiral zamenjavo semen naših kulturnih rastlin, zlasti pšenice. Za prihodnje leto bo srez potreboval najmanj 1 vago d selekcijonirane beltinske pšenice, ker vla da za isto med kmeti izredno veliko zanimanje. Poleg drugih akcij je letos banska uprava skupno s kontrolno in poizkus-no postajo v Ljubljani ln s tvornico za dušik v Rušah napravila 10 gnojilnih poizkusov, ki so bil: glede na rentabilnost zelo zanimivi. Tudi v pogledu sadjarstva smo letos mogli zabeležiti napredek. Lani v jeseni in letos spomladi zasajena drevesca so se prav lepo razvila, ponekod Jih Je le močno poškodovala listna uš, ki so jo zatiral-s tobačnim ekstraktom. Sreskl kmetijski odbor je nabavil tri samodelne drevesne škropilnice. Stanje vseh vrst sadnega drevja je bilo zadovoljivo razen orehov v nižjih legah, ki si od lanske pozebe niso opomogli. Sadjarji žele nabaviti iz banovinskih drevesnic novo vrsto oreha, ki bi bila odpornejša proti pozebi. Letos prvič pokrenjena akcija za prodajo in Izvoz namiznega sadja iz Bele Krajine bo gotovo vzpodbudila tukajšnje sadjarje k napredku. Vinogradništvo nas letos v taki meri ne more zadovoljiti. Zaradi hladnega in deževnega vremena je trta spomladi nekoliko zaostala v razvoju, škodljivci, razen ponekod trtnega pikca, se niso pojavljali, ker so vinogradniki splošno marljivo škropili in skrbno obdelovali svoje vinograde. Zaradi neugodnih vremenskih razmer bo letošnji pridelek daleč zaostal za lanBkim. V pogledu živinoreje smo o žalostnem stanju zlasti svinjereje že večkrat pisali. S pomočjo občin, sreskega kmetijskega odbora in banske uprave je bilo v vsem srezu izvršeno zaščitno cepljenje svinj proti rdečici po znatno znižani odškodnini. Nabavljeni so bili 3 mladi biki monta-fonci v nadomestilo starejših in prežkih bikov. Dalje so bih pregledani plemenski biki in mrjaacl, ki so pod stalnim nadzorstvom. Tudi zadružništvo in kmetijska pro sveta nas morata zadovoljiti, ker je bilo delo povsod poživljeno, enako lepi pa bo bo tudi uspehi. Pod vodstvom merodajnlh mož lahko črnomeljski srez mirno gleda v boljšo bodočnost. Vlom Skofja Loka, 21. oktobra. V kozolec posestnice Helene Habjano-ve na Breznici sta se skrila v četrtek čez dan dva Dalmatinca in prežala, kdaj se jima bo nudila primerna prilika, da vlomita v hišo. ki je precej na samem. Pod noč sta se osokolila in šla na delo. Eden je stal na straži, drugi pa je pograbil sekiro, dvignil z njo vrata v tečajih in smuknil v hišo, kjer še nikogar ni bilo doma. Po veži je odšel v izbo in spalnico, ter pobral precej vrednosti. Stikal je kajpak pred vsem za denarjem, ki ga pa ni dobil. Pač pa je ukradel srebrno uro, zlato verižico, dva prstana in nekaj druge srebr-nine, tako da ima Habjanova okoli 1500 Din škode. Tatvino so domači takoj opazili in jo prijavili orožnikom, ki so storilca že naslednjega dne izsledili in enega aretirali, dočim je drugi neznano kam pobegnil. Mehmed Dedič sedi v zaporih loškega sodišča, a sokrivdo zanika. Pravi, da je vlomil Sima Matah. on pa, da pri vsej stvari ni nič prizadet. Oblasti mu seveda ne verjamejo in tako bo že moral počakati, da se zadeva pojasni. Iz Novega mesta — Gledališka družina »Istra« lt Ljubljane gostuje v Sokolskem domu v torek, 24. t m., zvečer ob 8. uri. Program je zelo pester in obsega poleg drugih točk nastop tenorista Jarca, bivšega člana bratislavske in ljubljanske opere. Poje operne arije, La-jovioa, PavČiČa, Konjoviča, Bizeta in Puc-ciniia. Druga zanimiva točka pa je Czime-rijeva »Maska satana«, groteska v enem dejanju. Občinstvu se toplo priporoča, da v čim večjem številu napolni Sokolski dom. — Hiša, ki jo imajo posebno radi tatovi je last posestnika Janeza Hrovatiča, v Koroški vasi. Neznani uzmoviči so vedeli, da ima Hrovatiič dobro risanico. s katero je ie parkrat prepodil tatove. Zato so mu najprej ukradli puško, da je bil razorožen, potem so pa naglo sledili kar trije vlomi, drug za drugim. Pri zadnjem so vdrli v kaščo in odnesli iz nje 2 moški obleki, 2 površnika, 1 žensko obleko, ženski plašč, 7 kg težko šunko, 7 litrov žganja ter mernik jabolk. Pri prejšnjem vlomu pa so odnesli 2 panja čebel, s 45 kg medu. V kaščo so prišli z vitrinom, v posmeh pa so razstavili na pragu staro mašno knjižico s pozivom na sodišče. Naši neumorni orožniki so že na delu in upati je, da bodo vlomilci kmalu pod ključem. Tudi na Kmetijski Soli na Grmu se množe tatvine. Vlomu v blagajno so sledili še nekatere manjše tatvine in bo treba organizirati straže, da se preprečijo nove tatvine. — Na zadnjem občnem zboru Kluba dolenjskih visokošolcev je bil izvoljen tale odbor: predsednik Ipavec Viljem, eand. phil.; tajnik: Polenšek Ivo, cand iur.; blagajnik: Hočevar Frnac, stud. iur.: odbornika: Gunde Lojze, cand. vet.; Metak Karel, abs, iur.; revizorja: Vodnik Franc, abs. phil., M is jak Karel, stud. iur. _ Vstopnice k Malijevemu procesu, ki se prične v sredo dne 25. t. m., so se dobile samo na osebno ime. S to novo metodo se je preprečilo, da se ne bo z vstopnicama kupčevalo, kot se je godilo pri prejšnjih večjih procesih. Vstopnice so Izdane že vse. Na to se opozarjajo oni, ki bi želeli prisostvovati senzacionalni obravnavi. — Velik mladinski koncert Za 1/6. december se pripravlja mladinski »bor meščanske Šole, da nastopi s svojimi dirigentom strok. učit. g. Sterbenkom. Zbor nastopi predvsem z modernimi slovenski, mi ter srbohrvaškimi pesmami. Ker bo čisti dobiček namenjen kuhinji, ki je letos fin&ncijelno na zelo trhlih nogah, se naprošajo vsa društva v mestu, da za ta dan opuste svoje prireditve Ln po tem tudi urede svoje priprave. _ Ljubitelji aatovja. Na Kmetijski Soli na Grmiu so neznani uzmovlči pokradli iz čebelnjaka vse satovje iz panja. >Žnldar-šiča<. Orožniki so pridno na delu ln upati je, da bo sladkosnedeži kmalu v rokah pravice. _ Vedenje, ki n ©pri stoja mladini, ne starim. Po mestu hodi ženska, ki jo vsi poznajo pod imenom >signorac. Menda ni pri zdravi pameti, da jo vlečejo stari in mladi. Nikakor ne pristoja to vedenje nekaterim starejšim ljudem, še manj pa šolski mladini, ki včasih kar obkoli revo ter si Ji posmehuje. Ko pa Jih podi od sele, še pogumneje silijo v njo. Ne smemo se čuditi vedenju otrok, če jim dajejo starejši tako lepe vzglede. Iz Celja -c *. i*va seja novega občlnsK. ^uo-ra, za Celje — okolico bo v sredo 25. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu je zaprisega občinskih odbornikov in konstituiranje novega občinskega odbora. —c V Mostnem gledališču bo drevi ob osmih dobrodelni koncert prvaka na kro-matični harmoniki g. Milana Stanteja iz Celja. Ker je čisti dobiček določen za revne dijake celjske gimnazije, je pričakovati, da bo občinstvo iz Celja in okolice obiskalo ta svojevrstni koncert v čim večjem številu. —c Dve prvenstveni nogometni tekmi. V nedeljo 22. t. m. ob 13.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo iz Celja ln SK Laškim. Sodil bo g. Janežič lz Celja. Ob 15.15 se bo pričela na Glaziji zanimiva prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in Čakovečkim SK. To tekmo bo sodil g. Cimperman iz Ljubljane. —c Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka 27. t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. Iz Metlike — Delovni program našega novega občinskega odbora bo predvsem osredotočen na zgraditev našega metliškega in okoliškega vodovoda, dalje na pokritje kanalov ln sploh olepšavo mesta, kar je pač prvi pogoj, ako želimo poživiti izletništvo tudi v naših krajih. Precejšnja skrb bo nadalje tudi ureditev pokopališča in pot do njega, vendar pa bo treba paziti, da zaradi sicer slabih gmotnih razmer ne bodo zvišane do-klade. O vsem potrebnem se bo sklepalo na prvih sejah novega občinskega odbora. — Premestitev. Učiteljica gdč. Josipina Omahen je premeščena iz Planine pri Sevnici na metliško šolo. — Za novi način trgatve so še letos spomladi pričeli mnogi vinogradniki po vse i državi akcijo in je ml ta novi način tudi predmet številnih razprav na raznih vinogradniških konferencah. Določeno je bilo, da se način dela pri grozdju in sadju mora modernizirati in prilagoditi zahtevam moderne trgovine. Trgatev bi se morala vršiti po etapah, kar pomeni, da bi se grozdje trgalo, kakor bo dozorevalo. Tako bomo lažje dobili res izbrano grozdje. Sklenjeno je bilo nadalje, da se prirede tečaji za pripravljanje grozdja za izvoz v novih tipiziranih zabojih in da se grozdje klasificira v tri vrste, dočim bi prodajo vršile po vzorcih posebne borze. Na inicijativo zavoda za pospeševanje trgovine se bodo te konference ln tečaji vršili v vseh naših vinorodnih krajih, da bi tako napredovala trgatev, pa tudi prodaja in izvoz našega grozdja, ki smo ga lani v primeri s povpraševanjem imeli premalo, a tako bo tudi leto«. Tudi v r rtujeperiU tako- lepe isi &e&r Ln. kakor- novo, če gcup&ne/n *ALBUS terpeniinotnsrz mJlofrv. ALBUS terpentinovo milo da bog .to mehko peno, odstrani naglo vso nesnago In je tako dan pranja pravi praznik. „ALBUS" terpentinovo milo učinkuje tako blago, da na mojih rokah pranje ne zapusti niti najmanjšega sledu. Milo. ki učinkuje tako blago, da varuje roke. je pravo idealno milo 2a moje perilo, — zatorej za vse dni in za vsako perilrv ALBUS terpentinovo milo. Beli Krajini bi bil potreben pouk o smotre-nem pridobivanju grozdja, načinu trgatve in pripravljanju za izvoz, ker sveže grozdje lahko prinese mnogo več dobička, kakor pridelovanje vina, ki poleg težkega dela zahteva tudi mnogo več časa, proda pa se kljub temu težje. Upamo, da bo s prihodnjim letom vse to tudi ostvarjeno in da bo naše vinogradništvo stopilo korak dalje, kar bi Že davno bilo potrebno. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V RISKI. — Telefon 33-87 Danes ln v ponedeljek ob %7. In *£9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. In 9. uri Liane Haid, Gustav Frbhllch, in Szoke SzakaH v srčkani in dovtipni opereti „ZVEZDA Z NEBA" Film poln veselja ln smeha, petja ln glasbe, fllrtanja in nežne ljubezni! Pride! Pride! »KRALJICA SUŽNJEV« goslavija v sklopu mednarodnega življenja«. Po predavanju nastop konzervatoristk gdč. Kristanove in Rudolfove ter konser-vatorista br. Draga Burgerja. Po končanem sporedu prosta zabava. Vstop prost. Vs' bratsko vabljeni. — Prosvetna okrožna konferenca kamniškega sokolskega okrožja bo jutri točno ob 9. dop. v Sokol, domu v Domžalah. Župni prosvetni odbor pričakuje, da se bodo udeležili konference ne le društveni prosve-tarji, marveč tudi ostali člani društvenih prosvetnih odborov. Ker se bo na konferenci določile smernice za bodoče delo jc udeležba strogo obvezna. Iz Ptuja Tekne obmejnega sokolskega okrožja Obmejno sokolsko okrožje v Logatcu je priredilo v nedeljo. 8. t m. na letnem telo-vadišču Sokolskega društva v Dol. Logatcu lahkoatletsko tekmovanje v troboju članov ln članic ter v eni poljubni panogi za člane in članice. — Rezultati so bili, upoštevajoč podeželsko članstvo, zelo povoljni. — V troboju članov je dosegel I. mesto br Svigelj Milan, Borovnica, z 1494.4 točkami. TI. mesto br. Urbas Ludovik, Unec-Rakek z 1286 točkami in III. mesto br. Vidmar Edo Dol. Logatec z 1050.2 točkami. V posamenzih panogah članov so bili rezultati naslednji: tek na 100 m: br. Urbas Ludovik. Unec-Rakek 12.6 sok.; met krogle: br. š vi gel j Milan. Borovnica. 11.82 m; met kopja: br. Svigelj Milan, Borovnica. 40.30 m: skok v višino: br. Svigelj Milan in Jože, Borovnica, 1.48 m: skok v daljino: br. Urbas Ludovik, Unec-Rakek, 4.96 m. V troboju Članic je dosegla I. mesto s. Godina Julka, Gor. Logatec, s 77 točkami. — V posameznih panogah članic je dosegla s. Godina Julka vsa prva mesta, in sicer v teku na 60 m z 9.3 sek., v metu krogle s 7 m. v skoku v višino z 1.13 m in v skoku v daljino s 3.88 m. Glede na število članov in članic obmejnega sokolskega nkrožja, bi bila udeležba n« tekmovaniu lahko mnogo večja. Mnoga društva niso postavila niti enega tekmovalca, iz česar se vidi, da nimajo ni kakega umevanja za teke prireditve. Upamo, da bo v bodočih tekmah drugače. — Sokol I« Ljubljana-Tabor priredi v soboto, 21. oktobra ob 20. uri v lutkovni dvorani na Taboru predavanje: Gibalne sile srednjega ki novega veka Predava br. prof. Aplenc. Bratje in sestre, udeležite se predavanji poln o številno. Zdravo! Uprava. — Sokol na Viču priredi drevi ob 20. v Sokolskem domu svoj II. prosvetni večer • predavanjem br. dr. Stojana Bajiča iJu- — Železniška nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila na postaji Pragersko težka železniška nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Brzovlak, ki prihaja iz Maribora nekako po 14. uri, bi kmalu povozil pri odhodu s postaje Pragersko službujočega sprevodnika istega vlaka. Ko je namreč vlak odpeljal s postaje, je službujočemu sprevodniku na stopnicah spodrsnilo, da je padel. Kolesa so pograbila njegovo suknjo ter jo raztrgala, njega samega pa je dvakrat obrnilo. Sprevodnik pa je Imel toliko prisotnosti duha, da je takoj, ko Je zaslutil nesrečo, potegnil roke in noge k sebi, sicer bi bilo po njem. Dobil pa je težke poškodbe na glavi in so ga takoj z naslednjim brzovlakom, ki prihaja iz Ptuja, na zdravnikovo odredbo prepeljali v bol nico v Maribor. — živahen živinski sejem je bil 18. t. m. Dogon je bil obilen, pa tudi kupčija je bila živahna. Prignanih je bilo 222 krav, 79 telic, 170 volov, 21 bikov, 96 konj. Prodanih je bilo skupno 238 glav. Cena kravam je bila od 2.25 do 4.—, telicam od 3.— do 4.50, volom od 3.— do 4.50, biki pa po 3.— do 4.25 za kg žive teže. Konje so prodajali po Din 650.— do Din 3250.—. Naslednjega dne je bilo pripeljanih 144 prašičev in 161 svinj. Prodanih je bilo vsega skupaj 67 repov. Cena prašičem je bila Din 80.— do 180.— za komad, svinje pa po 7.— do 12.— Din. prolenki po 6.50 do 7.50, polmastne po 7.50 do 8.— in plemenske svinje po 6.— do 7.— Din za kg žive teže. — Tatvina, če ljudje ne pridejo do denarja ali do drugih primernih predmetov, ki bi se dali vnovčiti, se pa enostavno spravijo na drevje ter istega kratkomaln posekajo in drva zvozijo domov. Tako jo bilo te dni. ko je neki nepridiprav poseknl v gozdu v Ze. Velovleku. last posestnika Kramberger Franca iz Gerenc pri Ptuju, lepo debelo lipo. Tat je lipo razsekal ter drva znosil na svoj dom ln se s tem pre-skrbel za vso zimo. Orožniki so pa našli sled ln zadevo ovadil! sodišču ter je malo upanja, da se bo tat ob zimskih večerih grel ob gorki peči. — Vandallzem. V petek ponoči je^več fantov v pijanem stanju vasovalo po Vasi Krčevina pri Vurbergu ter v svoji pijanosti dali duška s tem, da je eden izmed njih pobil s kolom vse šipe na hiši posestnika Zorčiča Antona. Zorčič sumi fante, ki so se ž« pred leti izrazili, da se bo nekaj zgodilo pri nJem. zadevo je ovadil orožnikom, ki so fante ovadili sodišču. Pristopajte k „Vodnikovi druibi« Stran 6l »SLOVENSKI NAROD«, dtae 21. ofetdbra 1933 •tor. 241 Skrivnost starega gradu Dve žrtvi graščalcovega nečaka, ki se je kotel bogate dedščine V angleški grofiji Devonshire blizu mesta Exeter stoji grad Delmonte, ogromno poslopje iz začetka 15. stoletja, ki je prešlo po mnogih izpremembah pred poldrugim letom v last rodbine Mansford. Stara poslopja so bila takrat glede na svojo zgodovinsko vrednost temeljito popravljena in opremljena z novimi napravami, tako s plinom, električno razsvetljavo, vodovodom itd. Poglavar rodbine, prileten vdovec, je stanoval s svojima odraslima sinovoma in nečakom v gradu in sosedje v okolici so ga imeli zelo radi. Tem večja je bila splošna žalost, ko so našli starega Mansforda pred dobrim letom nekega jntra v postelji mrtvega. Vse je kazalo, da se je ponoči prebudil tn hotel poklicati slugo. V otrpli roki je še krčevito stiskal slušalko domačega telefona, ki je vezal njegovo sobo s po-selskimi sobami. Smrt je pa nastopila najbrž tako naglo, da je Mansford omahnil na vzglavje in je imel samo še toliko moči, da je pozvonil slugi. Najbrž mu je srce odpovedalo, čeprav je bil dotlej trdnega zdravja. Naslednjega dne je napisal domači zdravnik mrtvaški list, ne da bi si bil belil glavo z vzrokom smrti. Po oporoki je dobil skoraj vse starčevo premoženje njegov najstarejši sin Thomas, med drugim tudi grad Delmonte. Nekaj časa sta brata z očetovim nečakom živela strogo ločeno od sveta in šele pozneje sta se začela polagoma zopet vračati v družbo. Nekega dne se je pa raznesla nenadoma vest, da se je mladi graščak zaročil s sosedovo hčerko in da bo poroka, ko mine leto dni po smrti njegovega očeta. Toda te načrte je prekrižal dogodek, ki je spravil na noge vso okolico. Nekega dne so našli Thomasa Mansforda tudi mrtvega t postelji. Po očetovi smrti si je bil uredil spalnico, ki je bila največja in najlepše opremljena soba v gradu. Vse je kazalo, da ga je presenetila smrt tako, kakor njegovega očeta. Tudi on je hotel oči vidno telefonirati slugi, kar se mu pa ni posrečilo. Tudi pri njem ni bilo mogoče ugotoviti drugega vzroka smrti, nego nenadno otrpnjenje srca. Po strogih angleških zakonih trupla niso obducirali. Seveda je prebivalstvo vsega kraja govorilo o zagonetni smrti starega in mladega Mansforda. Thomas je bil zdrav, krepak mož, zelo navdušen za sport Jasno je bilo torej, da ni umrl naravne smrti. V zagonetni smrti obeh je tičala grozna tajna, i Tudi policija je bila tega mnenja in sloviti Scotland Yard v Londdnu se je Henderson v Ženevi rjav-**--* .•:-* 880* ... , Predsednik razorožitvene konference Henderson pred Nansenovim kipom Vremenske napovedi za tri leta Brata Tippenhauer v Newyorku imata privaten zavod za vremenske napovedi in pravita, da lahko napovedujeta vreme za tri leta naprej. In mnogi so o tem res prepričam. Nad 200 zasebnikov in organizacij se je aboniralo pri bratih Tippen-hauer, da dobivajo redna vremenska poročila za 2 do 6 mesecev vnaprej. Da ne gre tu za navadno sleparijo, dokazujejo že abonenti, ki so med njimi Severonem-ški Lloyd, newyorska družba mestnih plinarn in newyorški Golfklub. Tudi veliki modni saloni dobivajo redna vremenska poročila iz njunega zavoda. Razumljivo je, da imajo taki abonenti interes na vremenskih izpremembah, manj razumljiva je pa radovednost znanega milijonarja Rockefellerja, ki si daje že od leta 1929. pošiljati vremenska poročila redno za šest mesecev vnaprej. Šef zavoda Henry Tippenhauer obžaluje samo, da se ljudje zadovoljujejo z vremenskimi napovedmi za šest mesecev in da jih nočejo za daljšo dobo. Mož zatrjuje, da je vreme na zemlji odvisno od premikanja planetov in na tem je zgradil svoj sistem/ Med svetovno vojno je bil njegov brat Ludvik interniran kot nemški državljan na otoku Haiti in ta čas je porabil, da je sestavil novo metodo o napovedovanju vremena. Leta 1929 je ustanovil Henry Tippenhauer v Newyorku pisarno, njegov brat je pa ostal na otoku Haiti, kjer je delal v observatoriju v Port-au-Price na temeljih metode, po kateri zdaj njegov brat napoveduje vreme. Brata Tippenhauer trdita, da so njune vremenske napovedi v 75 do 80 % pra- začel zanimati za skrivnost gradu Delmonte. Uvedena je bila preiskava, ki pa je ostala brez uspeha. Niti najmanjšega dokaza ni bilo mogoče dobiti, da Mansforda nista umrla naravne smrti. Počasi so ljudje pozabili na to in vse je kazalo, da skrivnost gradu Delmonte nikoli ne bo pojasnjena. Skrivnost se je pa pojasnila čisto nepričakovano. Mlajši Mansfordov sin Richard, ki je ostal po očetovi in bratovi smrti z nečakom v gradu, se ni dal zastražiti in se je naselil v isti spalnici, kjer sta tako nenadoma umrla njegov oče in brat. Njegov oče je spal vedno v isti sobi in to je mlajšemu sinu zadostovalo, da se je tudi on naselil v nji. Richard je pa vesel mladenič, ki ga niti bratova smrt ni tako potrla, da bi nehal laziti za brhkimi dekleti v okolici gradu. In to mu je rešilo življenje. Nekega večera, ko so vsi grajski prebivalci spali, je skočil Richard skozi okno in hitel na sestanek. Pozneje pri preiskavi ni hotel povedati, kje se je mudil. Zjutraj, ko se je vrnil, je pa doživel nekaj, kar ga je takoj napotilo k izkušenemu detektivu. Nad posteljo je bil električni ventilator, ki ga je dal napraviti Še stari Mansford, in Richard je opazil, da se še vrti, čeprav ga je bil pred odhodom ustavil. Poleg tega je bil pa tudi zaklenil za seboj sobo. Detektiv je takoj prišel na grad in preiskal vse kotičke. Kmalu je našel sledove zločina. V eni izmed poselskih sob je bila cela zaloga kemikalij in ste-kleničic, ki jih sluga ni mogel pravočasno skriti. Sluga je najbrž slutil, da ne bo mogel pojasniti, odkod mu kemikalije, in zato je zločin odkrito priznal. Povedal je, da je on pognal ventilator z drugim stikalom s hodnika in da mu torej v spalnico sploh ni bilo treba stopiti. V spalnico ni hotel stopiti, ker bi to pomenilo tudi zanj smrt, kakor jo je bil pripravil staremu in mlademu Mans-fordu in kakor je čakala tudi Richarda. V vseh treh primerih je ravnal enako. Iz retorte v svoji sobi je napeljal v telefonsko slušalko strupene pline. Da bi bil uspeh zagotovljen, je vedno pozvonil istočasno v spalnico svojega gospodarja, da bi ga prebudil in da bi si nastavil na usta slušalko. Tako so prišli strupeni plini obema žrtvama v pljuča. Ko je pa domneval, da je žrtev že mrtva, je pognal ventilator in soba se je prezračila. K zločinu ga je nagovoril Mansfordov nečak, ki se je hotel polastiti bogate dedščine. Slugi je obljubil visoko nagrado. Videč, da so njegovi računi prekrižani, se je pa ustrelil. vilne, kar bi bil res velik uspeh, če pomislimo, da so komaj tako zanesljive vremenske napovedi državni meteoroloških zavodov, a te veljajo samo za 24 ur. Tragičen nesporazum Newyorska policija je že vajena po izkušnjah z mnogimi zločinci najprej streljati, potem pa voditi preiskavo. Do tega so jo pripravili zločinci sami, ki so vedno do zob oboroženi in pripravljeni braniti se. Ze opetovano je morala policija rabiti orožje, predno se je sploh zanimala za to, s kom ima opraviti in kakšne naklepe so imeli zločinci. Ta praksa je pa privedla oni dan do tragičnega nesporazuma. Fred Conrad je zagledal v samotni ulici svojega prijatelja in neopaženo se je plazil za njim. V šali potegnil iz žepa ključ in udaril prijatelja po hrbtu, kakor bi imel v roki revolver, obenem je pa zakričal: »Roke kvišku!« Nesreča'je hotela, da ni opazil v bližini stoječega redarja. Redar je pa mislil, da gre za roparski napad in ne da bi dolgo po-mjsljal, je pomeril z revolverjem in sprožil. Conrad se je zgrudil mrtev za hrbtom svojega prijatelja. Ko se je izkazalo, da gre za usodno pomoto, je bilo seveda že prepozno. Jahta, ki fe nri«i^la nesrečo Vsem lastnikom in mnogim potnikom je prinašala nesrečo jahta »Mayflower« (Majska roža). Prvi njen lastnik je bil milijonar Goelet, ki si je bil pridobil s kupovanjem in prodajanjem zemljišč ogromno imetje, pa je zdaj že popolnoma pozabljen. Mož je hotel igrati v javnosti važno vlogo in v ta namen je naročil v Angliji jahto »Mayflower«, takrat naj razkošnejšo na svetu. Na jahti je prirejal sijajne pojedine in gostil najvplivnejše veljake. Ko je bila njegova jahta v portugalskih vodah, je bil Goe-letov gost tudi portugalski kralj Karel, ki so ga pozneje revolucionarji umorili. Goeleta je zadela na njegovi jahti srčna kap in jahto je kupila ameriška vlada za 1,200.000 dolarjev. Med svetovno vojno je služila jahta kot izvidna ladja, po vojni so jo pa preuredili in dali na razpolago ameriškemu prezidentu. Na tej jahti so se začela rusko-japonska mirovna pogajanja. Pod Taft ovim p re ziden ts tvom sta se mudila na tej jahti nemški cesar Viljem H. in ruski veliki knez Boris, ki je po revoluciji komaj odnesel pete iz Rusije. Potem sta dobila jahto na razpolago ameriška prezidenta Wilson in Harding, ki sta umrla nagle smrti, kakor tudi Hardin-gov prijatelj in pogosti gost na jahti, državni tajnik Fall. Prezident Hoover je pa izjavil, da ne potrebuje luksuzne jahte in tako so jo prodali za 31.000 dolarjev veletrgovcu Parishu, ki je pa napovedal konkurz in pobegnil, a zdaj ga iščejo s tiralico. Letalo na paral pogon Američan Becklev je izumil letalo, ki ga ne goni bencin, temveč para. Prvi poskusi v pristanišču A kron so se baje dobro obnesli Zlato na Filipinih Gore na filipinskem otoku Luzonu krijejo v sebi mnogo zlata, ki ga pridobivajo vedno več tako, da je postalo zlato v kratkem času važen vir dohodkov te že itak bogate zemlj-e. Ce bo šlo tako naprej, bo zlato kmalu igralo na Filipinih važnejšo vlogo od sladkorja, ki je bil doslej najvažnejši pridelek. Že cela stoletja so pridobivali doma-5m' na Luzonu v gorah zlato, seveda pa le malo, kajti čistega zlata ni v naravi, domačini ga pa iz rud niso znali izločili. Šele leta 1914 so začeli na Luzonu pridobivati zlato po modernih metodah in leta 1929 je bila ustanovljena prva velika delniška družba za pridobivanje zlata. Zdaj deluje na Filipinih že 14 nidndških družb in do konca leta se bo njih število še povečalo. Od vseh strani prihajajo po bogastvu hrepeneči ljudje na otok Luzon, da bi kar čez noč obogateli. Prej so se zanimai- za ležišča zlata samo Američani zdaj pa stopajo na plan tudi do-.načini. Podjetja obratujejo z vedno večjim dobičkom. Dočim je znaša]a produkcija zlata na Filipinih pred 10 leti komaj dobrih 20 milijonov, je po skočila leta 1929 že na dobrih 120 milijonov. TaKo so postali Filipini važna ko'onija Zedinjenih držav. Glede pridobivanji zlata so jih prekašale predlanskim samo Aljaska, Kalifornija, Co-ora-do, južna Dakota in Utah, lani so pa bili že na drugem mestu takoj za K d fornijo. Dva lepa buldoga Lepa sicer nista, pa sta bila vendar na pasji razstavi odlikovana kot najlepša predstavnika svoje pasme Ženska vodila razbojniško tolpo Sanghajska policija je imela te dni dober lov. Posrečilo se ji je spraviti pod ključ najnevarnejšo banditko, ki je strahovala ljudi ne samo na Kitajskem, temveč tudi po dTugih delih Azije. Gre za 22 letno Von-Pe-Mai. Na njeno glavo je bila razpisana nagrada 20.000 dolarjev. Dobi jo policija v Šanghaju. Von^Pe-Mai je strahovala s svojo tolpo Ljudd zlasti v pokrajinah Kian-Sou in Ce-Kian. Dolgo nihče ni verjel, da vodi nevarno razbojniško tolpo ženska. Mai je hči stare kitajske rodbine in vzgojena je bila v angleških šolah. Nastopala je tako rafinirano, da ie niso mogli zasačiti. Prvo vest o tem, da vodd tolpo ženska, ie prinesel neki kitajski častnik, ki se je peljal v civilni obleki po reki in ga je tolpa napadila. Vlada je poslala nad razbojnike močan oddelek vojaštva, ki so se mu razbojniki postavni po robu samo v pokrajini Ce-Kian. Vnela se je krvava bitka in razbojniki so končno obkolili vojake. Mai jih je pozvala, naj se udajo. Poveljnik je njeno zahtevo odklonil in posledica ie bila. da ga je Mai na mestu ustrelila. Največji pden so dobili tolovaji, ko so ujeli osem trgovcev, ki so bili odpotovali iz Šanghaja. Na par-niku jih je napadlo sedem banditov in dobili so 240.000 dolarjev, pofteg tega pa še 270.000 dolarjev odkupnine. Kitajske oblasti stoje zdaj pred kočljivim vprašanjem. Ce bi šlo za moškega, bi mu odsekali glavo, ženske pa po kitajskih zakonih ne smejo usmrtiti. Sodišče ne ve, kako kaznovati nevarno in obenem zelo lepo banditko. Morda jo bodo zastrupili ak ustrelili. Če jim ne uide. Vpliv kave na plodnost Prof. dr. ii. Stieve pravi, da zrnasta kava slabo vpliva na plxlnost — zaenkrat samo pu zajcih. Ne samo samci, temveč tudi samice pod vplivom kave ze!o trpe v svojih spolnih funkcijah. Ce dajemo zajklam delj časa črno kavo, poginejo jajčka v njihovih jajčnikih. Po 4—6 tednih se izpre-mene jajčniki tako, da je žival za daljšo dobo neplodna. Pri tem pa porcije kave nikoli niso bile tako velike, da bi škodovale drugim organom. Kava je škodljiva samo zaradi kokaina. Vpliv se pozna zlasti v začetku poskusov. Ce pa delamo poskuse več let, se žival kave navadi in postane zopet plodna. Vendar pa močno trpi zdravje živali, posebno srce. Ugotovitve prof. Stievea veljajo kot rečeno za enkrat samo za zajce, vendar bi se pa morali ljudje zavedati, da lahko kava tudi njim škoduje. Demonstracije proti Hitlerju v Ameriki V zvezi s procesom proti požigalcem nemškega parlamenta je prišlo te dni v Flla-delfiji do demonstracij. Neka ženska se je dala privezati na ulici, da bi je policaji ne mogli pregnati Nedelja, 22. oktobra 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Vrho-vec L.). 9: Versko predavanje (dr. Rant). 9.30: Orgelski koncert (g. Arnič Blaž). 10: Higijena stanovanja (ga. Govekarjeva). 10.30: Slovenska glasba, pojejo gdč. Ko-renčanova, g. Tone Petrovčič in g. Baho-vec s spremljevanjem Radio orkestra. 11.30: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester. 12: Cas, plošče. 16: Pridobivanje lanu in izdelovanje prediva (Šinkovec). 16.30: Ljudska igra: Magda — izvaja Dc-lakov gled. studio. 17.30: Plošče. 20: Prenos operete »Havajska roža« iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23: Konec. Ponedeljek, 23. oktobra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas, plošče. 18: Divjačina — pripr~. a v kuhinji (ga. Svetelova). 18.30: Francoski kmet (ga-Jerasova). 19: Plošče. 19.30: Poročila za inozemstvo. 20: Komorni pihalni trio. 30.45: Operetni večer. Sodelujejo: ga. Po-ličeva, gg. Gostič in Zupan s spremljevanjem Radio orkestra. 22: Čas, poročila. Radio jazz. 23: Konec. Torek, 24. okotbra 11: Šolska ura: Do Skopi j a in Ohrida (Marjan Tratar). 12.15: Plošče. 12.43: Poročila. 13: Cas. plošče. 18: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). 18.30: Plošče. 19: Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Položaj Slovencev ob vstopu 1. 1848. (R. Dostal). 20: Gdč. Ella Singer poje šlagerje, vmes igra šlagerje Radio orkester. 21.15: Kuplete poje s spremljevanjem harmonike Slapar Niko, vmes harmonika solo. g. Kuhar. 22: Cas, poročila. 22.30: Angleške plošče. 23: Konec. Sreda, 25. oktobra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas, plošče. 18: Komorna glasba, Radiokvintet. 18.30: Radio orkester. 19: Tujski promet v Dravski banovini (dr. Brilej). 1930: Uvod v opero. 20: Prenos opere iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23: Konec. Četrtek, 26. oktobra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas, plošče. 18: Otrok in knjige (Marija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 1930: Plošče po željah poslušalcev. 20: Prenos iz Zagreba: Francoska glasba. 22: Cas, poročila. Radio jazz. 23: Konec. Petek, 27. oktobra 11: Šolska ura: Jadransko morje (dr. Bohince). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče. 18: Plošče. 18.30: Kulturno predavanje. 19: Sokolstvo (prof. Jeras). 19.30: Sarajevo in Hercegovina (Aljančič). 20: Prenos iz Uniona: Koncert čehoslov. lige ob priliki 151etnice čehoslov. republike. 22.30: Čas, poročila, plošče. 23: Konec. Sobota, 28. oktobra 12.15: Plošče. 1245: Poročila. 13: Cas. plošče. 18: Plošče, stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (St. Bitežnik). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled dr. Jug). 20: Radio orkester: plesna glasba.' 20.30: Plošče. 21: Kvartet »Glasbene Matice« poje zdra- vico in napitnice — vmes saksofon solo, g. Ziherl Miloš. 22: Cas, poročila. Radio jazz. 23: Konec. Z Jesenic — V*e cenj. čitatelje »Slov. Naroda« opozarjamo na današnji inserat g. Franceta Dežmana, restavraterja, mesarja ln pre-kajevalca na Jesenicah. — »Gospa ministrica« na Sokoisketn odru. Gledališki odsek Sok. društva na Jeseničan se je za zimsko sezono zelo dobro pripravil. V zadnjih tednih je izpopolnil vso oderske naprave, tako da bo z uspehom uprizarjal tudi težja oderska dela ob neomejenem številu igralcev pri dobri scenariji in razsvetljavi. Na repertoarju Ima razna domača dela, a tudi prevode lepe drame in sijajne veseloigre domačih in tujih avtorjev. Kot otvoritveno predstavo bo drevi (v soboto) ob 20. uri in jutri v nedeljo ob 20. uri uprizoril Branislava Nušiča sijajno veseloigro >Gospa ministrica< v režiji brata Klavore. Sodelujejo poleg starejših tudi nove moči. Med odmori bo igral prvovrstni društveni orkester. — Sport. V nedeljo popoldne se vrsi v Kranju nogometna tekma za prvenstvo Gorenjske in Notranjske med I. moštvi SK Korotan iz Kranja in Bratstva z Jesenic. Z ozirom na to, da se na vročih tleh Kranja vrši odločilna prvenstvena nogometna tekma med najhujšima rival oma Gorenjske, se apelira na vse prijatelje sporta na Jesenicah, da v nedeljo pohitijo v Kranj, da dajo pri tej odločilni borbi vzpodbudo našim nogometašem. — Dejanja, ki nikomur ne koristijo. Ni se Se pomirila ostra volilna kampanja, Se vedno se najdejo fanatični ljudje, ki ne morejo pozabiti hudega poraza pri nedeljskih občinskih volitvah in ga opravičujejo z vsemi mogočimi izgovori. Ni krivda predstavnikov JNS, da je do te ljute volilne borbe sploh prišlo, ker so nudlM obema nasprotnima skupinama roko, da bi pri volitvah nastopile vse skupine na eni sami kandidatni listi. To bi se dalo prav lahko iavesti, ker ni bilo pri gospodarskih in socialnih vprašanjih pri vseh treh skupinah nobenih nesoglasij, a tega niso hoteli voditelji ostalih dveh skupin, ker so z gotovostjo računali na popolni poraz JNS ln da samo oni uživajo popolno »a upanj o vseh občanov. Toda zavednost volil cev in sijajno izvedena organizacija priprav za volitve ■ strani JNS so vsem nasprotnikom prekrižale račune. Sedaj po volitvah groze z gospodarskim bojkotom vsem onim, ki so oddali glasove za JNS. Pri tem pa pozabljajo, da se pri večini ne da bojkot uspešno izvajati ln da ne more prinesti nobenega haska onim, ki ga hočejo Izvajati. Ko bi večina hotela izvajati milo za drago, bi bilo na cesti naenkrat mnogo hlapcev, dekel, služkinj, pomočnikov, učencev in tudi nameščencev drugih barv, ki služijo kruh pri naših ljudeh ln bi naenkrat izgubile mleka-riC€' J?roda3alcl sadja in poljskih pridelkov, a tudi trgovci in obrtniki svoje najboljše odjemalce in plačnike. V interesu vseh je, da se vžive v položaj ln prenehajo z brezplodnim delom, od katerega bodo imeli samo Škodo. — Huda borba za vsakdanji kruh. Sedaj, ko so v večini končana poljska deda in ko se gradbena sezona bliža koncu, prihajajo v naš kraj zopet cele gruče brezposelnih iz drugih krajev, ki tu prosjačijo ali ifičejo dela. Vmes pa je mnogo krošnjar-jev, osobito Bosancev, ki oberejo vsak kraj in vsako družino in se ne odpravijo, dokler ne kupiš kaj od njih. Dan za dnem je več teh ljudi, eni prodajajo kozmetična sredstva, drugI pesek za ribanje, tretji race in gosi, četrti nabirajo staro obleko, peti pa se izdajajo za poplavijence, katerih ne more nihče kontrolirati če so res to, kar trdijo. Jeseničani niso bili napram resničnim siromakom nikoli trdosrčni, toda kar se dogaja zadnji čas, pa se ne more trpeti naprej. Na Jesenicah samih je več sto delavskih fantov in deklet brez posla, v mnogih primerih v družini sploh nihče nima dela in zaslužka in so taki ljudje sami bolj potrebni podpore kot oni, ki jo zahtevajo od njih. Prispevek za bednosti fond, ki ga plačujejo samo delavci in KED na delavske mezde, znaša mesečno nad 50.000 Din, ki gre drugam. Pri nas plačujejo prispevke za bednostni fond vsi delavci in nameščenci razen onih, ki imajo 9 otrok in so mnogi v takih razmerah, da bi bili nujno potrebni podpore iz tega fonda, ne pa da jih morajo sami plačevati. Vsi prispevki za bednostni fond delavcev, nameščencev, ino-zemcev in podjetja pa znašajo mesečno blizu 100.000 Din, a imamo kljub temu na Jesenicah še več prosjakov od drugod kot poprej. Iz Kranja — Korotan (Kranj) : BnU»tvo (Jesenice) — borba za prvenstvo Gorenjske. Odločilna prvenstvena tekma, ki se bo v nedeljo odigrala v Kranju, vzbuja širom Gorenjske veliko zanimanje. Saj Se niso pozabljena presenečenja prošle sezone, ko sta bila oba kluba na domačem igrišču poražena, na tujem pa sta zmagala. Letos pa se je pričelo ravno obratno. Tudi prvič se je zaključna tekma vršila v Kranju in Je odločitev padla šele v podaljšku tekme dvakrat po 15 minut. Stanje točk je danes ugodnejše za Bratstvo in zadostuje že re-mis, da si v nedeljo osvoji prvenstvo. Vendar so kranjska tla prevroča, da bi se moglo s sigurnostjo na to računati. Kajti Kranjčani bodo napeli vse sile, da se re-vanžirajo za nedavni poraz 3:4 (3:2) na Jesenicah in si pribore častni naslov >Pt-vak Gorenjske«, katerega so v minuli sezoni zaradi podcenjevanja nasprotnika precej nesrečno izgubili. V predigri se srečata v revanžni prijateljski tekmi rezervi obeh klubov. Korotanova rezerva bo nastopila v dozdaj najmočnejši postavi, da se čim izdatneje revanžira za poraz na Jesenicah. Pričetek bo že ob 13.30. _ Smrtna nesreča. Prejšnjo sredo popoldne je klatil kostanj 26-letnl posestnikov sin Eržen Franc iz Zg. Zabukovja. Pri tem poslu je tako nesrečno padel iz višine 10 m, da se je smrtno ponesrečil. Smrtno poškodbo mu je najbrž zadala močna veja, na katero je med padcem zadel. N. v m, p. Za srečo. — Kaj pa pomeni avtomobilska pnevmatika nad vrati? — Ker podkve skoraj nikjer več ne dobiš, jo mora nadomestovati pnevmatika. Darujte za nesrečne poplavi] ence »8LOVBNBK! NAROD«, dne *L ofctobrm 1988 ZanatskaJ>anka kraljevine Jugoslavije a. d kredite obrtnikom in obrtnim podjetjem na menice in vknjižbo z odplačevanjem na obrohe in na tekoči račun. Imajo naši čitatelji čudno gospodarimo Ob novi Luckmanovi hiši v Gradišču je bil trotoar mesece in mesece zbetoniran. pa so ga pretekli teden končno pomedli, pripeljali kotel za kuhanje asfalta In nekega jutra je bil hodnik asfaltiran. Drugi del hodnika na Erjavčevi cesti nasprotno še ni bil zbetoniran in tako so potem, ko je bil oni v Gradišču asfaltiran, pričeli z betoniranjem drugega dela. Medtem je seveda kotel romal na drugo mesto, hodnik pa čaka. da se ga mogoče čez nekaj mesecev, analogno kot pri prvem delu, usmilijo in asfaltirajo. Pameten človek bi rekel, da bi bilo treba najprej zbetonirati in pripraviti tudi del za asfaltiranje in potem ves hodnik naenkrat asfaltirati. Mestni gradbeni urad ie seveda drugačnega mnenja in dela — racionalneje. Tako nekako je tudi s tramvajem, samo da gre tam za večje zneske. Ko so poiaga-li tir proti Šiški in proti glavnemu kolodvoru, so bile krajevne razmere na las takšne kakor so danes in vendar so letos našli za potrebno, pred Figovcem vse prestaviti, kar so prej položili. To seveda stane denar. Mestna občina ni imela, kolikor vemo, nikdar preveč sredstev, zato tudi ne vidimo potrebe, da se na tako brezobzirno površen način delajo tako važni načrti in meče denar skozi okno. Živimo v času, ko je zagospodovala deviza »nacrtano gospodarstvo«, v času šririletk in petletk, v Ljubljani pa nismo sposobni videti niti eno leto naprej! Ali pa morda nočemo? Eden. ki mu ni vseeno, kako se gospodari. Stoji, stoji tam Bežigrad za gradom teče rdeča kri . . .« ne, rdeči cviček, da bi gnal mlinske kamne tri Tudi Laudon vojvoda tam ne stoji in krvavega meča v rokah ne drži in noče imeti . . . Ali tukaj je dosti laudonov, ki krvavo gledajo, črne lopate ali rdeči cviček v rokah drže in hočejo imeti šolo. In ti lau-doni so zaslužni možje, ker hočejo šolo. Sicer hočemo vsi Bežigrajčani — kar nas je _ šolo, le zaslužni vsi nismo, in to je razlika med zgodovinskim Laudonom in dandanašnjimi laudoni. Zato pravzaprav ne gre za šolo, ker bi ta sicer ze najmanj pet let stala, nego za zaslužnost, ki so jo ali ki smo jo že toli-krat ugotavljali na vseh mogočih slavno-stih. Edino, kar nas — Bežigrajčane — moti, je vprašanje, če za tako reč, kot je šola, more biti kdo ali kaj zaslužen. Ce je občina ugotovila nesporno potrebo po Šoli in mi občini pošteno odrajtujemo davke in druge prijetnosti, je njena zasluga le v tem, da nam šole še ni postavila, poleg tega pa je njena dolžnost, da Jo postavi. Besedo zaslužen mi — Bežigrajčani — namreč izvajamo od zaslužiti. Zaslužen mož je torej oni, ki dosti zasluži in na mnogih krajih zasluži. In pri zidanju šole gre torej za to, da naši laudoni poiščejo dovolj zaslužnih mož, v kolikor že niso sami zadosti, da začno ti kopati temelje. Stvar je torej jasna in enostavna, bi rekel ljubljanski meščan, ki ne pozna naše za vi tosti in zvitosti. Pa ni tako. Mi vsi hočemo priti samo na zaslužno tablo, ki bo iz brona vlita in bo v veke pričala, koliko je kateri zaslužil — ne — nego koliko zaslug si je pridobil pri tej šoli. Zato bi bilo pravilno, da se najprej naredi načrt za to bronasto tablo in se nas vse — z zaslužnimi možmi vred — pokliče na zborovanje vsako leto vsaj dvakrat. Tabla pa mora biti velika, čez vso Šolo — ker koliko mož pa ni zaslužnih — saj morajo skoro vsi rediti svoje družine in piti cviček. Pa tudi na stropu in stenah vsakega razreda je treba urediti tako, da bodo učenci čitali med dolgočasnim poukom lahko svoje vzore. Kakor vidite, stvar še ni nikakor dognana in zrela in Je treba zborovanj in zopet zborovanj. Nam Bežigrajčanom je končno vseeno, kje bo ^ola stala — aH v gramozni jami, aH na pekovskih njivah, ali na Šmarni gori, ali v Cerkniškem Jezeru, ker ta »bo* pomeni boljšo bodočnost, mi pa tolčemo mizerijo sedanjosti. Tako imamo torej Bežigrajčani najmodernejšo šolo že pet let! Zato stopamo na plan s sledečim predlogom in upamo, da nas ta povzdigne na bronaste tablo. Ta predlog je — štrajk! štrajkajmo v produkciji šoloobveznih otrok in producirajmo samo zaslužne može! Samo pomislite, kaj to pomeni socialno, evgenetičnc, gospodarsko, državotvorno, kulturno in . . . in . . . itd. Sol ne bo treba in vseh njenih živih in neživih pritiklin, ne bo umazanih plenic in ne najaenćkov in ne ... in ne .. . itd. Samo bronasta tabla bo od vzhoda do zahoda Bežigrada! Premišljujmo o tem, kajti težave neizbežne pridejo, in če bomo pili samo iz čaše opojnosti (cviček) in ne tudi iz čaše modrosti, bo pala nadloga na nas in naše otroke. Nič ne pomaga, če smo beži - graj-čani. Neizbežna pride in ne ubežimo ji, kakor ne bomo šoli in zaslužnim možem. Zato smo prepričani, da bomo dobili tlakovane in asfaltirane ceste, da bomo razširili kanalizacijo, da bomo dobili vse polpretekle kulturne institucije srednjeevropske province in da bomo zidali — šolo, kajti poleg raznih nadlog se bližajo od vseh strani volitve, ker »postava zverinam je nova podana . . .«» Pravico tudi kolesarjem Pod tem zaglavjem je bil objavljen nedavno v »Jutru« daljši članek, ki bi ga gotovo vsi kolesarji podpisali. Kolesar menda nima na cesti nikake pravice. Kdorkoli se more, se mu nastavi in vanj obregne, kot bi kolesar ne bil človek, temveč pes. Pešci se mu nalašč nastavljajo in se najmanj ne čutijo dolžne (niti izobraženci), da bi se mu umaknili, četudi bi imel peljati po najbolj posuti, blatni ali jamasti cesti. Nič zato, če pade in se več ali manj poškoduje, morda celo ubije. Če vozi kolesar po cesti, ki je vsa posuta in ima le dva kolovoza, pravilno po desnem kolovozu, se mu bo vsak pešec le zelo nerad umaknil, kot bi to ne bila zahteva olike, da se močnejši umakne šibkejšemu, kar je kolesar gotovo, pač ga še prav nesramno nahruli. Če voziš pravilno po desni strani ceste, ti naenkrat za hrbtom zatuli avto in ker ne vidiš nazaj, ne veš. koliko naj se še umakneš ali sploh stopiš s kolesa. V tem primeru riskiraš, da te avto povozi, ker zdrvi tik ob tebi naprej, ti pa ne znaš na desno stopiti s kolesa. Moreš kvečjemu le pasti na desno, da te ne povozi. V strahu, da bo zda i zdaj po tebi, te kar mraz spreleti in se oddahneš, ko vidiš, da si enkrat srečno smrti ušel. Na kolesarja se ne ozira ne pešec, ne voznik, niti avtomob'list bodisi pri srečanju ali prehitevanju. Vsak je menda prepričan, da je le kolesar dolžan (kakor pes) umakniti se, če noče biti povožen. Kolesarji smo pošteno plačal' davek za obrabo cest Koliko pa kolo cesto obrabi? Prav nič. še pogladi jo in ko je enkrat zglajena, kaj radi po tistem kraiu hodijo pešci in kolesarie preganjajo. Avto pa cesto zelo skvari in napravi jame, da po njih ne more kolesar voziti, če noče riskirati kolesa ali stresti svojih kosti iz koze. Sedaj, ko smo plačali takso, nine smemo več voziti, četudi le malokdaj, svojih otrok na kolesu. Železnica, tramvaj ali avtobus pa lahko naloži brez kazni kolikor hoče in more. Avto za Štiri osebe lahko naloži šest oseb, s šestimi sedeži pa lahko tudi deset oseb brez kazni, le kolesar tega ne sme storiti, četudi naloži na kolo svojega otroka, na katerega bo gotovo bolj pazil, kot na samega sebe. Kolesarjev je na prometnih cestah skoro polovico manj kot pešcev in gotovo na tisoče na dan. pa nimajo prostora, kier bi se smeli in mopli voziti. Avtomobilistom pa se grade asfaltirane ceste. Z velikimi kockami tlakovane ceste kot je Tvrševa, skoro niso uporabne za kolesarje. Ob strani kupi gramoza ali blata, po sredi jame, da se bog usmili, po hodniku ne sme, četudi je prazen. Pešec pa sme prosto hoditi po cesti, kolikor se mu zljubi in kolesarju zastavi cesto. Dokler ne bodo za kolesarje urejeni posebni ozki pasovi ob straneh cest, po katerih ne bodo stale luže, naj bi se jim dovolilo uporabljati hodnike, če so ti prosti pešcev in če nimajo robnikov, da more s kolesom vsak hrp na cesto zapeljati. Ker je kolesarjev na tisoče, in je kolo potrebno prometno sredstvo in ne luksus, bi jih že lahko malo bolj upoštevaH in jim dali več pravic. Kolesar je mali človek, ki si ne more kupiti avtomobila in je zato toliko bolj potreben zaščite. Kolesar. Z malenkostmi pomagajmo kmetu! Malo je pri nas ljudi, ki bi mnogo popo-tovali tudi po tujih državah, silno malo jih je pa med temi. ki bi na svojih popotovanjih mislili tudi na bedo našega kmeta. Zelo, zelo malo jih je zares, a vendar sem srečal moža, ki ima srce in svoje misli tudi v tujini vedno pri svojem narodu, in v razgovoru o obupni krizi našega kmeta je sprožil in povedal toliko pametnega, uvaževa-nja vrednega in koristnega, da naj iz razgovora navedem le nekaj prav lahko izvedljivih nasvetov, ki naj bi jih upoštevaH predvsem naši gostilničarja in kavarnarji ter tako našemu siromašnemu kmetu brez najmanjših žrtev prav mnogo koristili, njih gostje bi pa te pomoči kmetu skoraj tudi ne občutili. Naš vinogradnik je uničen, ker vino nima nobene cene več, da je prodajna cena vina gotovo nižja od produkcijskih stroškov. V Franciji dobiš po gostilnah pri vsakem kosilu in pri večerji osminko vina, če ga naročiš ali ne. Vino je VTačunjeno že pri jedi in zato ne plačaš za obed prav nič manj, če vino pustiš. Tudi, če piješ pivo ali si abstinent vedno dobiš in plačaš tudi to osminko vina. Čeprav Francozi ogromne množine svojega vina izvažajo, vendar s tem skrbe, da je tudi doma vedno zagotovljen vsaj minimum konzuma, pri nas, kjer pa popijemo mnogo dragega piva. bi pa ta navada konzum gotovo dvignilla, kar bi gotovo občutil tudi kmet pri lažji in boljši prodaji svojega vina. 2e sami gostilničarji bi lahko uvedli to prakso, saj bi tudi njim ne škodila^a tudi gostje bi se ji radi privadili, ker bi jo le malokateri občutili, med pivci piva in abstinenti bi se pa tudi le redki branili pomagati kmetu. Ce se gostilničarji ne upajo pričeti, naj obligatno osminko vina odredi občina ali banovina Kar se sadja tiče, ki ga priporočajo vsi modemi zdravniki in higijeniki, je tudi že v nekaterih krajih Dalmacije od nekdaj upeljano, da po kosilu in večerji v gostilni dobiš grozd, breskev ali hruSko »brezplačno«. Čeprav je naša banovina v sadjarstvu najbolj napredna in ima od njega tudi največ ie dohodke, vendar ie sadie v gostilnah le redkokje na mizah ali je pa tako drago, da ga gostje le malo vžijejo. Torej, Dalmatinci, bi jim prav radi očitamo nazadnja-šrvo zlasti v gostilniških in hotelskih zade-\*ah. so daleč pred nami. ker tam dobimo po mnogih krajih vino in sadje pni obedu brez posebnega računa. Čudno, da predstojniki higijena 'n obrti v naših rnestiti tega še niso opazili, kakor bi sadje smatrali še za luksuz. Grozdni teden smo imel; in vsaj takrat naj bi bili odredili, da mora biti v vseh javnih lokalih tudi grozdje vsaj po primernih cenah. Ker imamo pravkar trgatev, zamujeno še vedno lahko popravimo, a domača jabolka bi morala biti gostom vedno na razpolago kakor kruh, ki se v mnogih državah n. pr. tudi v Bolgariji pri obedih ne računa. Naše tržno nadzorstvo je že samo skušalo dvigniti konzum sadja in je skuSalo doseči uspehe na trgu na vse načine in tudi s prav znatnimi žrtvami. Usneb ie bil malenkosten, zato na i pa mestna občina predpiše, da morajo gostilničarji brez posebnega računa dati k vsakemu obedu in večerji tudi jabolko, razen tega pa morajo biti po vseh mizah tudi košarice z jabolki po primernih, ne za luksuz računanih cenah. Gostilničarji bodo že znali priti na svoj račun, gostje bi se gotovo ne pritoževali, konzum sadja bi pa v korist A. U tnr»ery; 202 (Ove i. Soroas — Bolje bo, če poskusiva odnesti pete kako drugače ... To cerkev poznam zelo dobro. Ce se boste plazili mimo teh klopi, pridete na hodnik, ki vodi okrog glavnega oltarja k vhodu v zakristijo... Od tod pa pridete prav lahko skozi stranska vratca v ozko ulico za cerkvijo. Vitez de Vaudrey je takoj ubogal zvestega slugo. Plazeč se nekai minut mimo klopi in stebrov, držečih stopnišče na priž-nico, je srečno prispel na označeni hodnik. Ubogi Picard je ostal sam; srce se mu je krčilo pri misli, da je zopet ločen od svojega gospoda. Ni pa imel mnogo časa za razmišljanje, kajti ta čas se mu je približal Marest. ne da bi bil slišal njegove korake. In policist je pokleknil povešene glave k Picardu kakor bi hotel moliti. Picard niti z očesom ni trenil. Njegove ustnice so začele šepetati vročo molitev. Vendar je pa bik> Picardu jasno, da bo čakal Marest do ugodnega trenutka, da ga ogovori. Sioer na tri rpai, da W rnoge4 niti, in razmišljal je samo. kako bi zadržal oba policista, dokler ne bo vitez na varnem. In začel je na videz Še pobožneje moliti, vmes se je pa neprestano križal. Pa tudi policist se je križal, kakor bi ga hotel posnemati. Ta čas je pa Picard izračunal, koliko časa bo rabil vitez, da pride iz cerkve-in uide policistom. Potem ie bila njegova druga skrb pogledati, kaj počenja Nikomed. Mož je stal še vedno nepremično tam. kjer ga je bil Picard zagledal. Šele tisti hip je krenil počasi na drugo stran cerkve. — Dobro, je pomislil Picard, prihaja svojemu predstojniku na pomoč; če me še ni zanesljivo spoznal, se pa zdai ne bom mogel več dolgo skrivi pred njegovo radovednostjo. In v trdnem prepričanju, da na pobeg niti misliti ne more, je dobričina povesila glavo in začela znova moliti. Kmalu se je lahko prepričal, da se glede Nikomedovih naklepov ni motal. Policist se je približal klečečima in pokleknil k Picardu. Stari sluga je moral napeti vse sile, da je ostal miren. Njegov položaj je postajal kritičen. In sklenil je ostati na svojem mestu. Samo nekoliko umaknil se je prišlecu. — Ne dajte se motiti, eospod Picard, — je zašepetal Nikomed. — Človek bi dejal, da smo prišli v cerkev molit... Pri tem je pa Nikomed s pogledom opozarjal Maresta. Picardu je bilo zdaj jasno, da sta policista domenjena. Sicer je pa izpregovoril rudi Marest, rekoč: — Nisem pričakoval, da vas srečam v cerkvi, dragi Picard. — Pobožen sem, — je zamrmral sluga. — Mar ni moje mesto tu? — Seveda je. — No, zakaj se pa tako čudite? — Da vas vidim tako preoblečenega. Picard na ta odgovor ni bil pripravljen. Bil ie zelo presenečen in še bolj je povesil glavo. — Človek mora imeti kaj bistre oči, da vas sporna v tej paradi, — je pripomnil Nikomed. Sluga je čutil, da se je ujel; toda hotel je vsaj še malo zadržati policista, da bi prišel njegov gospod na varno. In tako je odgovoril: — Tudi če sem se preoblekel, ne more to škodovati moji molitvi... — Res je... — In če bi se mi zahotelo obleči jutri zopet drugo obleko, kaj bi bilo v tem nedostojnega? — Prav nič... — No torej, zakai me pa vprašujete . — Ker je prijetno pokramljati s poštenim in vrlim možem, globoko udanim svojima gospodarjema. zdravja v mestu m v korist kmeta silno narastel. Občina bi pa s to naredbo pridobila tudi še na drugi strani, ker bi s trošarino povečali mestne dohodke. Švica je tako bogata, da se mi niti v sanjah ne moremo meriti z njo, in vendar ščiti svojega kmeta ter povsod skrbi, da dobro proda čim več svojih pridelkov. V Švici namreč ne dobiš zajrtka brez surovega masla in tudi v Avstriji je splošno upe-ljan tako imenovani dunajski zajtrk z belo kavo, jajcem, medom in surovim maslom. Čeprav je v Avstriji vse znatno dražje in Avstrija te stvari mora celo uvažati, vendar dobiš tak zajtrk že za 1.10 šilinga. Medu najboljše kvalitete imamo pri nas mnogo preveč, da vsi čebelarji stokajo zaradi prenizkih cen, z izvozom jajc imamo največje težave in ne vemo, kam z mlečnimi izdelki, dunajski zajtrk pa po naših kavarnah pozna le gospoda. Za 50 para medu pri vsaki kavi bi že zadostovalo, da bi bilo pomagano našim čebelarjem, in čc bi dodali beli kavi še malo surovega masla, bi bohinjski kmetje gotovo več ne stradali ob neprodanih skladovnicah sira. Tudi pri drugih stvareh, ki jih smatramo za malenkosti, bi z umestnimi in skoraj neobčutljivimi odredbami lahko prav mnogo pomagali ubogemu kmetu, ki z obupom gleda v bodočnost. Prijatelj kmeta. Bohinj v nevarnosti Lepota Bohinjskega jezera in njegove okolice slovi daleč preko mej naše ožje domovine. Zato je naša sveta dolžnost, da skušamo ohraniti ta nenadomestljivi in neprecenljivi del našega skupnega narodnega premoženja v njegovi neomadeževani naravni krasoti Mogoče bo pa to le tedaj, če se zavzame uprava dravske banovine z vso odločnostjo, pa tudi s polnim razumevanjem za rešitev tega vprašanja. Za sedaj je nujno potreben regulačni načrt in primeren stavbni red za najbližjo okolico Bohinjskega jezera. Za ta regulačni načrt in primeren stavbni red je pa tudi že skrajni čas in je marsikaj že zamujenega. Ce se prodajne in stavbne razmere razvijajo le Še par let v smeri, ki smo jo opazovali v prete-čenem letu, če se uresniči le majhen del vseh stavbnih načrtov, ki so jih zasnovali v zadnjem času državljani, katerim nado-mestuje lastni žep in lastna udobnost vse javne kulturne in socialne potrebe, tedaj v najkrajšem času Bohinja, tega bisera vseh naravnih spomenikov ne bo več. En sam pogled, recimo s planine Vogar na okolico Bohinjskega jezera kaže, da ne Bretiravam. Na zapadni strani jezera v kancih rasto stavbe kakor gobe po jesenskem dežju. Prav kakor gobe brez vidnega reda. Pa tudi brez enotnega ali vsaj kraju primernega sloga. Za vsak lepši prostor se najde kmalu kupec in če je dotični kupec slučajno imovit tujec so za stavbo potrebne formalitete v čudovito kratkem času rešene in okolica Bohinjskega jezera je za (po večini neprimerno) stavbo bogatejša. Na vzhodni strani jezera je slika približno ista. Po fužinskem polju so raztresene neprimerne stavbe brez reda. Ce >ih takole z vzvišenega mesta opazuješ, se ti zdi, da je nekdo prevažal z aeroplanom tod mimo hišice, pa je slučajno nekatere izgubil... Kaka kričeča disharmonija vlada med »tavbami v Ukancih in na fužinskem polju in pa onimi v Stari Fužini. Tu v Stari Fužini krasen enoten domači slog, ki se čudovito prilega krajevnim razmeram, tam pa stavbe, ki se jim pozna, da so zasnovane v kakem predmestju in čisto slučajno zašle v ta planinski raj . .. Pa še druge zanimivosti lahko občuduje izletnik ob Bohinjskem jezeru. Tam na vzhodni obali jezera, kjer bi pač ne smela stati nobena stavba, ki bi zapirala pogled na jezero in na čudoviti venec jezero ob-krožujočih gorskih grebenov, vidi ogromne betonske kopališke stavbe s stanovanji v prvem nadstropju, pomaknjene deloma že v jezero. Zanimivo bi bilo vedeti, kako da 60 dobili dotični zasebniki potrebna stavbna dovoljenja... Navedem naj le še primer, ki naravnost vpije po potrebi regulačnega načrta. Ob vzhodni obali jezera vodi od pamtiveka vsakemu dostopna pešpot po parcelah fužinskih kmetov. V zadnjem času je večina teh obalnih parcel prešla v last premožnih tujcev, morda tud špekulantov. Na parce- lah, ki so še last domačinov, pa stoji pove čini napis: »Naprodaj!« Zanimivo je, da postavljao ti novi kupci na kupljenih par celah napise: »Privatna Last«, kakor da bi te parcele poprej ne bile v privatni lasti Nezaslišano pa je. da je letos srečni kupec take obalne parcele zagradil edino pešpot ob vzhodni obali jezera in pritrdil k ograj-napis: »Prepovedana pot« in ker zgledi vle čejo, je našel ta srečni kupec kmalu posne malca v prepovedi te edine poti. ki obstoja od pamtiveka in katere nikdar noben do mačin nikomur ni zabranil. Tako postopa nje pa presega pamet povprečnega človeka Ob vzhodni in zapadni obali Bohinjske ga jezera je že nešteto parcel prodanih, kar le ni prodanih, so pa na prodaj. Kupujejo se v stavbne svrhe. Tudi Vzajemna posojilnica, ki ima obširno ozemlje tik ob vzhodni obali jezera. menda svet že parcelira v stavbne svrhe. Lahko si torej mislimo, kakšna bo okolica Bohinjskega jezera v najkrajšem času, če takoj ne pose/e vmes uprava dravske banovine s primernim re gulačnim načrtom in stavbnim redom. Ljubitelj Bohinja. Vam v veselje, a nam v čast služi obleka iz naših tkanin, izdelana v našem ateljeju. Vabimo vas, da si našo izbiro ogledate. Ugajala vam bo. J OS. ROJ INA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 Naš domači marmor Ljubljana, 21. oktobra. O lepoti domaČih marmorjev javnost skoraj nima pojma in misli, da lepe vrste dobivamo vse iz inozemstva, v resnici se pa naši domači kamni tudi s svojo plemenito lepoto ko>ajo z najdražjimi in najslo-vitejšimi tujimi marmorji. V Ljubljani je že znan predvsem temni po d peški kamen, ki je iz njega tudi spomenik kralja Petra in več drugih plastičnih del, zlasti je pa z njim obloženih že polno sten po naših no vin poslopjih, kakor n. pr. veža nebotičnika In stopnišče ZTOI i. dr. Malokdo ve, da Je popolnoma črni marmor, ki je z njim ob ložen portal trgovine Samec na Mestnem trgu, z Drenovega griča pri Vrhniki, zna no pa tudi ni, da so stene kavarne na nebo tičniku pokrite z žlahtno »kraško rožo«, k; jo lomimo sicer na naših tleh, vendar pa v inozemelvj. Se elegantnejši je temnejši kraški marmor, imamo pa tudi do^ti belih in rumenkastih marmorjev zlasti na Pohor ju, ogromne množine pa na otokih Braču in Hvaru. Na Pohod ju imamo bel inarmar, ki tekmuje s slavnim mormorjem iz Carare, gotovo pa nič ne zaostaja za odpornejšim momorjeni iz Lasa na Tirolskem, ki Je pri nas splošno v rabi. Več modrordeče pisanih kamnov imamo od škofjeloškega Kamnitnika po Poljanski dolini in proti Kropi, a tudi dosti zelenih in rdečih marmorjev imamo vedno na izbiro po kamnolomih naše domovine, da nam bi jih sploh ne bilo treba uvažati. Le s težavo bi drugje dobili tako apartno rjavkast marmor kakor je novomeški, ki ie večkrat no barvi in risbi silno podoben polirani orehovi ali fese-novi korenini. 0 granitu ni treba niti govoriti, saj je Ljubljana tlakovana s pohorskim granitom, ki ga pa prav mnoiro vidimo tudi obdelanega po pokopališčih. V barvi nam je naš granit in naše najlepše marmoije predočilo v svojem bogato opremljenem albjmu kamnoseško kiparsko podjetje F. Kunovar pri pokopališču 9v. Križa v Ljubljani. Črni, belo- in črnoekolj kasti podpeški, a tudi novomeški Školjka -kasti in podolgasto školfkasti ter svetloze-lenkasrti kraški in modri beljaŠki marmor spoznamo razen grnobelega pohorskega granita v barvah, a na BB straneh te^a sijajnega umetniškega albuma pa vidimo najrazličnejše moderne nagrobnike, ki dokazujejo, kako visoko smo tudi na tem polju umetnostne obrti in kiparstva. Predvsem moramo omeniti veličastne spomenike nesmrtnemu dr. Žerjavu, gaeilskemj organizatorju Barleru, na grobišču lazaristov. na Turkovi grobnici ter na grobovih družin Kalin .Batagelj, Tuk, Obradinovič, Ahlin. Golob. Zalaznik in Strojanšek, ki spadajo med najpomembnejša dela naše plastike, občudovati moramo pa tudi arhitektonsko prvovrstne preprostejše nagrobnike, ki odkrivajo najboljši oku6 ambicioznega podjetja. — Pa vendar niste dvomili o tem? — Jaz?... Bog me obvaruj takega snmničenja . .. Prepričan sem ... — O čem? — ga je prebil Picard hitro. — Da tako vneto služite svojima go-spodarijema, da vam gotovo ni ostalo prikrito, kaj se je zgodilo z enim... — Z gospodom policijskim ravnateljem? ... je vprašal navihani sluga. — Ne. z drugim. A na drugi strani Picarda klečeči Marest je budno lovil na ušesa vsako besedico. Ostal je miren kot vernik, ki ie prišel v cerkev molit, v resnici je pa samo čakal, kdaj bo mogel poseči v pogovor. In tako je porabil odgovor svojega agenta, da ie dejal: — G romska strela, z vitezom de Vaudreyern 1... Potem se ie pa ozrl na Nikomeda in pripomnil: — Zdaj je napočil trenutek, da šiio-ko odprete oči, dragi Picard in ostrmi-te, kot da ne veste, kaj se je zgodilo z vašam gospodom od kar je pobegnil iz BastHIe. Picardu je $k> na smeh. Ker ie pa hotel pridobiti čim več časa, je odgovoril: —Vi se lahko šalite, gospod Marest; vendar bi pa morali dobro vedeti, da me lahko samo zbegate, če mi poveste, da ie vitez izginil... — Menda zato, ker Je val duh že zbegan, — je dejal policist; — saj ste tudi vi izginili iz svoje sobe v palači grofa de Linieresa, kjer se že dolgo niste pokazali. Tudi Nikomed je hotel imeti svoj delež na roganju, k: ga je tako navdušeno sipal na Picardovo glavo njegov predstojnik. — Najbrž ste v zmedenosti oblekli tudi to obleko, ki nič kaj ne pristoja služabniku dobro znanega in zelo mogočnega gospoda, našega najvišjega predstojnika. Picard je imel odgovor že priprav-lien: — Ce gospodu grofu ni kaj prav. me lahko odpusti, zapodi... — Zares? — se ie začudil Nakomed; — kaj bi bili s tem zadovoljni? — Lahko me da aretirati in vtakniti do smrti v ječo... Sicer pa, — je pripomnil in se ozrl na oba policista, — morda sta že izdala povelje, gospoda.. — Da bi vas aretirali? — ga ie prebil Nikomed. — Saj dobro veste, stari lisjak, da ste tu na varnem, — je pripomnil Ma rest. — In da vas v cerkvi ne bomo aretirali. — Že res, je pritrdil Picaird, — zato pa ooideta za menoj do vrat in počakata, da stopim na ulico, kjer m« zgrabita za vrat... Nikomed je hotel odgovoriti, pa mu ie Marest skrivaj namignil, naj molči Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«. *» 11. oktobra 1933 Vel. 27-34 Vrsta 9892-82 Za živahne diiakp in učenke v dežju, snegu in blatu. Ni jih treba čistiti, operemo jih z vodo. Vel. 23-26 Din 59.—, ženski Din 99.—. Vrsta 18o5-00 V teh snežkah lahko hodite v najslabšem vremenu, čevlje in noge boste ohranili popolnoma suhe. V njih nosite naše čevlje iz lasti-na za Din 49.—. Kdor nosi gumijasto obutev ne boji ne dežja, ne snesra, ne blata Vrsta 7045 MTKADO. Kadar ste doma in delate v kuhinji ter hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. — Otroške Din 25.—. Vel. 27-34 Vrsta 9817-61 Zdravje ln drago usnjeno obutev Vam ohranijo najbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kakovost. NASE COPATE IZ SUKNA. Doma, na dvorišču in na polju boste najbolje opravili svoje delo v naših toplih copatah iz sukna z gumijastim podplatom. Izdelane so iz najboljšega volnenega sukna z znanim našim gumijastim podplatom. Tople so in neraztrgljive. Gumijasti podplat omogoča, da jih lahko nosite tudi po mokrem. Vel. 35-38 Din 29.—, vel. 39-46 Din 39.—. Pravočasno si nabavite toplo obutev za jesen in zimo! — Obiščite nas! Vrsta 1845-54 črni ali rjavi iz žameta, kombauiaiii z njem. Elegantni in udobni; za vsako nogo in vsak žep. Obujete jih lahko v snežke. Vrsta 2055 Udobni in elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz krimerja. Za občutljive noge v zimskem času nenadomestljivi. Vrsta 0167OC Za delo na polju, pri gospodarstvu i ri gradbah najkoristnejši čevlji iz mastnega usnja z gumijastim podplatom. Vrsta 9897-82 Za dež in blato in za vsako opravilo, ki ga imate po mokrem terenu. Vam bodo najbolje služili gumijasti Skornji, ki ne propufičajo vode. Sortirana zimska jabolka se dobijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3 vedno v zalogi po zmernih cenah. Na željo se dostavlja jabolka tudi na dom. Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira- — Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNAa F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovska cesta 41. 4. Solnce in mraz Vaša koža potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soln-čenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitro ostari, postane nagrbančena, hrapava, razpok ana, lišajeva Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla m dež. Da se izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano in lišajevo kožo, vam krema URAN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna. — Dobiva se v lekarnah, droge rij ah in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—. Zapomnite si besede: »Lepota ima silno moč, Da srce od srca ne more proč!« 10276 Neveste! Gospodinje9 Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo čisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo najvačjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo spe.-* «mamo. ga sami nadziramo, zato vas tu "i nafbolišp oostrežemo angleSkega in češkega sukna! BOGATA IZBIRA1 DO PREKLICA JKMLJMO V RAČUN TUDI HRANILNE KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV. A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA >*Aia1i og1asi< Plača m lahko cnttf w Na vprašanja bres m Vmaka bemcda M> P* to odgovor znarnkof ■ ■ .nm ii od&oi»afiatfu* SLUŽBE tmmm INTELIGENTNOG GOSPODINA, koji perfektno razgovara njemački, traži za prijatelja peša-dijski oficir. — Ponude na upravu > Slovenskega Naroda« pod šifro: »Njemačka konverzacija 4107«. MLAĐ GOSPOD z dobro službo, želi znanja s samostojno gospodično v starosti od 18 do 25 let. Na premoženje se ne ozira. — Ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda* pod »Prijateljstvo 4121«. HIŠNI POSESTNIK v Ljubljani želi znanja z gospodično ali mlado vdovo z nekaj premoženja. — Ponudbe pod »50.000 4123< na upravo »Slov. Naroda«. ZASTOPNIKE (-CE) iščem — mestne in krajevne — za obisk privatnih strank; potrebna gotovina Din 500 do 1000. — Dnevni zaslužek zajamčen Din 100—150. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4125 Q ZELJE Ia varaždinsko nudi na vagone — Stern, Vidovec pri Varaždinu. 4118 HALO! HALO! SNEŽKE — GALOŠE vam popravi najbolje strokovna delavnica Brajkovič (preje škof), Ljubljana, Igriška ulica št. 10. 4124 Lepa obleka, večje šanse! To velja povsod. Lepe tkanine pri: 2 L E N D E R Mestni trg 22 250.— DIN MESEČNO stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 4122 TRISOBNO STANOVANJE Lepo, solnčno. z verando in kopalnico ter vsem Komfortom — se odda s 1. novembrom v vili na Dolenjski cesti št. 33 (pred gostilno pri Plankarju). 4043 jegentiii HiSltllilV MutM ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASL Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — Kdor loče delati. Uredite si domačo pletarno, ker mi damo vsakomur posla, a kupimo gotovo plete no blago. Prejo za plete nje dobavljamo in pose oej honoriramo pletenie. Kar dokazujejo mnog-zahvalnice ljudij, ki s< na ta način našli z a po slenja in zaslužka Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske indu strije Josip Tomažič, Ma ribor, Krekova 16. RADIO-APARAT 4 cevni, zamenja za pisalni stroj Komove, Laze 42. 4120 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Kratkočasite se z vašo družino! Izposodite si gramofon in plošče. Samo par dinarjev je treba žrtvovati: „S L A G E R" Aleksandrova cesta 4. prehod »Viktorije« GOLAŽ-EKSTRAKTI pravi ogrski, v predvojni kvaliteti, se zopet dobe po vseb špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Komad za 6—8 oseb Din 4.-. — Ekstrakt dr. z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8/1. 69/L IZBOREN KROMPIR nudi najceneje Dollnžek, vele-agentura, Celje. 4117 PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zaves, monogramov. »J ulj ana« Vošn jakova ulica (v bližim Slamiča) in Sv. Petra c. 55. PUH ZA PERNICE Ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-, lepo perje po Din 25.-35.-, 56.-, 95.-, 180.- kg, puba-ste odeje po naročilu najceneje Izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana. Marijin trg 2 70/L KLAVIR prodam za 2000 Din. — Vič, Cesta na Brdo 139/1. 4116 GODBENA PIHALA proda kavarna »Borongaj«, Zagreb, Harambašičeva 50. 4102 KLAVIRJE. PIANLNE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 59 L Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve avetoviie fabrikate: Bo-sendorfer, Stoinvvav, Forster, Petrof, Ilolzl. Stingl original. ki so nesporno najboljši! (Lab-ka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Moi<*iandrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseb glasbenih instrumentov in strun TRGOVSKI LOKAL se odda s 1. novembrom v palači »Dunav« v Beethovnovi ulici. Vsa pojasnila pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu, podružnica Ljubljana, palača »Dunav«. 4108 UGODNA PRILIKA! Novo tristanovanjsko hišo blizu mitnice na Celovški cesti pod ugodnimi pogoji proda Reali-tetna pisarna GRA6EK, Ljubljana, Masarykova cesta St. 12. 4115 __ POSESTVO j pri Bledu proda Panger, Selo št. 11, Bled. 4119 MALO HIŠICO blizu Mirja, enodružinsko, • štirimi sobami in vsemi priti-klinami, brez dolga, zelo ugodno prodam. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Hišica 4087«. PRITLIČNO HISO s 3 sobami, kuhinjo, vežo, podstrešno sobo, kletjo, drvarnico, vrt, sadonosnik, ob glavni cesti, pet minut od postaje, prodam. — Lastnik: M. Zebec, Poljčane. 4036 HI SO V KRANJU prodam ali zamenjam s hišo v Ljubljani, oziroma okolici. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kranj 4130«. .Urejuje: Josip Zupančič 3a »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za u Dravo ln lnseratnl del Usta: Oton Cnrlatol —» Val v LJubljani