Leta LXX1V., št XJ9
POSEBNA IZDAJA
URiiiUMlBi-VO IN UPKAVA: LJUBLJAMA, PUCCUfUSVA ULICA A IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oglase ts Kraljevine Italije n
UNIOVK PUBBLICITA ITAUANA & A_ MILANO
—. TELEFON: 31-21. Sl-tt.
ffefiinf pri postno Ljubljana
OONCE8SIONAJUA ESCLUSTVA p« In pubblidta dl provenienaa ttaTlana nđ UNIONE PUBBLICITA IT A LIAN A S. AM MILANO.
oka in ponosna beseda Duceja
Odgovor na drzne laži in grožnje sovražnika
„Ni niti najmanjšega dvoma, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti novo Evropo, odločilno in končno veljavno
zmaga nasmejala orožju Osi41
ollettino
No 921
n Quartior Generale delle Forzo Arnaate eomuniea in da ta di 2 dicembre il segucn-te bollcttino n. 921:
In Cirenaica inti-nso fnoco di artigiierle *u concentramenti di forze avversarie.
Ripoiuti scontri di reparti motocorazzati nella regione tunLsina hanno avuto esito nettamer.te favorevole alle truppe delTAsse ehe re pingovano il nemlco e guadagna-v0.no terreno, facenlo alcuno dieclne di pri-;r*onieri.
Canipi di aviazione, nodi stradili, ammas-samenti di automezzi sono stati pure at-trecati eon visibili risultatl da vellvoll da <-nmbattim©nto nostri e germanlci nel set-Ure Cirenaico e in Tunisia.
Nostre formazioni aer*e hanno bombar-dato le attrezzature portuali di Bona e AJgeri colpendo e incendiardo na\i alla ion J j; in successivi duelli con la eaccia tuitannica cinque Spitfire venivano ab-hnttutt
Nel corso della glornata dleci al tri acreJ avverami precipitovano sotto 11 tiro del f-Aociatori it al i an i e tedeschl, mentre quat-tro erano di tmtti durante incursioni su Gola e Comiso. t orno d ali o opera zlo nI.
Tre nostri apparecchl non hanno fatto rit orno daiie operazionl.
I<a formah one aerea ehe In ptono gierao
na leri bombardato U porto di Bona colpendo e incendiando navi e abbattendo rinque eaccia nemici. era oondotta dal teli, o to colonnello pilota Ar.tonk> Fadda. c m landante deli* 89 gruppo bombarda-mento.
Vojno poročilo
št. 921
Glavni stan  italjanskih Oboroženih »il
je objavil dne 2. decembra nasledil ie 923 vojno : oročilo:
V Cirenajki hod topniški ogenj na zbl rali*Ca sovražnih siL
Ponovni  spopadi  motorizir«uiih oklopnih oddelkom v področju Tunisa so se završili z zelo ugodnim izidom za osne   rete, ki M odbile sovražnika ter pridobile na o/eir-lju Zajele so tudi nekoliko desetin ujetn-kov
Letališča, cestna križišča ter zbiralifi'« motornih sredstev so b;la cilji napada »a.i*t in nemških bojnih letal v Cirenajki ns v Tunisu. Uspehi teh napadov so bili Vh!n).
Naši  letalski  oddelki    so    bombardtrat. pristaniške naprave v Boni hi v AI**m ttr m zadeli in zažgali tam zasidrate ladje. \ uspešnih letalskih   dvobojih z britanskim lovci je bilo zbitih 5 letal tipa SpHfire.
V teku dneva se je nadaljnjih 10 hovra* Dih letal zrušilo pod streli italijanskih in nemških lovcev, dočim so bili štirje inken med poletom nad Gelo in Comiso. Tri naš* letali*        niso vrnilo r>o!*>*^.
Letalska formacija, ki je včeraj sredi dneva bombardirala pristanišče Bo no in zadela ter zažgala ladje ter sestrelila pet sovražnih lovcev, je bUa pod poveljstvom pod polko vnika-piiota Antonia Fadde, poveljnika 89. skupine bombnikov.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. dec Vrhovno poveljstvo nemške vojake je objavilo danes naslednje poročilo:
Pri sunku nemških čet severno od Te reka je bil sovražnik vržen nazaj; privedenih je
bilo ve* sto ujetnikov.
™" Aied V'o]go in Donom so zaradi hud lb tr-gub  Sovjeti  včeraj  izvajali samo šinit*?j6*
napade.
Napadi v velikem loku Dona so bih v protinapadih zavrnjeni.
Proti močnejšim sovražnikovim skupi nara ob srednjem toku Dona so uspešno posegli v borbo močni oddelki nemških In italijanskih  bojnih letal.
V srednjem odseku fronte in na področju Hmenskega jezera so nadalje v teku ogorčene borbe. Sovjeti so pri več brezuspešnih napadih doživeli spet visoke krvave zgubf in izgubli tudi 25 oklopnih vozil. Letalske sile so obstreljevale sovražno pehoto tn oklopne sile, kakor tudi topn ške postojanke in ceste za dovoz. 22 oklopnih voz je bilo zadetih z bombami.
Letalstvo je prizadejalo angleškim četam v zapadni Cirenajki znatne materialne izgube. V Tunisu so nemško- talij isnma *e-te prešle v protinapad in Vrgle sovražnika ir več krajev Privedenh je bilo večte tte-vHo ujetnikov. Oddelki sovražnih padalcev so bili razkropljeni tal uničenih 9 oklop n!n voz, Nemški lovci so sestrelui poduev brez lastnih izgub 8 angleških lovcev.
Duce Je govoril danes zjutraj na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij Zbornice fašijev in korporacij. Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo. Tribuna za senatorje je bila nabito polna Ko se j zborovanje otvorilo, je predsednik Dino Grandi poročal o
dovoljenih dopustih tistim svetnikom, Id so jih bili zaprosili. Ob 11. je vstopil v dvorano Duce. pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik PNF je odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju je Duce začel govoriti.
Duce govori
Duce. ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole:
»Dobro veste tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v petinsedemdesetih kesa, da je govoril, in samo v petindvajsetih primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top, bolje. Če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih in le redko o tem kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še oja-čeno s pričo te vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenuiemo kozmične-ga. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se 1e ogromno razširila po svetovnem prostoru ter se tako seveda tudi v razmerju podaljšala časovno.
V zadovoljstvo mi je, da me italijanski narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder. kajti italijanski narod, ki je gotovo eden izmed najin^eligentneiš^h na svetu, če ne naj inteligentnejši, nima potrebe po preveč propagandist;čn;h čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna Vendar po osemnajstih mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas.
Govor številk in dejstev
Moj današnji govor tedaj ne bo govor, temveč bolj polltično-vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično To bo govor podatkov, številk in dejstev, z drugimi besedami, obračun za prvih trideset mesecev vojne. To ni govor, ki sem si ga obetal imeti ob dvajseti obletnici. Na drugi strani se je dveisetletnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse. tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim nanravil v teku dvaisetih let udejstvovanja. To je
ogromno delo. ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini.
Dvajsetletnico smo praznovali a rnamc-t'tn amnp^'<o. k" i~ odWa vrata nn*»ror
okroff petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konf'nacije tudi tako zvane politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo Jo praznovali s vsem kompleksom soc'aln'h okrepo V. ki bi v drngarn;h Časih dvlgnli val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi državami brez izjeme.
Vojna z Rusijo je bila neizbežna
Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki so potekli od i. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna ;ntervendja Jaoo*i«k~ 'vkrcanje angioame-ričanov v severni Afriki.
Vojna sila Rusije zame al pomenila presenečenja, razen ce se omejim na stališče, ki bi ga imnoval kvalitativnega. Lota 1933. ali 1994. je italijanski glavni stan prejel od ruskega glavnega stana povabi-
lo, naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so bili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je načeloval general Francesco Saverio Grazioli, mož neor>ore*ne ooklien«* izš^anosti :n ostrega opazovalnega duha. Ko se ie vrnil, mi ie podal zelo podrobno poročalo, ki sem ga preeital z največjo pozornostjo in ki me je prpnčalo, d^ se na vzhodu dog^ia neVai novega in da je bMa rdeč** vo^>a sedal nekni povsem dnigeea. ne?o tiste če*e. pobrane na s'eno. ki so se d^le leta 1020. ped v?ršav«;k;mi zidovi premlati od n:č rr^ni na slepo zbranih poljskih in francoskih čet.
Kako leto poznefe mi ie kinematografski prikaz, ki sem si ga dal ponovno nred-vaiati počasneje, da bi ga mogel bolje proučiti, prikaz neke boliševiške parade na kremeliskem trgu v Moskvi prepričal, ds se je na vzhodu t-on*no lz^Wskovs»Ta mogočna, čisto mlUaristična država, ki se je odpovedala mednarodni revoluciji s pomočjo pcedfn?b nac*ona!n'b revolucij, temveč je hotela razšrritl revolucijo po kont?nentu in po vsem sveto s pomočjo svoj*b bajcne'ov. ililo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, Sn moje gleboko prepr'čanfe je. da je bUa ta doba izbrana z ja«no razsodnostjo. Ce bi se bila stvar še nekol;ko zavlekla, bi co bili dogodki lahko ei^io drugače razvili.
Priznanje jnnalc&m na trnkih trf'ščih
Mi smo trko cbiektivni. da priznamo, 1a se je ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se je bojeval nmški vojak, ki je potolkel ruskega. Treba je pr:znatl, da sta megli samo vojski, kakor sta nemška in italijanski CSIR (italijanski ekspedlcfjski zbor v Rusiji), ki se imenuje danes AR MIR (Ualijanska vojska v Rns'ji). biti kos preizkušnji rme, kateri r i b:lo primere v d ob j 140 let.
Rasice TzgrSe
Da.nes je Rusija izgubila svoja najrodo-vitnejša ozemlja, najbogatjša na surovinah, izgubila ie osemdeset do devetdeset milijonov    prebivalcev.    Pridobite tega j ozemlja nam omogoča  gledati v bodoč-i nost s stališča surovin in s stališča prehrane z večiim zaupanjem. Lahko zatrdim da ie b la angloamerška pomoč Rusiji do tega trenutka zelo neznatna. Simptoma tično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihov h tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati  skrivnosti  tako zvane ruske j slovanske, orientalske ali kakršne si bo-[ di  p^hologiie.  Ni niti naimanjsera dvoma, da se bo v tej orjaški igri. ki mora ostvariti  Novo  Evropo in ustaliti meje j med Evropo in Az'jo, odločilna in kon-inoveljavna zmaga nasmejala orožju Osi.
Japanska v vajni
Ce je Kak človek na svetu, ki je satansko hotel vojno, tedaj je ta človek pred*
1 sednik Zedinjenih držav Amerike. Izzi-I vanj a, ki nam jih je metal, ukrepi, ki jih je povzel proti nam, delo njegove propagande, vse to dokazuje, da trn človek, ki j> dal svečano obljubo ameriškim materam, da oj*hovi sinovi ae boio nikoli šli umirat preko meja Zedinjen!h držav — ta človek Je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati* da M Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih časov, ki morda nikoli ni obstojalo, in tako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, temveč je prizadela oholim Američanom oni strašni poraz, ki danes Američane same sili k dnevu žalosti in molka. Tako Je vstop Japonske v vojno na strani trojnega pakta absolutno Jamstvo aa zmago, kajti Japonska Je nedosegljiva in nepremagljiva.
Ves angleški noložaj na Daljnjem vzhodu se ie zrušil, kakor hišica iz kart Zgodil se je . nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva no bogastvu med državami sveta, pa gotovo na prvih. Moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za
njene vrline Tako se ie Japonska obogatela na surovinah, za katere so osiromašili naši neprijatelji, in ne mine dan. da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen.
Kje so danes ameriški preroki, ki so mislili, na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecfh? Oči-vidno niso vedeli ničesar o vojaški sili Japonske in razen tega o nienem moralnem ustroju, zaradi katerega v tei deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak digniteta božanstva in katerega vojaki padli v boju postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste.
Izkrcanje Anglosas3V v Severni Afriki
Tretji dogodek* izkrcanje Angloameri-čanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija oričakovanja«.
V resnici v živlieniu nI vedno prednost vide*5 preko grča; toda tudi to se je dalo l-^o oredvidevati. Imformacij ni nedostajalo. Tiho soglasje med ameriškimi oficirji v civilu in francoskim1 oficirji v un'formi, je bilo očitno. Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali
in morda še stoje in morda bolj ko prej pr; oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se je jzvršilo po sokrivdi napadencev. Nikoli nisem polagal prevelike važnosti na častne besede, na prepogoste častne besede, ki so bile izmenjane. Naposled pa. ko so stvari došle do svojega epiloga z izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben in potreben takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred.
Fiihrer in jaz sva hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni besedi, namreč častni besedi admirala, ki je po-J veljeval brodovju v Toulonu. Hotela sva verjeti. V izvestnem trenutku pa so bili dokazi, da se misli na pobeg brodovja in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Baleari in med Sardinijo, tako očitni, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo.
Anglosaška propaganda olepšuje z ne-resn'čnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtva so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst Razorožitev vojn;h odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu, lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda.
Za Domovino so padli
Avtentične številke o šfcetli in žrtvah v bombardiranih mestih in o izgubah Oboroženih sil
Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu, — bila je to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija Irhko zabeležila — so se začela bombardiranja italMansk h mest. Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost pretrpljene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki so se š'rile. pretirane, in da dokažem, da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest.
V Milanu ie popolnoma porušenih tri-[ deset hiš. težko poškodovanih štiri sto I enajst, l^hko poškodovanih tisoč devet sto
tri in sedemdeset, skupno zadetih hiš dva tisoč štiri sto štirinajst
V Tnrtnn je popolnoma porušenih hiš sto ena in šestdeset težko poškodovanih o*em sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovan h dva t?soč sto pet in devetdeset vseh zadetih hiš tri tisoč dve sto trideset
5 V Ssvoni ie popolnoma porušenih šest hiš. težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovan-*h devet sto sedemdeset, skupaj zadeth hiš tisoč dvajset
V Ger-»*t je pooolnoma razrušen1'h hiš sto sedem m osemdeset v sred;šču mesta In dve sto tri v celi obč;ni, težko noško-dovanih v sred'šču t*soč šest, v celi ob-čmi tisoč devet in štirideset lahko poškodovanih štiri tisoč pet sto devet in še?tde«"et v sred'šču in št^ri tisoč osem sto devet in šestdeset v celi občani, vsega pet tisoč sen*em sto dva in sedemdeset hiš v sred'šču in še«t tisoč sto ena in dvajset v celi občini. Odtoč;li smo se. da ostanejo nopolnoma porušene tvše v takem stanju do konca vojne. Druee bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene.
Celotno število mrtvih in ranjenih med
civilnem prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja po sovražniku od začetka vojne do 30. novembra 1942-xxi. znaša tisoč osem sto šest
in osemdeset mrtvih in tri tisoč tri sto dva in trideset ranjenih, od katerih odpade osem sto osem in trideset mrtvih in devet sto štiri in devetdeset ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osem in trideset mrtvih so za-popadeni tudi oni iz tako zvane Galerije deli Grazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat da mi spoštujemo resnico.
Mi prepuščamo Američanom in Angležem čaščenje laži. Imam pravico zahtevati, da naj nobeden Italijan, pravim nobeden Italijan ne dvomi n?ti najmanj o tem, da je vse. kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni, ki objavlja poimenske spiske svojih izgub. To delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgube — niti ena več. niti ena manj — in da rešimo iz nepoznanja sinove Italije, ki umirajo v boju.
Padlih vseh italijanskih Oboroženih sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideset tisoč dve sto devetnajst od katerih odpada na vojsko šest in trideset tisoč šest sto devetnajst na mornarico dva tisoč sto osem in Šestdeset na letalstvo tisoč štiri sto dva in dvajset.
Ranjencev je: v vojski osemdeset tisoč sedem sto pet in štirideset, v mornarici tri tisoč pet sto devet in devetdeset, v letalstvu tisoč šest sto dvajset.
Ujetnikov je dve sto dva in trideset tisoč sedem sto osem in sedemdeset. Od teh jih odpade na vojsko dve sto petnajst tisoč pet sto dvanajst na mornarico dvanajst tisoč dve sto štiri in osemdeset, na letalstvo pet tisoč devet sto dva in osemdeset
Pogrešan cev je skupno sedem in trideset tisoč sedem sto trinajst, od teh pet in dvajset tisoč devet sto tri in dvajset v vojski, deset tisoč tri sto devetdeset v mornarici in dva tisoč dve sto pri letalstvu- Kadar govorimo o pogrršsncih, koleba naše čustvovanje med Gtrshom in nado. Po preteku izvestnega e*sa *e bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli.
Človeške« ladijske in letalske Izgube, prizadejane sovražniku
2J1 vo|al In 284 trgovskih lađi] s a In pol milijona tonami — U93 letal gotava, 9I3 verjetno uničenih — 73*49* vo}nili
ujetnikov
V teka istega časovnega rasdobja po
podatkih statističnega operativnega urada Superrnarine. znaša sovražno trgovinsko brodovje, ki ga je potopila Kr. mornarica, sto sedem in Šestdeset enot v skopni tonaži enega milijona dve sto petnajst tisoč osem sto ena tn dvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica, znaša do sto štirideset enot s skupno tri sto tri in trideset tisoč devet sto osem tn Šestdesetimi tonami. Sovražnik je potopil sto dva in šestdeset naSih vojnih ladij v skupnem iznosu dve sto sedem in dvajset tisoč sto dva in osemdeset ton. To /se srno javili v naših uradnih poročilih.
Toda k potopitvam, ki jih jo izvrffla Kr. mornarica, je treba dodati one, ki jih
je izvršilo Kr. letalstvo. Kr. letalstvo Je potopilo dva In Šestdeset vojnih ladij rai-icga tipa, med temi dvajset kriiark In osemnajst rušilcev, ter sto sedemnajst trgovskih ladij, skupno osem sto dva m osemdeset tisoč tri sto trideset ton.
Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zblto; često zahtevam fotografijo) Jo tisoč osemsto, verjetno zbitih pa sedem ste trinajst; m tleh tatovo aničenih tri Jrtin devetdeset, verjetno nničenih sto ds v< t deset.
Vojni ujetniki, ki  so v naših rokah,
Nt*!s^swmj« asa X. strmmi
Stran 2
SLOVENSKI  NAROD«,   četrtek, 3. decembra i»42-XXI
stev. 278
Nadaljevanje s 1. strani
predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov ena in dvajset, častnikov razr.ih čincv dva tisoč tri sto šest in sedemdeset, podčastnikov in vojakov dva in trideset tisoč sedem sto sedem in štiri— de:et. Drugi so na potu. tako da bo znašalo celotno število: ena in dvajset generalov, dva tisoč štiri sto dvanajst častnikov raznega čina, devet in trideset tisoč devet in osemdeset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih številk: generalov devet in dvajset. Časthiktov raznega čina št^ri tisa* tri sto. podčastnikov in vojakov devet in šestdeset tisoč sto sedem in šestdeset.
Angleška barbarstva
5? temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Ali to lahko rečemo tudi za na>e ujetnike v sovražnih rokah? Boli me. ko moram povzročiti kako razočaranje v družinah onih. ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico jc treba povedat". In resnica je ta, da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži z italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma:
* Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so Vašega sina ujeli Angleži. Vas dragi sin je bil težko ranjen na r.o^i in ni mo?el hoditi. Neki angleški vojak je ustrelil v glavo in ga ubil. Tovariši so mu priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna: poznal sem vašega sina. bil je vrl mladenič. Nas je tisoč dvesto v tem kraju, ki ga ni treba imenovati; smo besi, brez obleke, brez zdravil. Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, ie to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadmemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu. Podlo so streljali večkrat, izza žičnih ograj. Angleški častniki so često tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva so zagrešili nad nami in celo nad bolniki, ranjene; in pohabljene". Glad in pomanjkanje sta njihov delež. Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov.«
In sedaj moram prbrati še to: »Angleži
so prokleti, toda še bolj prokleti so on: Italijani,  ki  z njim  dobro ravnajo.«
Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleSke vlade ;e preteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danes ga bom jaz prečital. Prečital ga bom po onem delu, ki se tiče italijanskega naroda, in tudi poonem. ki se tiče mene osebno.
Churchill je dejal: 'Nova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v frsneoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mussolini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča vojne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940. Toda ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, bodo vsa njena pomorska oporišča, vse njene vojne tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjerkoli, podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih štiridesetih milijonov (treba je popraviti te milijone: nas je šest in štirideset milijonov), da pove, ali hoče ali ne, da strahovita stvar zadene njegovo deželo.«
Ta govor moramo vzeti zares. 2e dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede civilizacije angleškega naroda.
Ako slečete Angležu obleko, v kateri pijejo čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarodnega britanskega barbara s kožo, poslikano z raznimi barvami, barbara, ki so ga ukrotile resnično silne legije Cezarjeve in Klavdijeve. Petdeset po-kolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda. Med tem časom je bila ta prarodna usedlina šele prevlečena s hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom stare in nove zaveze.
iroi
Orlgovcr ca
e bo vztrajal
angleška barbarstva ter na Churehilfove grožnje in nesramnosti
Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte svejo porazvrstitev v globino. Leta 1033. pred petimi leti sem dejal: Ne čakajte dvanajste ure. Razpršite se po naših leo:h poljanah. Pa bi kdo dejal, da se meni dogaia včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor čita jo, ki jih bel j poslušajo, kakor ubogajo. Treba je zmanjšati množice v mestih, predvsem odposlati ženske in otroke. Treba je organizirati končnoveljavno ali vsaj na pol i-rnčnovc! javno preobljudenje. Vsi oni, ki si lahko urede življenje, daleč od mestnih in industrijskih -redišč. so dolžni da to s?ore. Nalo ;e treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni. ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovoljni meri z; i nišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in sto milijonov, a ki bi. če bi bila zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb največjih kalibrov.
To je recimo, šibki del obrambe proti noletem. Je pa tudi močni del. ki ne bo nikoli drveli izpopolnjen. Vesel sem. da vam Irhko naznanim, da nam bo dala Nemčija motoren prispevek v topništvu, zaradi česar bo naše topništvo obenem z nrrr»šk;ni priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zaslužijo.
F&tsnica starih Rimljanov
Toda namen tega Churchillovega govora :e. napraviti vtis na italijanski narod. Planilo jc naslednje: Mi smo trdo in hra-l.-ro pleme, toda ti Italijani, tako občutljivi, bodo morda imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Da! Dokler nimam nasprotnega dokaza, odbijam na najodločncjši način misel, da je italijanski narod manj prekaljen, kakor angleški ali ruski. Ce bi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedati svojim nadam, da postanemo velik narod. Rim je bil zmagovil po Zami. toda velik je postni po Kanah. Ne rečem, da'se v naših žilah pretaka vsa ona kri. ki je tekla po
iah starih Rimljanov, gotovo pa je, da snio mi narod, po katerega žilah se pretaka večji del krvi. ki je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bemo vzdržali. To nam nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo.
Churchillova „demokracija"
Sedaj vam bom prečital odstavek, ki se tiče mer-eo: »En mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.« V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da me priznajo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. ^On
— nadaljuje Churchill v svojem govoru
— ni imel nikake potreb da stopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedaj! Ali jaz bi rad vedel, je-li britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali je neče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da se vojna podaljša do neskončnosti? Kajti taka je demokracija: odreče v najvažnejših trcn;:tk]h. Takrat se več ne vpraša suverenega naroda, takrat se več ne govori o volitvsh in o glasovanju-. Narod se uvrsti v čete in mora poslušati.
-»Poskusili smo. kar se ie dalo, da bi ga- primorali, da vztraja v nevtralnosti in da uživa mir in blagostanje — izredna darila v razburkanem svetu.« Ako bi bili ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, bi bili danes v najgroznejši bedi, ker je jasno, da bi nam nobena od obeh strank ne prihitela  na pomoč.
Bajka o ,,sussku z bodalom"
»Tod:- Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da ne bi zahrbtno zabodel poražene Francije in Anglije, o kateri je mislil,  da zanjo n! več nade.«  Zdr.j bo
treba govoriti nekoliko o tem znamenitem »sunku z bodalom«. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To je bil moj dan, ki sem ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba govoriti, naj odložim vstop v vojno do 10. jumja.
Nihče ni mislil, da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, ki je nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske, 14. julija, in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in najsijajnejši na svetn. Toda polom je bil splošen. In z druge strani, ko smo mi napadli, so bile francoske planinske brigade nedotaknjene, skoro nedotaknjeno letalstvo predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta sunek. Ta oi bil en sam spričo sto sunkov z bodal*, ki jih je Franeija zadala v hrbet Italije v tolikih stoletjih zgodovine, odkar so bili Galc; po-tolčenj pri Talamoni do Mentane.
Churchill nadaljuje: »Njegove (Mussoli-nijeve) blazne sanje o cezarski slavi, njegovo poželjenje po osvojitvah in po plenu, in brezprimerna surovost njegovega trinoštva, so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga
opominjal. (Zbornica se smeje). Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu.« Zdaj pravi v kamnitem srcu, če bi bil pa poslušal poziv ameriškega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hijenska čud je prešla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. Pravijo, da je ta gospod potomec vojvodske družine in da ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se pretaka čista in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega ust. smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo take nečedne nizkotnosti.
Italijanski vojak se ne boji primere z najboljšimi vojaki na svetu
»Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda Še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni niti enega Italijana, ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 1936. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljnjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borbo proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote Grčije, ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj podvomi o vrlinah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi. ki to potrjujejo. Poljuben italijanski vojak na kopnem, na morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proti nevšečnostim, s svojo inteligenco, ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta.
Veliki neznani narod
»En mož in režim, ki ga je on ustvaril sta povzročila nepregledne nesreče delavnemu, nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotno črte, toda njegovo globoko narodno bi* stvo, ki je preživelo največje žaloigre, j« neznano temu občinstvu, ki prihaja z vodiči in opazi v našem življenju samo najočitneje poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. In vsakokrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo vedno naleteli na m
grajena pota. Zagrnjena pota ne samo fa- j zaradi malarije — pisal ▼ Benetke »rasistični Italiji, marveč tudi čisti in eno- i jemu prijatelju Morrevu: > Angleži so Stavni Italiji, bodisi tudi Italiji Kudinlja, t najsramotnejše pleme   pod nebom. Hob-
Giovannia Giolittia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije. Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod 1 j ubežnic, zabaven in postrežljiv. To je sen. ki ga goji anglosaški duh.
Na koncu pravi ta gospod, da je »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije za italijanski narod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila je to predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so iLstrar-ie raz-"kovanje med Evrope! in Italijani, in kakor b^ tega ne bilo dovolj še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ugurci. tista rasa. ki ie tisoč let pred Kristom dala kulturo v?emu evropskemu jugozapadu. Zato bi b:l Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v krranteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki.
Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslo-vesnejši in odločnejši način: Trajalo bo do zmage in preko nje.
Angleži o sebi
Angleški zgodovinar Carlvle piše: ?Dej-stvo je, da vse ono, kar delamo naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega  kakor tkanina   laži,   hinavstva in praznih   formalnosti.  Nobeno  pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži. kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnost- | jo, kakor svečeniško obleko, ali kraljev j plašč. Anglež ne sme nikoli govoriti res- | niče,  to je  splošno mnenje.  Ze dve  sto i dvajset let živi Anglija od laži vsake vr- » ste. od glave do nog je zavita v tradcio-nalno hinavščino, kakor v valove Ocena.«
In pesnik Byron je 16. aprila 1820, preden je umrl v Misolunghiju — se mi zdi
house je odpotoval v Neapelj in tudi jaz bi bil odšel tja za en tč>den. če bi ne vedel, kako veliko število Angležov se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bvaljšča, kjer bi mogel ostati skupaj z njim. Upam. da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi  postopali  tako nizkotno,  da bi
prenesli  moje truplo
ono zemljo.
če
bi bi
njen črv ne imeli mojega trupla, se temu lahko izognil.«
Tako sodijo Angleži sami o sebi. kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo odpreti in prelistati zvzke britanske zgodovine v zadnjih treh stoletjih, da se najde najpopolnejša zbirka hijen v človeški podobi. Ce je kje dežela, ki zasluži slične pridevke, če je kje dežela, ki je izpustila z verige hijene po vseh kotih zemlje, da pijejo kri celih pokolenj. da se okoriščajo z vsemi bogastvi, da na-kradejo vse zlato, je ta dežela Anglija. Ali so Italijani morda pozabili nizkotnost admirala Horacija Nelsona. ki je dal obesiti na jamboru glavnega jadra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Ca-racciolo. potem ko ga je poprej še izdal? Ali so morda pozabili, da ?ta bila brata Bandiera ustreljena, ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so se ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Kalabrije? Ali so pozabili, da je Anglija leta 1859. (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega risorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako bi Piemont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno?
Ne vodi se vojna brez sovraštva do sovražni
Tudi italijanski narod
Gospodje, ne vodi se vojna brez sovraštva do neprijatelja. Ne vodi se vojna, ne da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči, brez Širjenja tega sovraštva in ne da bi to sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih. Treba se je enkrat za vselej iznebiti vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi suroveže, barbare. Rim, ki je bil tudi usmiljen po zmagi, je bil neusmiljen, kadar je šlo za obstoj rimskega naroda. Zato je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki bi hoteli osla-uiti našega duha ter napraviti napačno podobo italijanskega naroda, češ da je slednji zmožen samo nežnih stvari. Ce je kje kak narod, ki je bil zelo trd v stoletjih od zgodnjega srednjega veka (na žalost smo bili zelo trdi med seboj) je to italijanski na red. In šele po padcu slavne firentinske republike (toda tudi takrat je že bila neka »peta kolona« pod poveljstvom Malateste Baglionea) se začenja razdobje nebojevitosti Italijanov, razen v Piemontu. Od takrat se je med arkadio, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenica, da se mora Italija baviti samo s čopiči, dleti in godali.
Povedal vam bom stvar, ki vas bo iznenadila. Nekaj gorostasnega, morda celo krivoverskega. Rečem vam, jaz bi rajši imel v Italiji manj kipov, manj slik v muzejih in veo- zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski narod današnjice je občudovanja vreden v vseh slojih, od aristokracije do malega Človeka. Ne more se več zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo se zahtevati navdušene manifestacije v stalnem zaporedju. V resnici bi hotel poznati oni narod, ki lahko v tej vojni manifestira vzdržema. Navdušenje je liričen moment življenja posameznika, liričen moment pa je nujno zelo redek v življenju naroda. Ako b] poznal človeka, Ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vesm svojem dejanju in nehanju, bi začel dvomiti nad njegovo pametjo.
Discipliniran narod
Italijanski narod dela. je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo niti najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki je ne imenujem, ker ne zasluži tega, ker bi se ji morda dalo preveč časti (saj se je našel človek, ki je uničil svetišče Diane Efeške, da bi bil ovekovečen v zgodovini), samo neka ženska v Genovi pravim, je kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ni vsebovala ničesar nečloveškega. Kasneje se je ugotovilo, da je imela na prstih obilico prstanov, zato se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciompov v Firenci imenovali »tolste ljudi*.
Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče, polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda ne more biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš, so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v katgorijo črnogledov, ki si obvezujejo glavo ne samo, preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, da jim jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse.
Imam brošuro z naslovom ^Dokumenti človeške bedastoće« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate n. pr. pred žetvijo »tedna junakov?« Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo, en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih iz bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da je to narobe svet).
Nazadnje sem oni večer, ko sem odredil izkrcanje na Korziki, podvzel običajni upravni ukrep, ter sem zaprl telefone. Takoj se je raznesel glas: Tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami,  je umrl pod nožem nespretnega
biti trd in neizprosen
operaterja, ki bi kasneje gotovo dejal, da je operacija odlično uspela, če tud; b; bil bolnik drugačnega mnenja.
Za vse daje jasen odgovor italijanski narod, od katerega ne smemo zahtevati onega, kar že sam daje iz proste volje, to je svojo disciplino, svoje razumevanje in svojega duha požrtvovalnosti.
Posvečena vojna
Italijanski narod si je popolnoma svest te vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in kateri se nismo mogli na noben način ogniti. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: ali gremo z enimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših celinskih meja, ali z drugim^ kadar se hoče rešiti vprašanje naših pomorskih meja. Velik narod kakor je italijanski, ne more okle-
vati ln mi smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški borbi, ki je določena, da iz-prrmrni svet v zemljepisnem, političnem in duhovnom pesledu.
Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovmh namenih brez pemen;'.. Pustimo to besedičenje našim neprijateljem. Lahko samo omenimo, da oni varčujejo i točkami: od štirinajstih točk imamo samo Se Str:. To ^e že neknj. Toda zadnje izkustvo nas mora poučiti.
Mislim, da i:h ie malo med nami, ki niso šli sledat Wilsona, ki jc prispel v Evropo. Zdelo se je, da prihaja Mesija. Imenovali so ga celo za rimskega meščana. Potem je ta mež o.isel v Ameriko. Ni hote! več sodelovati v enem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v on;h svetiščih, ki jih je sam zgradil, in to je bila morda najbolj intckgentna poteza njegovega življenja. Končno se je nekega dne izvedelo, da je bil sprejet v okrevalno kliniko za živčne bolezni. To jc puritanski :^raz, da ne rečemo, kakor navadno pravimo preprog ljudje, v norišnico.
Tud: cilj; v tem razširjevan ju vojne, cilji teritorialnega in političnega značaja, so izgubili nekoliko na svoji važnosti« Seda i cre za večn~ vrednote. Gre za biti a!l nebiti. Danes je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli ni zgodovina človeštva videla sličnoga prizora, kakor je ta. v katerem smo mi med
velikimi soudeleženci.
~ »fevail ss!
i
Naloga trenutka je edino tale: bojevati se! Uojevaii se. skupno 7 našimi /a\c7-niki. bojeviti se ramo ob rami i Nemčijo. Tovarištvo med nami in Ncmri postaja vsak (hn globlje, postaja način skupnega življenja. Smo dovolj sorodni in dovolj ra/iični. da se razumem«, da se v/a jemno spoštujemo, da zli jemo v eno vse nase sile. ko je stvar enotna. Ne smejo se več delati razlike, saj jih tudi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje cvrnp^k mladine, rasumajo narodni socializem, razumejo nas Fašizem, razumejo falang i/cm. razumejo države in narode, ki so se osvobodili ideologij »nesmrtnih« načel.
Nihče si ne dela utvare o tem. kaj bi bila »Pax Britannica«. Pax Britannica« bi bila s sto pomnoženi Versallles. Britanci se vojskujejo z enim samim namenom. Hočejo potlačiti svet v položaj, v kakršnem je danes Indija. Hočejo, Os VSe človeštvo dela. da hi dalo Sto 1 življenja br'tancem. HoČcJc 5vc( iužnjev, da zajameijo angleškemu narodu njegovih
pet  vsakodnevnih prebav.
Zdaj tovariši, sc je treba bojevati za žive. treba se je bojevati /a bodočnost, toda tudi /a mrtve, Treba se je bojevali, da bi žrtev naših mrtvih ne bila »fimflTt Da bi ne bila šaman trtev snih« ki v,> pa. dli v skvadrih. onih. ki so padii v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni Štiri in trideset tisoč fašistov« med katerimi je tisocpelsto starešin! Oni. ti mrtrJ nam zapovedujejo z uka/ujotim slason boriti se \ se do zmage. .Vli se pokorimo!«
Z vzklikom spre j
Ponovna in hvaležna misel Par!!"en — Fczdrav funaTcctrn na frontah — Borba v neporuš^i veri v rm^^
Nadvse goreče ovacije so pozdravile konec Ducejevega govora. Skupščina je dolgo vzklikala:  Duce! Duce!
Duce je stopil s tribune, nacionalni svetniki so zapustili svoje klopi in se zbral! v polkrogu pred vladnimi sedeži, vzklikajoč strastno v izraz svoje udanosti Duce ju. Zapeli so himno »Giovinezza«.
Takoj po Ducejevem govoru je bilo izglasovano z vzklikom naslednje dnevno povelje, ki so ga predložili nacionalni svetnik Del Crobc, predsednik združenja vojnih invalidov ter nacionalni svetniki, imetnik zlate kolajne Paoluccl, Rizze Di Grado. Rossi Amilcare Lunelli ter nacionalni svetniki, očetje padlih v vojni, Cobolli Gigli. Ferretti di Časte! Ferretto, Assinari di San Marzano in Lojacono ter nacionalni svetnik Ezio Garibaldi.
»Zbornica fašijev in korporacij, ko je slišala visoko in odločno Ducejevo besedo v odgovor na drzne laž; in grožnje sovražnika, dviga svojo ponosno in hvaležno misel junakom, padlim na vseh frontah za obrambo in veličino Domovine. Pozdravlja hrabre vojake Italije, slavna mesta, jn ne-ugnano prebivalstvo ki je bilo eilj morilske?« in uničevalnega nasilja sovražnika. Zopet potrjuje od očno voljo italijanskega naroda Po odpora in borbi v nepornšljlvi ▼eri v zmago. (Izredno živahne in dolge ovacije!) c
Nacionalni svetnik Paoluccl je tako> objasnll dnevno povelje:
>Tovariši! Dnevno povelje, ki so ga z menoj tovariši predložili in ki vam ga je predsednik prečital, gotovo ustreza v svoji kratkoči soglasnemu čustvu vseh in gotovo ne bi potrebovalo pojasnjevanja po čudovitem govoru, ki smo ga poslušali z ganjenostjo in ponosom in v katerem se kažejo v svoji kruti stvarnosti dejstva, katerih smo bili priča in katerih smo se udeležili. Vendar je potrebno, da se v tej zbornici iz ust najfikromnejSega med vami in s kratkimi besedami znova potrdi «ia£a neukrotljiva volja po borbi do zmage. Italijanski narod je dobro premeril prepad, v katerega bi padel, če bi opustil v svoji odporni sili. Nafte življenje in življenje na£ih sinov bi postalo beda, ki je ni mogoče označiti. Narod ve, da bo borba dolga, huda in teika, da bo zahtevala žrtve, trpljenje in bolečino, ve pa tndi ta kaj gre: Ne za srečo ljudi, temveč za življenje celih generacij.
Predolgo smo bili varani ln zasmehovani od tistih, ki se nam z ene strani prilizujejo, r druge pa nam grozijo, kažoč nam pot nečasti in podlosti. FaSlzem se je rodil iz krivic, ko so žrtve doživeto razočaranje ln dotrpljena bridkost dvignile nafte *rca.
Ne, mi so ne bomo nikoli iiMonUi! i Izredno živahno dolgo odobravali jc).
Sovražnik lahko uni^i n;* n mesti*, bo-srati igiodoiiliiBlui »n umetniško, lahki ubija neol>orož"no prebivalstvo in lahko d**-*>cžv po tolikih poiniU kakšen krajevni
uspeh, toda našel nas ho vsr> ze<Iinyne kaJvor rnrj;:i  mola, pripra\Ij~n»* preliti do
Badnje kaplje nafta kri. (Dolgo odobrava« nje).
Brez dvoma je. da bo I zmago nagrajen, kdor si jo bo zaslužil. Urez ivama je, da si bomo znali zmaga SnsIušitL Ml lw>mo o6taK trdni, strnjeni, cesvcrofcotni in se bomo žilavo botiii. Na* dan bo piiftol. Vzvišena podeba Italije, podoba etične borbe vstajenja. l*ia\ e in Vlttoria Veneta, Italije sankcij, Italije muiVnikov in junakov, ki živijo v naših srcih. Njen veliki nmteemahl glas nas navdušuje in mi ga Slišimo v globini, ko kliče |sj /bara \ BOSfcončnC »n« r-gije našega ljudstva. .Naj «so\ ražnik t<» vr in naj si ne <N-Sa utvar. Mi smo na no^uJi, v^i smo na nogah za veličino ln slavo domovine. »Izredno živahno in dolgo odobravanje).
Predsednik naznani, da je dnevno povelje sprejeto z v"klikom in odredi pozdrav Du-ceju. Zbornica intonira zo;>ct himno Glovi-nezzo. Duce napasti dvorano med vedno bolj gorečimi ovaeijami in neprestanimi vzkliki: Duce! DUO*!
Zborovanje sc je zakljm'do ob 12 ?>0
~^ri*. sprejel fanake z „Bsrbariga"
Kim, 2. dee. s. Du^r« je V navz >Cno>-'i šefa trlavn "ga staSM Kr. mornarice r.imi-r;*.la Riccardija sprejel ladi.skega kapitana, imetnika zlate kolajne Enza Grofi.vija ;n posadko podmornic^ »Earbargo*\ Poveljnik Grossi je odredil posadki, v kateri ni bilo samo topnčirja Carla Marrho.^th.j, ki je padel ob tvojem topu 1. oktobra, zaoVt Od strojnico nekega sovražnega letala, pozdrav Duceju.
Duce je Urr>.zil SVOJO Vtlfka Vemtjc di !ahko sprejme v sobi, v k itei 1 .«am dela za italijanski narod in za njegovo Oboroženo silo. posadko . B'\rh:\riga *. ki je s potopitvijo dveh sovražnih oklopn'c povezala slavo nase mor.aariro. Izrazil je prepričanje, da navzoči čutijo ponos, ko lahko rečejo: ? Pripadam podmornici Barbarigo.r Svoje besede je zaključil s pripombo, da dajanja, ki j;h je ]>odinornica izvršila ^n ki jih se bo izvršila, vzbujajo pozornost za poveljnika slavne podmornice ln vs« njegovo moštvo, ne le pozornost, temveč simpatije in občudovanje vsega italijanskega naroda.
Vsi nazvoči so navdušeno vzklikali Du-ceju, ki se je nato dolgo in prisrčno zadržal v razgovoru z vsakim članom posadke posebej.
§tev. 278
»SLOVENSKI NAROD«,  fUttbm% S. ofcctmora T9C^7RX
Stran S
Nagradno tekmovanje za povečanje kmetijske proizvodnje
z določbami odloka predsednika vlade "e  odrejeno  med  kmetovalci Ljubljanske >okrajin tekmovanje v državnem natečaju i povečanje kmetijske proizvodnje. Proš-za uvrstitev v tekmovanje, kolkovane G lirami, se morajo do 31. januarja 1943-CXI predložiti Pokrajinskemu kmeti jske-mu inspektoratu v Ljubljani — Puccinije-va ul. št. 9.
Glavni predmet natečaja so sledeče rast-: žita, krompir, stročnice za zrnje, sladkorna pesa, krmske rastline pa tudi živino-ja  s  posebnim  ozirom  na proizvodnjo ■<a. Tekmovalci se udeležijo tckmova-ija  s celotnim gospodarstvom  in njega >: gani zaci jo, k* se z njim prijavijo. Naj-i.jnjsa površina posestva jc določena na 3 ha.
Denarne nagrade za pokrajinsko tekmo-je so razdeljene takole: Skupina velika - stva, katerih skupna površina njiv z • tirni večletnimi umetnimi travniki znaša nad 80 ha: 5 nagrad v skupnem znesku 15.000 lir.
Skupina srednja posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša 15 do 80 ha: 10 nagrad v skupnem znesku 13.000 L.
Skupina srednja In mala posestva, katerih skupna površina njiv z vštetimi večletnimi umetnimi travniki znaša 3 do 15 ha: 24 nagrad v skupnem znesku 22.000 Ur.
Razen osnovnih činjenlc za presojo, določenih v odloku v državnem natečaju, se bodo za določitev nagrad upoštevale še sledeče: 1) sistem (način) gospodarske uprave, 2) zboljšave ln ureditve zemljišč. 3) zmanjšanje neplodnih površin. 4) shranjevanje in uporaba hlevskega gnoja in gnojnice, 5) shranjevanje in uporaba krmil in stranskih pridelkov gospodarstva, 6) uvedba kisanja krme.
Pokrajinski kmetijski inspektorat se obrača na kmetovalce pokrajine s toplim vabilom, da se udeležijo tega važnega pokrajinskega tekmovanja za zvišanje kmetijske proizvodnje v plemeniti medse'>ojni tekmi.
DNEVNE VESTI
Na polju »lave je padel kapitan Ar-
naklo Giacchetti, ki je bil zelo znan v Triestu. Rojen je bil 1914 v Avolinu. študiral na modenski akademiji. V juliju 1936 bil premeščen k 151. pehotnemu polku v Trieste, kjer je postal kapitan. S po-aebno vnemo je posvečal svoje spretnosti v -portu. Boril se je na raznih bojiščih. Udeležil se je tudi bci b proti partizanom r.a Hrvatskem, kjer je žrtvoval svoje mlado življenje, izpodbujajoč svoje vojake, naj se do zadnjega borijo.
Odlikovanje junaško padlim. Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin kapi-tanu Beariju Guidu iz Vercellija, ki je pripadal 39. pehotnemu polku. Podporoč-niku Antonu Manieriju iz Bologne. ki je BlužU pri 52. pohotnom polku. Pod por oč-i i.u Josipu Sabatu iz Oaranta. ki je pn-r.i!al 51. pehotnemu polku. Podporočniku De Facoiju Negratiju Lioncllu iz Firenze. ki je bil pri devetem planinskem polku. Kaporalu Ginu Felliniju iz Sassuola pri M Kleni, ki jo služil pri 17. pohotnem polku. Vojaku Nikolaju Stanisciju iz Villator-re prt Chietiju. ki jc pripadal 17. pehot-r.< mu polku. Razen tega je bilo podeljenih več brončnih svetinj junažko padlim častnikom, podčastnikom in prostakom.
Proslava 400-eltnlce tretskega koncila.
V tretski škofiji se vršijo priprave za pro-sl vitev četrto stoletnice imam en i tega kon-<   a, ki je bii otvorjen v Trentu leta 1545.
V zvezi h temi pripravami je objava revijo pod naslovom »Tridentinski koncil t. Publikacija je bila natisnjena in napisana pod vodstvom kardinala Pellegrinettija. Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione je
izrazil kardinalu Pelegrinettiju svojo po-sebno zadovoljstvo in čestitke k lepemu
u.«pehu  odlične  publika CJ je.
— Proslava allvmskojja nacionalnoga praznika v Parizu. Tudi v Parizu so probavili albanski nacionalni praznik v navzočnosti italijanskega Kr. poslanika. Kr. s neraln^ji  konzula  ter inšpektorja faši-
v Franciji. Polnoštevilno so bili zbrani Člani italijanske ter albanske kolonije v Parizu. Proslava jo bila v prostorih Italijanskega Kr. konzulata.
— Nova umetna tkanina. Da se omogoči potrošnja tkanmskih predmetov z novim umetnim tkaninskim vlaknom Nailon, je v e .islu poročila dopolnilnega avtarhičnega vestnika agencije »Agit« določil korporacijski minister najvišje cor.n Nnilonu pri prodaji proizvajalca potrošniku. Novo tka-ninsko vlakno Nailon bo stavljeno po proizvodnji na razpolago po fašistični konfederaciji industrijcev. Omenjena konfedr--raciaj ga bo nakazovala po navodihh. ki jih bo prejela od kot pora cijskega ministra. Nadzorstvo je poveijeno pokraiinskm korporacijskim svetom in nacionalnemu tekstilnemu zavodu.
— Nikar se sami ne zdravite. Delavca Mihaela Castellana iz Taranta je ugriznil stekel pes. Castellano ni posvečal tej stvari posebne važnosti, zato je menil, da zadošča, če se sam zdravi, čez nekaj dni pa so se pojavilo pri nesrečniku posledice eteklin^. Prepeljali so ga v bolnišnico v Bariju, kjer pa je Castellano kmalu po prevozu izdihnil za posledicami ugriza steklega p?;r>.
— Padla s petega nadstropja In odnesla
■drsvo kožo. Otroci imajo posebno srečo. Nemalokrat se dogajajo primeri, ki se nam zdijo neverjetni Tako je mala štiriletna Rozana Saravia, ki stanuje pri svojih starših v ulici Fabia Mencone v Milanu, padla pri Igranju na oknu petega nadstropja z višine potega nadstropja na cesto. Sama je vstala, vendar so jo prepeljali na polikliniko, kjer pa so ugotovili zdravniki samo manjše, neznatne poškodbe. Zelo so bili začudeni, ko so potem izvedeli, da je dobilo dekletce te poškodbice pri padcu s — petega nadstropja.
— Nagrade zakladnih bonov. V seriji 16 zakladnih bonov, ki zapadajo 15. februarja 1950. so bile izžrebane sledeče štev.: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 1.406.624 in ^1.627.1SS. štiri nagrade po 50 0C0 lir za štev. 482.271: 569 8S9; 1.665.299 in 1 mil. 705.607. V seriji 17: dve nagradi po 100.000 lir za štev. 1.05S S60 in 1.356.053. štiii nacrrade po 50.000 lir za štev.: 5SC tisoč 586; 1.056.1S6: 1.355.569 in 1,393.969.
— Izgubila je 50.000 Ur vreden prstan. Gospa Lina Trinche iz Neaplja je bila na obisku pri svojih znancih v Bariju. Ko se je vrnila domov, pa je s strahom opazila, da ji je med vožnjo izginil 50.000 lir vreden prstan z dradulji. Policijska oblast si prizadeva, da bi izvedela za najditelja izgubljenega dragocenega prstana.
— Pokopališki čuvaj umrl na pokopališču. Na pokopališču v Omegni so našli mrtvega 70-letnega pokopališkega čuvaja Pavla Curtija. Verjetno ga je zadela srčna kap.
— Zaščita venezijskih spomenikov. Z obeh znamenitih stebrov v Benetkah sta bila sneta kipa beneškega leva in sv. Teodorja, starega zaščitnika Benetk. Lev predstavlja simbol S. Marka. Izdelan je iz rdečega in sivega orientalskega monolita, vlit je iz brona. Francozi so tega beneškega leva prepeljali leta 1797 v Pariz, pa so ga Benečani pripeljali nazaj leta 1S15. Kip sv. Teodorja, prvega zaščitnika beneškega ljudstva, pa je izdelan po večini iz klasičnih del^v, ki potekajo od kakšnega spo-
menika r r.'^kegi Uru eratorja. Obe oene-ški zgodovinski c-iagctini sta bili cp, iv-ljen: tudi v pivi svetovni vojni.
— Noreče. Včeraj so se zatekli v ljubljansko bolnico na-slednji štirje ponesrečenci: Antonija Zelenkovee, 40ietna zasebnica iz Ljubljane, sj je pri padcu poškodovala dosnico v remi Mira Plkel. 22ietna služkinja iz Ljubljane. ?i je pri padcu na stopnicah zlomila levico. — Fr. Bolta. 91etn: sin hišaria iz Hrastja. si je p:-; pa'cu v šoli zlomil levico. — Fr. Leskcvic, 621etni kolar iz Ljubljane, se je ranil na levici.
LDUBLDANSkl KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih v kina Matici in Unlomi: ob tj 16. In Vi 18. ori; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih e kina Union ob 16.30. v kina Matici in Slogi ob 10., v vseh treh ob H14., H16- (n H IS. uri
&INO SLOGA TCLEF. 21-.tO
Nepozabni Jean Gabin in lepa Simone Simon v pretresljivi tragediji
za duh
Film senzacije, ki bo všeč vsakomur!
kino union TELEF. «-«l
Nenavadni domlslcki brezdelnih članov bogate obitelji
čudaška družina m
V glavnih vjogah: A. FaJconi. Maria Mercader, Sergio Tofano in drugi
IZ LJUBLJANE
—Ij .Mraz zopet pritiska. Včeraj se je zopet zjasnilo in V pretekli noči je začel zopet bolj pritiskati miaz. Čeprav je bilo davi močno megleno, je znašala minimalna temperatura —6». Včeraj popoldne se je pokazalo solnce, vendar ni moglo mnogo ogreti. NajviSja temperatura je dosegla 3». Zračni tlak je narasel in izgledi so. da bo sedanje vreme ostalo še nespremenjeno.
—Ij Med s'ovcnskjmi skladatelji, k so pisali dela za simfonični orkester, ie b;i med prvim-; Anton Lajovic kj io d »segel tud; prvo najčastnejše mesto 2e pred 40. leti so pršla njegova prva simfonična de-a v naš koncertn ?pored in tudi še danes ni reprezentat*vnega slovenskega koncerta, v katerem ne b: bil zastopan Lajovfc s svojimi znamenitimi deli. Njegova dol3 =0 pa našla pot tud; v tujino, kjer so bita pogostokrat in z velikm uspehom izvajana. Na ponedeljkovem finfoničnem koncertu bo izvajal sinfoničn? orkester Lajovčev An -dan te za veliki orkester. Dirigent bo Drago M:irio Sijanec. Poleg Laj ovca so na sporedu še Rossin , Dvorak in Grieg s svojim koncertom za klavir ?n orkester, katerega bo izvajal najodličnejši slovenski pian'st prof. Anton Trost Koncert bo v ponedeljek. T t. m. ob 18. uri v veliki unlonski dvorani,
u— Mladini moramo danes posvetiti vso pozornost. Tudi Če včasih ne sije sonce, naj preživlja mladost v sončni vedrosti Koliko lepih uric in koliko sonca in veselja prinaša mladini dobi a. starosti primerna knjiga. Ni slučaj, da s'ovenska mladina tako ljubi svojo knjigo in da naša založništva tako skrbno pripravljajo mladinsko književnost. S posebnim zadovoljstvom beležimo načrt knjigarne Tiskovne zadruge, ki ie-začela izdajati pod imenom Polica za male zbirko slikanic za deco. Kot prva je izšla »Princeska Zvea-rtnnftt v zelo prikupni obliki in piav okusno opremljena. Izzvala je pravo tekmovanje v slikanju z barvami m barvn ki. Videli smo prav odlične slike s cisto umetniško sestavo barv. ki so se rodile v malih glavicah naših najmlajših bodečih umetnikov. Zato se je založnica odločila, da bo najboljše barvane slikanice nagradila; | -goji bodo objavljeni v »Jutru«. — Pravkar je izšel tudi drugi zvezek Police za male.
ki je po svoji opremi skoro še bolj raz-k gen in se zove: Kralj !)ci*oiuh in sinko Debeiinko. polica za ma!e je gotovo najprimernejše Miklavževo darilo, ki bo prineslo mladini ne le pravo praznično razpoloženje in razvedrilo, temveč ji nudilo tudi prav koristno zaposlitev.
—Ij Za Miklavžev večer, k; ga priredi Športni klub Vič dne 5. decembra ob 16. un v meščanski šoli na Viču bo vhod1 preko dvorišča. Sprejem daril m rezerviranje sedežev od 13. do 15. ure. S. K. Vič.
u— Najcenejše Miklavževo darilo je knjiga. Obdarujte zato vaše male s knjigami. Veliko izbiro vam nudi knjigarna Tiskovne zadruge. Selenburgova ul. 3.
u— Razveselite vaše male za Miklavža z dobrimi knjigami. Krasne slikanice in lepe povestne knjige dobite v veliki izbiri v knjigarni Tiskovne zadruge, selenburgova ul. 3.
U— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki zaradi višje sile niso mogli opraviti izpitov za preteklo šolsko leto. da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki 2ele delati izpite, naj se čim prej javijo pri ravnateljstvu.
KINO MATICA TELCI*'. «-41
Ljubki demonček — LHUa Silvi v pikantni veseloigri najmodernejšega okusa
Ukroćena trmoglavka
Odlični igralci: Amedeo Nazzari, Paolo stoppa, Lauro Gazzolo Alida Valil — Carlo Ninchi
včeraj teden proti večeru poetni avto V vozmka, vozečega v isti emeri. Avto in voz sta močno pcSkcdovana. Težke poškodbe je zadobil tudi šofer, ki so ga morali prepeljati v bolnico na Golniku.
— Smrtna nesreča, V šmartnem pod šmarno goro se je pripetila eni dan smrtna nesreča. Svojci matere posestnika Matije Turna iz Tacna so bdi zvečer v skrbeh, ker matere dolgo ni bilo domov, šli so jo iskat in našli so jo mrtvo v stu lencu. Čez dan je tožila, da ji je slabo. Vse kaže. da je padla v studenec in se zadušila.
— Poroke v Vodicah. V Vodicah so ee pcročiii Franc Podgoršek z Ivanko Rosul-nik, oba iz Celja, Franc Rosulnik z Juli-jano Jereb tud: iz Celja ter Franc Gubane z Ivanko Žumer iz Pole.
— Prei>ovedano kupce vanje s čevlji. Janez Prezelj iz Sv. Križa se je moral zagovarjati pred kazenskim sodnikom deželnega sodišča v Grazu. ker je kupil devet parov ukradenih čevljev. Obsojan jc bil na pet mesecev ječe.
Spadnje štajerske
Državni mladinski vodja Axniann ni Spod. štajerskem. Državni mlad nski vo:j.i Arthur Axman:i se mudi na Spo "njem Štajerskem. Pi ebivalstvo zlasti mladina mu prireja presrcne sprejeme povsod, kamor prispe. Zlasti svečan je bil sperjem v Ma-riboiu.
— Novi RTohovi. V Mariboru so umrli žena želenz žkega pleskarja Marija Karnpič, stara 65 let. žagrarjev sin Frane Romee iz Jelovea pri Sevnici, star 16 let. vpokejoni poštni uradnik Anton Sterbak, star 67 let. vpokojeni strojevodja Henrik Huber. vpo-kojeni železničar Janez Geržina. star 70 let ter Malija TominŠek te.r Peter Ulaga.
V PobreŽju pri Mariboru je umrl železniški vpokojenec F. Dcbnikar, star 69 let.
V Krškem je pa umrla Marija Pcrz-Bartol. rojena Kiris. stara 55 let.
— Dve smrtni nesreči. 69-letni železniški vpekojenec Franc Dobnikar iz Pobrežja se je v soboto pozno zvečer vračal z izleta.
V temi je pa na stopnicah ta^o nesrečno padel, da je zadobil smrtne poSkađbe na glavi. Zjutraj so ga našli mrtvega. Drucra smrtna nesreča se je pripetila v Petruvčah pri Celju. Tam je znani posestnik Franc šušej tako nesrečno padel z voza. naloženega s senom, da si je zlomil tilnik in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil stpr 76 let.
— Nemčija v filmu. Od 1. do 25. t. m. bodo prirejena na vseh sedežih krajevnh skup n Štajerskega Heimatbundo v okrožju] Manbor-mesto zborovanja, n* katerih b"> zborovalcom v 175 skloptičnih slikah prikazana  veličina in moč Nemčije.
dopoldan pa je bila svečana vložitev relikvij v glavni oltar ter posvetitev cerkve in glavnega oltarja. Cerkev je bila od 7.30 do 9 zaprta, nakar je bila spet dostopna
vernikom. Ob 10. je bila slovesna pon-tifikalna maša, ki jo je daroval nadškof mons. K. Margotti.
Iz pokraline Trieste
— Smrt starih Triestlncev. Umrji so te dni v Triestu 741etna Ana Krizmancic-Cok, 661etna Viktorija Matelik, 7Hetna J ekipna Sanzin-Gcdina. 661etni Peter Sanzn. 72;et-ni Rafael Levi, 80Ietna Katarina Stadky. 761etna Marija Godina-Ivancic. SSletn: Jakob Sahar.
— Kvartet Stnib iz Berlina koncertira v Triestu. O'.lični berlinski kvartet Strub b» nastopil v petek 4. decembar v družabni dvorani Verdijevega gMalUKa V Triestu. Člani kvarteta bodo izvajali Brahmsov Kvintet z dvema violoma t drug i v. o'o igra prof. Alessandii Od Poltrcnierijevega kvarteta), nadalje Pfitznerjev kvartet. Smeti-nov kvartet ter Beethovnove skladbe op. 95. 131 in 59
-— Smrt salezijanskega duhovnika. V svoji hiši pri Madernu del Garda je umrl sa-lezijanski duhovnik don Luigi Cantoni, ki je doživel lepo starost 71 let. Pokojnik jc nad 17 let posvečal svojo skrb vzgoji trie-stinske mladine. Bil je katehet v šolah pri S. Giacomu v Triestu.
— poročili so »e te dni v Triestu zasebnik Salvator Fucka in trgovska name-gčenka Danica Kroberne. slikar Edgar Naglic m gospodinja Roza Alhertm.
— Mrtvec na trgu Impcr<\ Na trgu Im-pero se je nenadoma zgrudi! starejši molki, ki je obležal negiben. Bil je mrtev. Zdravnik je dognal, da je umrl zaradi srčne kapi. Mrtvečeva identiteta je bila ugotovljena na podlagi izpoveclb poojnikovega *ina. ki je prepoznal v mrtvecu svojega očeta Gre za 66-letnega Emila Vella. ki so ga po ugotovljen identiteti pokopali na pokopališču pri sv. Ani v Triestu.
— Pri krmilu se jc poškodoval med vožnjo z ladjo 42-letni Virgll Degrassi iz Iso-le d'Istiia. Ima poškodbe na levici. Zdravi se v triestinski bolnici.
I Prof. Ferdo Seidt |
Liiiblidna. 3. d ocem brala Novega mesta je veearsj pris;>ela /d totna vest, da je uiin umtl pn>i. Ferdo Stkil. Slovenski učenjak   ki je b;*I znan in cenjen da'cč p<> svetu  Star je bil 87 let. Njegovi starci sio b!4i  češkega  pek o! en j s. Rodu se je prof. Se:di leta 1856 v Novem me :u. kjer jc dovrši! osnovno Solo ta g "m naz:c. Nato s'j je vpisal na prirod0|N9ni oni-<Je'ck gps&c i^ku7tetc in je 'era 1880 d^p-'o-mir: 1. Službo*?*! ji? najprej v klrvktm nato pa v Goriziji. kjer je lota 1015 stop/1 v /a-s.ii/-cni pc£u>j. Presoli sc jc v Novo mesta, k;cr je bival do svujc smrti.
Pr\o strokovno de;lt». ki jja jc prof. Sckli izdal   iceri   piod    svojih   temeljitih prirodo
zn .n<^\ enih peeućevan}. je bLU knjiga »kamn;:ke »U Savinjske A?pe, njih zgradba in njih lice«. IzuV.'la jo je kt.i 1907 in 1906 S»ovonsks Matica, pcset let ka-sneje je W L«lo njegovo ^FLus-rlinstvo naših Alp«, nato pa :e  vrsta Jruuih ru'.njših rđzprav i« de',
ki vic bud:!e med ^trocovnj^iki veliko pokornost Prof. Seldl pa sc jc zanima! tudi za druj^e strani življenja.
Za svr^jc zas»'u2no' dc!<> jc prejel profe-v"T Stidi \c'.:ko Ntcviilo vsakovrstnih odlikovanj.
Akademiji M ki usnernoesi v Ts^rcbm
m Ljubljani »ta jja knOBosnaH za rvo-jcijs dnpiMicge elana, <^kko-van jc hI / redom av. Save in bil tt&tiv član cele vrste znanstven-1 h d-rui*tev in novome ke c-bčne.
Kak. t is t c j? J dne umrli prof. l'.ur'n ic tudi prof. Soka ttAa ranhifrn mod n sW«iw-iko mamnrt Njegovo kne b   i tabo anps-
*.*no na nin< 4 h >.:r.:nch ^ 'nc r • /y »
aaiega snanatvi nd aajridncjslb smst-h.
P^reh bo ilanes ob I5J0. BV 1  mu Nhka zemljica!   Težko   prizadetim   ! i.ln;k..-u, stnsti r-1 vdowj ge. ravimj Urekatno •OsW ie!
Bel
esiifco
K O L F. D A K Danea: Četrtek. 3. decembra; Prano Ksoj-veiij.
U A \ A -Si \ J B i' K I K I D 1 I \ E Kino Matica: Ukročena trmogia1* i K no Sloga: Zli duh.
Kino t"n«on: OodaJka druHna.
Zadnji dan maatave Kalin-Krvgar-Onier-»a-Putrih v Jakop.čevem paviljonu. Ob 14.vodstvo po raastavi Vodi akad slikar Stane Krasni
D E t l     X E Iv E K A K X E
Danea: Mr. Sušnik, Marijin trg o; L><*u-K!3Jij5čok Dia. OeOts A.-ele Ran 4: DohhtBg ded . Cesta 29. oktobra 31.
GLEDALIŠČE
DRAMA
decembra:   ob 16.:
Hamlet«
Četrtek. 3 Red A
Petek.   4. decembra:   zaprto (generalka) Sol>ota. 5. decembra: ob 14 : l'rin<-o«4Ua i» pastirfM-k. Miklavžev nastop. Hlsdinsks predstava. Izven C      <■: vi lis aavadol Ob 17.: Deseti brat. L'\vn Miklavž v l)r;*mi. Kakor vsako ksio, Si Lw tudi letos oglasil Miklavž s svojim »plemstvom angelov in paiklov v gledališču in bo delil otiokom darila. PriSel bo v *«>hoto ob 14. url k predstavi P. Goleve »Princesk i in pastirček«, ki jo bodo igrah po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski mladinski predstavi 00 10. uri »Sneguijčioi« in v tor<-k ob   14. url k ^Peterčkovim poslednjim sanjam Darila za otroke morajo prispeti najkasneje do začetka predstave PEKA.
OPERA
Četrtek. 3. decembra: ob 16.: slej« mi*.
Red Četrtek Petek. 4. decembra: ob 15 : mia. Tx-
ven
Radio Liubliana
Četrtek. ?>. dec emrra i9i2-xxi.
12 00 P'.o^če. \-.'M) Poroč;!;j v >loven>čjn1. 12.45 Lahka glasba. 13 00 Napoved &M I — Poroč:ia v talijanščni. 13 15 Poročno Vrhovnega Poveljstva Oboi o/enh Sd v slo-vens^int. 13.25 Prenos za Nfemč >>. — Orkester vod t dirigent Petralla. 14.00 Por V ' i v italijanšč.ni. 14.15 Koncert Rad jskeea orkestra, vod dir rent D M S \rnec — lahka glasba. 15.00 Poročila v slovenSčj-ni.  17.00 Poroči-a  v   itali jan^čin.   lT.lo T»,t
mnut gospoda K  17.1"^ Koncert pie . Marchi. 17.44» Pi^ina P'.:^ha. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Vnlček. 30.00 Napoved
časa. — Poročila v italijanščini. -0.20 Komentar dne\*n'h dogodkov v slovenščini 20.45 Koncert orkestra Cora. 21.15 Operna glasba. — 22.00 Predavanje v slovenščini. 22.10 Pisano glasbo izvaja Radijski orkester iz Budimpešte. 22 45 Poročila v italijanščini.
Iz Hrvats*:e
— Nova knj ž niča. Hrvausko-nemško društvo v Varaidinu ustanovi nemško knj ž-nico, da tistreže želji svojih članov. V knjižnici bodo članstvu na razpolago poleg politične literature v prvi vrsti dela novejše nemške literature.
— Počastitev Gerharta Haupfmanna. Tud: v Zagrebu bodo proslavili 801etmco rojstva nemškeg-a. pesnika Gerharta Haupt-maiuia. Zagrebško gledališke pripravlja vprizoritev njegove drame ^Kočijaž Hen-tschel*'. ki je b_'la v Zngrebu prvič vpri-zorjena leta 1889, Pozneje so bila \'prizor-jena v Zagrebu skoraj vsa Hauptmannova dela.
— Nemški umetniki na Hrvatskem. V
okviru izmenjave umetnikov med nemškim in hi-\-atsldm radijem je nastopil te dni v Zagrebu frankfurtski pianist Egbert Krape, ki je zaigral pred mikrofonom tri Beethovnove pklciifce.
— Regulscija Drave. Za regulacijo Drave je določenih 10 milijonov kun. Ponekod so bila regulacisika dela te končana, drugod se bodo pa še nadaljevala.
Z Gorenjskega
— Zbirka za zimsko pomoč. Tretja zbirka za zimsko pomoč, prirejena 21. in 22. novembra je vrgla v radovljiškem okrožju 22 500. v kamniškem 24.000 in v krenj-skem 23.072.94 mark.
— Kmetijska razstava v Kranju otvor-jena. V nedeljo je bila v Kranju svečano otvorjena velika kmetijska razstava. Svečani otvoritvi so prisostvovavli mnogi dostojanstveniki, med njimi okrožna vodja Hochseiner in Pilz in deželna svetnika dr. Skala in dr. Doujak. Razstavo je otvori! Ježelni kmečki vodja Huber.
— Novi grobovi. V Dolskem ao umrli Jakob Pavčnik. Terezija Prasnikar in Frančiška Remic. V Srednji vasi pri Šenčurju je umrla Marija Kepic, stara 78 let. V Podgorici so umrli Miha Pengal. Marija Kovač in Frančiška Grad.
— Težka prometna nesreča. Na državni cesti pod klancem pri Medvodah je zavozrl
Iz pokraline Gorlzia
— Demografsko »t«nje. V Goririji je bilo
dne 30. novembra sedem rojstev in sedem smrtnih primerov.
— Biserno poroko sta proslavila te dni vrla zakonca Anton Maicga iz Fare ter njegova žena Katarina. Slavljenec je bil rojen v Fari leta 1857. njegova žena istega leta. Imata sedem sinov. Prestavne maše se je udeležila vsa frakcija. Slavljenca sta prejela mnogo daril.
— Umrli so v zadnjem času v Cormonsu 72-letna Dominika Sfiligoj, 55-Ietna Marija Simonit, 56-letna Lucija Nardin, 71-letni Anton Pregali. 74-1 etm_ Ana CIansig. 27-letna Julija Spmel ter 21-letna Alojzija Alt.
— Posvetitev gorisijske stolnice. Ker ni
nobenih tehtnih dokumentov, ki naj bi pričali o predpisani liturgični posvetitvi gorizijske stolnice, se je sedanji nadškof mons. K. Margotti odločil 2a slovesno posvetitev, ki bo danes v navzočnosti duhovščine iz vse gorizijske nadškofije v gorizijski stolnici sv. Hilarija. Cerkvene slovesnosti so se pričele že včeraj, danes
GOSPODJE. POZOR! Klooučarna *PAJK« vam st rokovnjaško očisti preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica — Se priporoča — Rudolf Pafk Sv Petra cesta 33.
POHIŠTVO
po natočila tn vse vrste stolov »zdelujein. Polic.ram oprave in izvršujem vsa popravila najoeneje. — Josip Z.-»n»ian Ljubljana. Breg T-1
Inserirajte
C. E. I. S. A.
COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM PORTAZIONE    SEMENT1 AGR1-COLE  —  DRUŽBA ZA  IZVOZ IN UVOZ    POLJEDELSKIH SEMEN
Orgamsmo economieo della Jonrederazione Fa^dsta dei Commercianti per ti commercio collestero delle semenu e bulbi Ja destmarsi alta se mina agri-cola. Vi fanno parte come so-cie tutte le Ditte Itallane operami nel ramo aH'tmportazione ed airesportazione. Per informazioni serivere:
Gospodarski organ Pašistlćne Korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni :n gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Clanl so vse italijanske firme, ki se bavijo
z uvozom tn izvozom. Po pojasnila pišite na:
C.LI.S.A.-Via Altabelia 11 — B 3 log na
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je dne 1. decembra umrl v Novem mestu dopisni član matematično - prirodoslovnega razreda, gospod
peafeoor v pokoju, slovenske akademije častni Slan
Slan bivše Jugo-
i umjetnosti, druitva
Neutrudljivemu prirodoslovnemu raziskovalcu m zaslužnemu znanstveniku bo Akademija ohranila hvaležen in trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1»42.
Stran 4
~     »SLOVENSKI NAROD«, oetrtefc, S. oteeenrrbrn 19420CSI
lt*r. 278
/■i
so v Ljubljani sodili brez paragrafov
Do 1. 1514 s° sodili v Ljubljani zločince po svoji vesti in ne po paragrafih — Kazensko sodstvo v stari LjnMjani
Ljubljana. 2. decembra V časopisnem članku seveda ni mogoče P"■ 'l ' 'lj izčrpne slike o sodstvu stare Ljubljane. Za temeljito razpravo bi bilo treba zbrati ter proučiti .številne vire. To so že storili nekateri raziskovalci. Tako jc prod leti dognal marsikaj zanimivega o ljubljanskem krvnem sodstvu v starih časni mestni arhivar Fabjančić. Precej zanimivosti o ljubljanskem mestnem sodstvu ie pa zbranih tudi v Vrhovčev.h spisih, ki imajo Se vedno svoj car. saj so spi-ssni v živahnem slogu in iz njih tu in tam vprav veje duh stare Ljubljane.
Podili so mestni svetovalci
Most • je imelo svojega, mestnega sodnika. Toda sodnik ni sodil sam: mestno sodišče je bilo zbor notranjih in «?uvi njih svetovalcev. Sodne obravnave so bile pri zaprfih vratih in ne vemo mnogo, kako so jih vodili. Sicer so pa bile razprave včasih tudi javne, ko so sodili obrekovnlca Tak-š.iiii razprav je pa bilo mnotro. kajti tožbo zaradi razžaljenia Časti so bile v Ifi. in 17. stoletju mnogo bolj pogos'e kakor dandanes. Mehčani so v časih, ko j-o bili mci plemstvom  dvoboji   vsakdani:,   tudi Ijuho-
surnno varovali svojo čast. Niso pa vrgli nasprotniku v obraz rokavice, temveč >o iskali zadoščenja   na svojem sodišču
Sodne obravnave
Tedaj še ni bilo sodnih poročevalcev, d3 bi nam temeljito opisal, tedanje sodne obravnave. Vendar nam zgodovinski vi: odkrivajo nekatere podrobnosti o srednje« veških sodnih razrppvab Prav kakoi dandanes, je bilo treba 1 bt« ženca najprej r-<\-slišati. Zaslišanje je pa b:lo tedaj mal< tli u,;.'ično. pač srednjeveško. Poznali so dve vrsti zaslišanja: navadno m strogo. Ce jo obtoženec tajil greh. ki so mu ga očitali, jo bilo uvedeno »strogo izpraševanje . k: so ga pozneje imenovali brez olepšav: tor tura (die Mar ter) Toda strogo zasliševanje so uve lli le. če se je zanj izrekla večina sodnega zbora, mestnih svetovalci'* Sani župan ni mogel odločati. Zaslišanje je bilo neobhodno potrebno: nikogar niso smeli soditi, dokler ga niso zaslišali. Pri : .. - nju je moralo biti navzočnih 7 ali 9 svetovalcev. Neobhodno potrebna je bita navzočnost mestnega pisarja, ki je bil za-r isnikar. Po cesarjevem navodilu so morali biti svetovalci pozorni, ali je obtoženec (ali malefična oseba«) Izpovedal iz strahu, s »vi .štva ali bolečin, če je sodnik mi-slil, da je na zaslišanje vplival eden teh črnite! jev. je izrazil svojo sodbo in se po-tem ravnal kakor je sklonila večina sodri -ara zbora. Sodbo jo pa smel Izreči !e ves mestni svet. če na razpravi navzočnih 7 ali 9 svetovalcev ni soglašalo. Smrtno obsodbo je moral po sodnem redu, ali ka-
r ga je Vrhovec imenoval: sodovnik*, ki ga je izdal cesar Maksimilijan 1. 1514, potrditi še deželni knez.
Sodbe brez paragrafov
Dokler   cesar   Maksimilijan   I.   ni izdal mika . so podili po svoji vesti, ne da bi se jim bilo treba ozirati na paragrafe. V tej 1 d listini pa ni bilo niti pove-
dano, kaj velja kot zločin, a našteti so bili zločinci. Menda se je tedaj zdelo samo po sebi umevno, kaj je zločin, saj je bilo določeno, kdo je zločinec. Zločinci so bili: bog Lniki; monlci ali izdajalci, ki ko I sili proti  vladar 1   ali svojemu go-
s] odu. se izneverili - ?egi ali naščuvali ljudi proti svoji gosposki ali predstojnikom; morilci, ne glede na to. koga so umorili; kdor je pretepal svoje roditelje; samomorilci, ki so jih baje tudi kaznovali po smrti: kdor je poslal komu grozilno pismo ali ga napadel ter mu grozil; kdor bi koga zastrupd; kdor bi komu ukradel otroka; kdor bi ponarejal denar, izdajal za zlato in si ebro podobne kovine, prodajal ponarejene drage kamne: kdor bi r kup val knežji denar v deželi ter ga nosi! iz nje; kdor bi goljufal pri meri in tehtnici: kdor bi grešil spolno proti naravi: posiljevalci; krivoprisežniki; kdor bi uganjal čarovnije, -ki so \.o pevtavi prepovedane«; kdor bi kradel in plenil; kdor bi vlomil v cerkev ali razgrajal, sc bojeval m prelival kri na blagoslovljenem pokopališču; kdor bi odvede! komu. bodisi s silo ali na skrivnem, tudi s pristankom, ženo. otroka, nedoraslo nečakinjo ali vero-vanca; kdor bi ga nalašč rr.nil aH p režal nanj z orožjem; kdor bi skrival cestne razbojnike, morilce aLi sovražnike deželnega kneza ter jim stregel. V cesarski Listini je cesar priporočal kazeovanje tudi drugih pregreh, ki niso bile tam omenjene. Pri tem sodniškem redu jc posebno zanimivo, da ga je cesar izdal na zahtevo Ljubljančanov; bil je torej namenjen za ljubljansko sodstvo.
Rabelj kot preiskovalni sodnik
Pri -.strogem zasliševanju« je imel prav za prav glavno besedo rabelj. zato je bil v nekem pogledu preiskovalni sodnik prav za prav on . . . Ljubljana je imela stalno nameščenega rablja. Daleč okrog niso imeli nikjer rablja, zato je ljubljanski rabelj nastopa tudi pn drugih sodiščih, če so ga p: imet plačali. V starih časih je rabelj veljal kot -^nečista oseba«, kakor tudi ko-njederec. Nekaj časa je p^ ml rabelj hkrati konjač, ker je bil rabeljski zaslužek sam na sebi majhen. Rabelj ni smel stanovati v mestu, ker so se Ta ljudje izogibali. Do IS. stoletja je ra vij bival v dolin: med Golovcem in Gradom, v samoti. Ko so pa začeli kopati Grcberjev prekop, se je moral rabelj ah konjač umakniti. Naselil se je na Rebri, kjer je bilo v starih časih naselje revnih ljudi.
Rabeljski red
v stari tarifi, ki menda izvira iz sredine
17. stoletja, so tudi nekatera določila, kako se mora nivnati rabelj. Rečeno je, čta raberj ne sme popivati s svojimi ljudmi cez polnoč kakor je delal p. jšnje čase. ko je odi i al gosposko ter zahteval čez mero od nje jedi in pijače Določeno je bilo, da rabelj prejme za vsako miljo poti po 30 kr. Pive tri dni mu plačajo po 30 krajcarjev. Na poti pa mora živeti na svoje stroške s hlapci vred. Ko prispe v kraj, kamor je bil poslan, mu gre: po 2 bokala sina in za 2 kr. kruha kakor tudi hlapcu; kos 11o s tremi jedrni, kruhom in tremi bo-kali vina: večerja prav tako; za zajtrk in južlno >• prejme kuhane jedi. temveč le po 3 poliče vina m kos kruha za 4 krajcari«* Na dan ki-vavega posla je dobil na-mestu navadne pijače kozarec žganja, če je imel konja, so morali oskrbeti prehrano tudi živali. Razen tega so morali nuditi rablju in hlapcu pienočišče. Za sam rabeljski posel je bila podrobno določena tak-
sa, ki nam razkriva marsikaj zanimivega, pa tudi — strahotnega.
Kaj vse je počenjal rabelj
Iz tarife sprevidimo, kaj vse je rabelj počenjal z obtožencem ali obsojencem in človeku se začno ježiti lasje. Rečeno je bilo: za postavljanje in prestavljanje lestve, dokler ne spusti gTešnika doli, čeprav ga je treba večkrat nategniti In ako ga je treba >dati v torturo« zjutraj in dopoldne, od vsakega ^strogega izpraševa-njac — goldinar; navezan je uteži 30 krajcarjev; postavitev stola, ki nanj položi čarovnico — goldinar; za odrezanje las zločincu, 30 krajcarjev; za namestitev >ma-lefične osebe« zgoraj in za to, da ga sname ter obesi uteži (natezanje) — goldinar; za hrano zločincu na dan (nesrečnik je bil v oskrbi rablja) — IS krajcarjev; za odrezanje ušesa — 30 krajcarjev: za odseka-nje prsta — 20 krajcarjev; za vrv — goldinar; za rabo meča — goldinar; za to,
<±a nabije gla\ ali roko na vesala — goldinar; za pripravo grmade — 3 srld. 33 kr.. za vsakega obsojenca, ki zažge živega ali mrtvega — goldinar: za to. da pobije žival, ki jo je treba sežgati — 2 gold. (obsojali so tudi živali), za razčetverjenje in od vsakega kosa. ki ga nabije (razčetver-jene kose je rabelj nabijal na raznih krajih) — goldinar: za ščipanje s kleščami — 30 krajcarjev; za viačenje (?) grešnika — goldinar po goldinar za pokop živega (!) obsojenca ali za utopitev, davljenje ar za to, da ga tart s kolesom. Rabelj je imel opravka tudi s samomorilci in pogajal se je za plačo z njegovimi sorodniki. Kazni za posamezne zločine, ki jih večkrat obsojencu niso niti dokazali ali mu je izvil lažno priznanje rabelj. so bile strašne, v pravem pomenu beso.de srednjeveške. Dandanes marsičesa ne moremo več razumeti, ker se ni mogče dobro zamisliti v miselnost srednjeveškega človeka.
Tudi ribe poznajo domo
'J
Lososi se vedno znova vračaj3 iz rnsrja v reke, kjer sa ce izlegli
Jegulje, ki priplavajo na drstenje v se-verozapadne evropske reke, imajo za seboj že dolgo življensko pot. Priplavajo namreč iz Sargaškega morja, torej iz severnega dela Atlantskega oceana, od Srednje Amerike, kjer se izležejo. Stare so že tri leta, preden dosežejo evropsko obalo. V Evropi ostanejo jegulje šest let. Ce v tem času jegulje nihče ne ujame, postane prej modrikasto črna riba sreornkasto svetla. Njene oči postanejo velike, kakor oči globoko v morju živečih živali, in jegulja preneha jesti, še enkrat krene na dolgo pot po reki navzdol na morje preko oceana tja do Sargaškega morja, kjer poskrbi za svoj zarod, potem pa pogine. Sargaško morje je del z algami pokritega Atlantskega oceana, nekakšna plavajoča morska livada.
Nasprotno je pa pri lososu. Ta riba se disti jesčni v rekah in potopih in v ta namen priplava pogosto do 1000 m nad mersko gladino. Ko so mladi lososi dolgi 10 do 15 cm, odplavajo po rekah v morje. V morju zraste losos tako, da meri do 1.50 m in tehta 10 do 40 kg. Najpozneje po četrti zimi jih pa obide domotožje, da z^-hrepene po rekah in svoji mladosti. Domotožje jih požene preko jezov in vodopadov po rekah nazaj, dokler ne najdejo primernega kraja za drstenje.
Pri lesosih je domotožje še močnejše kakor pri jeguljah. Jeguljo sicer žene domotožje več tiseč kilometrov daleč proti Zalivskemu toku v Sargaško morje. Toda te prvotne domovine jegulj ni težko najti, saj jc velika. Jeguljam je treba samo pridružiti se velikemu tropu vračajočih se družic. Cilj je itak vsem skupen, če na prevzame domotožje lososa, se mora odločiti, dali mu zadostuje, da more sploh plavati po sladki vodi, po valovih reke ali pa se mora vrniti tja. kjer je preživel svojo zgodnjo mladost, v Reno. v norveške tjorde ali k škotski obali. Ali ima točno usmerjeno domotožje? Ali ne zamenja pogosto tako blizu skupaj ležečih ustij rek? Ce hočejo ptičeslovci dognati poti, po katerih lete ptice selivke proti toplemu jugu, ujamejo ptice v pozni jeseni, jim obesijo na noge obročke s številkami in jih zopet izpuste. Ce tako ptico v Italiji. Grčiji. Egiptu ali Maroku ustrele in peljejo njeno številko v domovino, sc lahko dožene njena pot.
Človek bi mislil, da ribi ni mogoče pritrditi obročka na trebuh ali rep. V resnici
I pa temu ni tako. Predstojnik državnega zavoda za sladkovodne ribe na Norveškem je napravil več poskusov, podobnih onim s pticami selivkami. Samo tako je bilo mogoče kontrolirati povratek lososov. Zdravim in krepkim ribam pritrdijo na hrbtno plavut srebrno ploščico s številko in označbo, od kod so jo izpustili. Operacija ni posebno težka in riba jo lahko prenese. To lososa med plavanjem ne ovira. Mnogi dosežejo s srebrnimi ploščicami na hrbtu na dolgem potovanju presenetljivo hitrost.
Dobri poznavalci lososov znajo vedno razločevati losose poedinih rek po velikosti in obliki telesa. Tako so točno dognali, da se lososi vedno znova vračajo k drstenju v reko, kjer so se sami izlegli. Nekoč so označili več sto mladih lososov pri Ber-genu. da bi dobili zanesljiv d^knz o njihovem vračanju. Toda nesrečno naključje je hotelo, da so bili vsi ti lososi v morju ujeti Lososi, ki priplavajo po rekah do morja, ne ostanejo v bližini domače obale, temveč odplavajo daleč na odprto morje. Losos, ki so mu pritrdili srebrno ploščico v Trond-hjemskem fjordu, je priplaval čez 11 dni že do 1.100 km oddeljenega Oslofjcrda. Neki drugi losos je pa priplaval v 52 dneh 2.500 km daleč tja do Belega morja. Navzlic tem dolgim potovanjem med Arktično Rusijo, zapadno obalo Norveške, škotske in južne švedske, pa lososi vedno znova najdejo pot nazaj v reke, kjer so se zlegli. Kjerkoli so ujeli v rekah s srebrnimi ploščicami opremljene losose se je vt kazalo, da so bil označeni v dotičnih rekah. Domotožje prežene losose vedno nazaj tja, od koder krenejo na dolgo pot.
V Turčiji so cease padle
Turška vlada je prepovedala trgovcem in zasebnikom imeti vskladiščeno blago, ki z njihovo gospodarsko panego odnosno poklicem nima nič skupnega. Posledica tega je biia, da je naenkrat prišlo na trg mnogo blaga in da so cene zelo padle. Tudi enkratnii oddaja premoženja, ki sili lastnike takih skladišč poskrbeti za gotovino, je k temu znatno pripomogla. V mnogih primerih se prodajalcem sploh ni posrečilo najti odjemalce, ker se trgovci branijo večjih količin blaga. Nihče torej ne ve koiiko denarja mu bo .še ostalo po enkratni prisilni oddaj: premoženja. Posledica tega je splošno padanje cen na vseh črnih borzah.
V palači Venezia: Proslava 20 letnice Pohoda na Kun. — Duce »prejema Tajnika PVP s člani Direktorija ln podpisuje člansko Izkaznico -t. 1 za leto XXL
Križanka št« 5
REŠITEV KRIŽANKE ST. Z
Vodoravno: 1. Ind ni, 10 de-
kani, 15. Narvik. 16 Ep om, 18. bob. lf>. frača. 20. olupek. 22. stava. 24 lop«, 23 atom, 26. ris. 28. ed. 29 A D . 30 Robin-son CrtiFoe. 32. ceh. 34. čopek. 35 ib. 36. An. 38. Ineni, 40. oder. 43 el, 41 no. 15. Ra, 46. uta. 48. arkade. 50. Ob, 51. Ara-gonija, 52. Galicija
Navpično: 1. inflaciia. 2. naroden. 3. drap, 4. ovčar, 5. g:a, 6 Ek. 7. melone. 8. NE P. 9. Ipern. 10. do, 11 Ems. 12 Abadon. 13. nov. 14 Ibar. 17. skicirka, 20. otipati, 21. umsko. 23 Tosnlec. 25 Abo. 27. Srb. 31. oči, 33. Hera. 37 soba. M n f. 41. da, 42. ers. 43. Edi. 44. noj, 4(3. un. 47. A(nton) Jtanežič), 49. AL
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. vajenec pri hlevskem delu, 8. levi pritok reke Urala, 9. doba, razdobje, 10. veznik, 11. valutna kratica, 13. domača žival,  14. prednik Ljubljanice, 16.
nevestina oprema, 17. Južni Američan, 19. veznik, 20. premikati se, 21. grška črka, 22. kipi, izvira, 24 začetnici imena in priimka izdajatelja sTovenske literarne revije 11323—1S69). 25. poje trobenta, 27. pred-pl .-čilo, 23. pevski glas, 30. vzeti, dvigniti s česa. odnesti, 33. igralna karta, 35. fm-isko pristanišče, 36. pre Uog, 37. termin, 39. poglavar države v Bolgariji, 10. šp; nska pokrajina, 13. je kriva težkega, nemirnega ] 3nja, 44. pesom, 45. okrajšano moško ime, 47. žensko ime, 48. francoski spalnik, 19. osnovna ploskev v prostoru, 51. avtomobilska značka za aneonsko pokrajino. 52. ime za notranjost prednjeazijske visoke planete.
Navpično: 1. pritok. Save v Srbiji, 2. vcietek v Južni Ameriki, 3. oblika pomož-aega glagola, 4. jezero na Tibetu, 5. egipčanski solnčni bog, 6. znak na rami, 7. vrhovno sodišče, 12. snovni del človeka, 13. manjši, prijetni nasadi drevja, 15. rimsko Število 101, 16. oblika pomožnega glagola, 18. nekritično zaupanje, prepričanje, 22. ptioa., 23. muza ljubavne poezije, 25. vinorodna rastlina, 2S. veznik, 29. bonbon, 31. špenska reka, 32. puščavski svlak«. 34. bližnji, po loben. 36. oblika glagola, ki pomeni nekaj pobirati iz posode, 38' barva pri kartah, 39. ptica (.mnoi.), 41. znak za kemično prvino, 42. medmet, 46. nevšečnost, škodljivost, 49. dva enaka soglasnika, 50. znak za kemično prvino.
Bolgarija skrbi za svoje nradnlštvo
Bolgarski finančni minister Božilov je govoril v parlamentu o novem uradniškem zakoniku. Bolgarija ima okrog 200.000 državnih uradnikov. Minister je izjavil. d*x igra državno uradništvo važno vlogo r upravi. Prej. ko so gospode rile v držav! stranke, je bilo državno ura ki izmenjavi vlade v nevarnosti, da ne bo več ostalo na svojih mc^Ub. Vsaka vlada je imela med uradnJštvom svojl' privržence, ki jih je favorizirala, dočim je tvoje nasprotnike zapostavljala. Tako so sledile vsaki izpremembi v vodstvu države preme stitve vpokojitve in redukcije. Zdaj se uradnfštvu tega ni treba vei bati.
Uradniške plače so bile sicer zvišane, toda uradništvo Se vedno ni plačano tnko, kakor bt moralo biti. Leta 1D38. so znašale uradniške plače 3 milijarde levov, zdaj pa znašajo že nad 7 milijard. In vendar je že skrajni čas zvišati jih znova. Na gi strani pa zajeziti nove namestitve, število državnih uradnikov je namreč že doseglo višek. Državni proračun znaša 25 milijard in od tega odpade samo na urad niške plače 7 milijard. Državni uradnik1 so po pretežni večini marljivi in vestni. Vlada je že izjavila, da hoče z vso odločnostjo pobijati birokratizmi v drSavn upravi. Vlada je sklenila zvišati uradniške plače, za kar bo treba debitj iz državnih sredstev še dve milijardi. Zato bo pa zahtevala vlada od uradništva še intenzivnejše in uspešnejše delo. Kdor ne bo hotel vestno delati bo odpuščen. Nova razdelitev državnega uradništva po skupinah pomeni poenostavljenje. Prej je bilo 150 različnib uradniških skupin, odslej jih bo pa samo 50. Končno je minister izjavil, da bo državno uradništvo v bodoče pravičneje plačano po upoštevanju izobrazbe, službenih let in izkušenj.
Tisk inozemskih delavcev
v Nemčji
V nemški vojni industriji je zaposlenih zdaj več milijonov inozemshih delavcev. V Nemčiji izhaja za nje 35 dnevnikov in re vij. Italijansk: delavci imajo svoj list >I1 C am era tac, nairtski i De Vlaamsche Post< vaionski sL' Effort VVallon-, nizozemski >Van Hong., francoski rLe Pont«, špansk. aEnlace«, slovaški i Slovenski tiyzden<», hrvatski »Domovina Hrvatska«, bolgarski ^Rodina«, danski >Brocn«, lelavci iz vzh"Kinih krajev pa -Holos«, ^Bjeloruski rabot-nik*, »Ukrajinec« in -Trud«.
12
ROMAN
J. O. CURWOOD:
hamova polja
Francozi in Angleži se bije jo povsod, kjer koli srečajo drug drugega, in rdečekožci, ki so v službi enih, odirajo drugim kožo z glave. Celo belci so se oprijeli te igre, kajti Massachussets je poslal Lo-vevvella in njegovih petdeset mož na lov za indijan-slvimi in francoskimi glavami — brez razločka, čeprav govori ukaz o rdečekožcih — in jim daje po pet šilingov plače na dan, mimo nagrade za vsak odrti skalp; in spodaj v nevvvorški državi plačuje sir VVilliam Johson naš dobri angleški denar za človeške skalpe, med tem ko dajejo Francozi, kakor veš, po sto kron za vsako kože z bele ali rdeče glave. Indijanci zdaj ne iščejo već živalskih kožuhov, temveč skalpe, kajti cene le-tem so višje, odvzem pa že naprej zagotovljen: mi drugI, tako Francozi k^kor Angleži, pa se kosamo in jih zalagamo z v*hisky-jem, denarjem in orožjem, kak ir da niso že dovolj) pobesneli. Vse to se dogaja, vidva pa sedita tu kakor i dvojica golobov z mladičem v gnezdu in puščata okna odprta in vrata nezapahrijena, med tem ko je obljubljenih za vajina skalpa po petdeset funtov šterlingov in med tem ko vajin sosed Tonteur nekaj
milj od tod utrjuje svoja, poslopja, vežba svoje zakupnike s puškami, zadelava okna, ojačuje vrata in izpreminja svojo hišo v trdnjavo. Ta ve, kaj prihaja nad nas iz dežele Mohikancev, in se pripravlja, kakor le zna in more.-
t Vojaščina je njegov poklic,« je odvrnil Henri, ki ga vse strašne napovedi niso mogle spraviti ob dobro voljo; > in kraljeva listina mu nalaga, da mora tako v miru kakor v vojni imeti utrjeno bivališče.v
^Razen tega pa je treba pomisliti, da ima svoje ženske pri sebi - je dodala Katarina. Če bi bilo nevarno, bi jih spravil kam drugam.«
Vstala je, stopila bratu za hrbet in mu položila roke na ramena.
»Veva, Hepsiba, da je res, kar praviš,« je dejala in prislonila lice k njegovemu. *Ob mejah, od katerih prihajaš, sc res pobijajo, in prav to je vzrok, da je Henri pripcljil Jeemsa in mene semkaj, kjer vladata zgolj mir in prijateljstvo in kjer je ostudna kupčija, o kateri si pripovedovaJ, neznana. Sam zoper sebe si govoril, brat, kajti, če so stvari takšne, kakor praviš, bi se moral odtegniti nevarnosti in borbi ter se naseliti pri nas; šele tedaj bi bila naša sreča popolna. Vsa leta že prosim Boga, da bi prišel semkaj ... in ne bi nikoli več odšel!«
>Če bomo tu skupaj živeli, bomo imeli že na tem svetu raj,« je pritegnil Henri.
^In jaz ti poiščem ženo,« je Katarina nadaljevala. >Ženo, ki te bo iz srca ljubila; in dokler ne bosta sama imela otrok, vama posodiva pol svojega Jeemsa.«
Tudi Hepsiba je vutal in se rahlo izvil iz sestrinega objema.
»in vendar se boj;ta morala prav zaradi Jeemsa prereliti v kak kraj kjer bo imel učitelja in se bo lahko naučil kaj več nego tu,< je rekel, obupno se oklepaje tega razloga, ko niso vsi prejšnji nič za-legli.
r V vsej Novi Franciji in vseh angleških kolonijah ga ni učitelja, ki bi prekosil našo Katarino,« je z nekakšnim ponesora odvrnil Henri. >-Po francosko in po angleško je naučila Jeemsa več, nego bi se moge! naučiti v Albanvju ali v našem kolegiju v Quebecu, kajti v Alhsnvju bi bil postal Anglež, v Qu^becu pa Francoz. Tako pa je oboje hkratu, Anglež in Francoz, kakor njegov oče in njegova mati. in se ne bo nikoli vejskoval zoper pripadnike narodov, ki sta njegova naroda.«
~Oh, o tem sem prepričana!« je vzkliknila Katarina. iBoga prosim, .ia ne bi moj Jeems nikoli prijel za orožje zoper svojega bližnjega.*
Ko se je Hepsiba pripravljal, da bi legel ob dečkovo stran, je neka^ trenutkov gledal dečka, ki je spal s smehljajem na ustnicah, in še v snu držal zraven sebe tisto blago iz rdečega žameta. Jeems je scnjal, in ko ga je stric tako zamišljen opazoval, mu je v sanjah srrehliaj izginil z obraza ter se umaknil čudni mrkobi. Hepsibi se je zazdelo, da znova sliši svakove zadije besede in sestrino prošnjo: in tedaj je zamrmraJ:
»Ne bosta te mogla obvarovati, dečko moj... ne upanje ne molitev n-3 vsa njuna skrb ne bo nič po-
magala- Čas prihaja; in kadar napoči, se boš bil — bil kot junak; in boš postal to, za kar si se rodil: bojevnik! ...«
Bilo je, kakor da bi pri siju sveče temnordeče blago pritrjevalo Hepsibi. Zamišljeno ie sklonil glavo, se počasi razpravil, upihnil luč in legel.
Ko se je Jeems drugo jutro še pred očetom in stricem odpravil na pot k Lussanovim. se ni obto-voril z nepotrebnimi stvarmi, orožjem in podobnim. Bil je v svoji vsadanji obleki iz blaga domače preje; na nogah je imel indijanske mokasine, na &iavi pa čepico, okrašeno z orlovim peresom. Izpod čepice so mu padali lepi plavi la3je na ramena; in ker jo imel za vse orožje samo lok, je bilo njegovo vitko ir.lado telo svobodno v svojih kretnjah in mnogo sralše kakor prejšnji dan v nalašč izbranih oblačilih in bojeviti opravi.
Tudi lok je bil vzel le zato s seboj, ker ga je imel nekako za del svoje vnanjosti, ne pa iz želje, da bi preizkušal svojo spretnost na ptičih in drugih živalih. Dečko je bil razigrane volje, po drugi strani pa trdno odločen. Vedel je, da se bo udaril s Pavlom Taxmevim, če pride ta k Lussanovim; in to, kaj se bo zgodilo v spopadu, se mu je zdelo že naprej jasno kakor beli dan. Potem ko izroči Mariji Antonijeti Tonteurje^a žametno blago, se je hotel povzpeti v njenih očeh na vrhunec ugleda iz poraziti Pavla Tacna,
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran
— Za tnseratnJ del lis~a: Ljubomir Volčič —
Vat v Ljubljani