DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI
***** pi**«. v Došle    20.V11. 1930
Leto LXm., št. 162  -v     Nrf,    .       V Ljubljani, sobota lo. julija I930
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelj« ra praznike.   —   Inserati do dO petit a Din 2 —,
do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati pctk vrsta Din 4.—. Popast PO dozovorn. Inseratai davek posebej. — »Slovenska Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—.   Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
Ljubljana, Knaflova ul. 5
Telefon St- 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR.  Grajski trg 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 1«*)
NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. te*, it. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Raiun pri poit. ček. zavodu v Ljubljan: it. 10.351
RAZPUST NEMŠKEGA PARLAMENTA
Ker je parlament sklenil, da se razveljavijo Hinoenburgove zasilne odredbe, je bil razpušcen in bodo nove volitve meseca septembra
Berlin, 19. julija. Razpust nemškega državnega zbora se je izvršil v izredno dramatičnih okoliščinah. Do zadnjega hipa so vsi mislili, da ne bo prišlo tako daleč in da se bo našel vendarle kak izhod, ki bi preprečil najhujše. Napetost je bila na zadnji seji naravnost velikanska in se je vedno bolj stopnjevala, čim bolj se je bližalo usodno glasovanje v »ocijalističnem predlogu, naj vlada odmakne Hindenburgov odlok, ki uvel-ljavlja proračun po naredbenem potu. Glasovanje se je pričelo od 11.50. Napetost je naraščala od minute do minute in tudi državni kancelar Briinning je kazal jasne znake razburjenosti. Po nekaj minutah je predsednik Loebe pre-čital rezultat glasovanja, s katerim je bil socijalistični predlog sprejet z 236 glasovi proti 221.
Takoj nato je vstal državni kancelar ki prečital ob splošnem razburjenju razpustitveni odlok. Komunisti so zapeli internacionalno himno, dočim so se poslanci drugih strank v največji razburjenosti odstranili. Volitve bodo 14. septembra. Prognoze za bodočnost niso   najboljše   in  prevladuje splošno
[ mnenje, da bodo iz teh dogodkov izšle ekstremne stranke še bolj ojačane, kar bo še bolj kompliciralo napeti položaj. V tej borbi bodo bržkone mnogo izgubile zmerne stranke, kar bo še bolj povečalo nevarnost diktature bodisi z leve ali pa z desne strani.
Na vsak način bo volilna borba zelo ostra. Dokler se ne sestane novi nemški državni zbor, bo vladal Briinning z diktatorsko oblastjo.
Berlin, 19. julija. Danes je bil objavljen naslednji proglas na nemški narod, ki so ga podpisali zastopniki vseh važnejših državnih uradov:
Državni zbor je odklonil sredstva, ki jih potrebuje država za izvedbo svojih nalog. Zasilne naredbe državnega predsednika so bile od malenkostne večine odklonjene. Ta večina med seboj ni edina ter ne more prevzeti nase odgovornosti. Na narodu samem je sedaj, da odloča o svoji bodočnosti. Ali hoče narod državni vladi odreči ono, kar potrebuje za ureditev financ, za ohranitev nemškega gospodarstva in za jamstvo, da se bodo izpolnile socialne   obveznosti?   Državna   vlada bo
Preprečena revolucija
na Portugalskem
Policija Je v zadnjem hipu odkrila širokopotezno zaroto proti sedanji vladi — Številne aretacije uglednih
politikov in častnikov
Lisabona. 19. julija. Portugalska policija je odkrila zopet novo obširno zasnovano zaroto, ki je imela namen vreči vlado ter jo zamenjati z vojaško diktaturo. V zaroto so zapleteni številni bivši člani prejšnje vlade in ugledni voditelji opozicije. Zarotniki so imeli mnogo pristašev tudi v vojski kjer je bilo dosedaj aretiranih nad 50 višjih in nižjih častnikov. Policija nadaljuje z aretacijami, zaenkrat pa še ni objavila imen aretiranih zarotnikov, od katerih so nekateri poskušali pobegniti v inozemstvo.
Po informacijah inozemskih novinarjev so bili med drugimi aretirani tudi bivši predsednik portugalske vlade, Cardoso, bivši voiui minister Ribeiro, kakor tudi bivši poveljnik republikanske garde, Teixeira. Zarotniki so bili svoj načrt že tako izdelali, da bi se imel izvršiti nameravani državni prevrat v prihodnjih dneh. Zarotnike je izdal neki častnik, ki se je v poslednjem hipu skesal ter prijavil vso zadevo politični policiji.
Zvezna pogodba
med Irakom in Anglijo
Popolna odvisnost Iraka od Anglije — V slučaju vojne mora dati Irak Angliji vsako pomoč
London, 19. julija. AA. Objavili so vsebino zvezne pogodbe med Irakom in Anglijo, ki je bila pred kratkim pod pisana v Bagdadu. Pogodba stopi v veljavo, ko bo sprejet Irak v Društvo narodov in ko bo potekel britski kolonijalni mandat. Pogodba, ki je bila sklenjena na podlagi popolne enakosti, svobode in neodvisnosti, določa obema državama skupna posvetovanja v vseh vprašanjih zunanje politike, ki bo skupnega interesa.
V primeru vojne obstoja pomoč Iraka Angliji v tem, da da Angliji na svojem ozemlju na razpolago vsa olajšanja in pomoč, vštevši uporabo železnic, rečnih luk, letališč in drugih komunikacijskih sredstev. Za mir in red v Iraku in za njegovo
obrambo proti sovražnikom odgovarja Iraški kralj, ki pa priznava, da je trajno vzdrževanje važnih prometnih sredstev v interesu obeh strank in se obvezuje prepustiti Angliji prostore za letališča v bližini Bas-re ali pa zapadno od Evfrata. V teh krajih bodo ostale še nadalje angleške čete, kar pa ne prejudicira iraške suverenosti. Angleške čete ostanejo 5 let v Hinaidi in bodo pomagale Iraku pri organizaciji bojnih sil, ki naj jih nadomestijo. Ako bo Irak potreboval inozemske inštruktorje in Častnike, jih bo izbral iz vrst angleških Častnikov. O tej zadevi se bo posvetoval Irak z angleško posvetovalno vojaško misijo. Pogodba velja 25 let.
Zagonetna smrt
angleškega podkonzula
V Marseillu so potegnili iz morja kovčeg izginulega
angleškega podkonzula
Mar«eille, 19. julija. V bližini mesta so | iz morja potegnili ročen kovčeg, v katerem je bilo nekaj perila in fotografija, na kateri je bilo zapisanih nekaj besed v angleškem jeziku. Sef policije v Marseillu je izjavi^ da je gotov, da je perilo last pogrešanega angleškega podkonzula Leeja. Ni izključeno, da je izvršil podkonzul Lee samomor. Hišnica hiše, v kateri je stanoval Lee, je označila perilo kot njegovo. Policija Je skrbno preiskala kraj, kjer so našli Leejev kovčeg. Na pomoč je bila pozvana požarna bramba. ki je štiri ure z jeklenimi mrežami preiskavala rečno dno v upanju, da najde truplo podkonzula. Družina Leeja je iz-
javila, da perilo, ki so ga našli v kovčegu, ni njegovo. Pisava na fotografiji je le malo podobna podkonzulovi in je nekoliko večja od njegove.
N: izključeno, da so zločinci namenoma vrgli kovčeg podkonzula v reko in skušali tako fingirati samomor pogrešanega. Policija nadaljuje preiskavo z vso vnemo, da končno razjasni ta zagoneten primer.
Tihotapci mamil
Dunaj,   19. julija.   AA. Dunajska policija je odkrila veliko mednarodno j tihotapstvo s kokainom in heroinom. |
skrbela za to, da bodo država, dežele in občine izpolnile svojo nalogo.
Berlin, 19. julija. Proglasi posameznih političnih strank po včerajšnjem razpustu državnega zbora kažejo, da bo volilna borba ena najhujših in najljutejših, ki se je kdaj vršila v Nemčiji. Socialnodemo-kratski proglas napoveduje meščanskim strankam najhujšo borbo ter jim očita, da so kršile ustavo. Nemško delavstvo bo poskrbelo za to, da drevesa diktature ne bodo zrastla v nebesa, pravi proglas. Nemčija ne sme postati in ne bo postala Italija.
Pariz, 19. julija. Tukajšnji listi zelo pesimistično presojajo politični položaj v Nemčiji, ki je nastal po razpustu državnega zbora. Listi, ki dvomijo o ustavnosti razpusta in ki kritizirajo postopanje državnega predsednika Hindenburga, izražajo bojazen, da bodo nove volitve prinesle ojačenje ekstremnih strank in da bodo zelo neugodno vplivale na nemško zunanjo politiko. — Nacionalistični list »Echo de Pariš« ugotavlja z nezadovoljstvom, da bo kriza v Nemčiji zadala smrtni udarec Briandovemu načrtu o pan evropski uniji.
Prva, toda tesna zmaga Uruguava
Mon te video, 19. julija. Uruguayska reprezentanca je včeraj absolvirala svojo prvo tekmo na turnirju za svetovno prvenstvo. Za nasprotnike je imelo moštvti Peruja, proti kateremu je doseglo tesno zmago 1 : 0. Tekmi je prisostvovalo 65 tisoč gledalcev. *-
Stavka irskih
železničarjev
London, 19. julija. Listi javljajo, da se železniška stavka v svobodni državi Irski vedno bolj širi. 55 potnikov iz Anglije, ki so včeraj prišli v Kingstovvn, ni moglo nadaljevati vožnje, ker ni odšel noben vlak v Dublin ali v druge kraje. *Daily Ex-press« meni, da je železniška stavka v vsej Irski neizogibna, ako irska vlada ne bo posredovala.
Mednarodni kongres vojaških sanitetnih zdravnikov
Bruselj, 19. julija. AA. V dneh od 17. do vštetega 21. t. m. bo v Liegeu mednarodna
skupščina vojnosanitetskih zdravnikov. Na kor-presu se sestane jo zastopniki 40. držav, ki se bodo posvetovali o čim tesnejšem sodelovanju.
Prva slavnostna seja bo 18. t. m. ob 11. dopoldne v svečani dvorani mestne občine v Liegeu. Svečani otvoritvi bo prisostvovala elita lieške družbe. Delegate pozdravi na svečani skupščini v imenu belgijske vlade, ki je ta kongres sklicala, minister za narodno obrambo.
Pilsudski na odmoru
Varšava, 19. julija. Predsednik republike je poveril dosedanjemu pomočniku ministra v vojnem ministrstvu generalu lConarze\vskemu začasno vodstvo vojnega ministrstva. Kakor se zatrjuje, bo general Konarzewski ostal na tem mestu, dokler se maršal Pilsudski ne bo vrnil z odmora. Uradno demantirajo govorice, da je ta ukrep v zvezi z odstopom maršala Pilsud* skega iz javnega življenja.
Trgovinski ataše def ra v dant
Pariz, 19. julija. Državno pravdništvo je uvedlo proti 28letnemu prokuristu pariške podružnice National Citty Bank Villu-Nuevo, preiskavo zaradi poneverbe in ponarejanja čekov, ker ie francosko zunanje ministrstvo izjavilo, da Villo Nuevo. ki je bil do nedavnega trgovinski ataše pri poslaništvu Venezuele, ne varuje več diplomatska imuniteta. Državno pravdništvo je dobilo včeraj dve obtožbi proti Nuevi. Po-neverjena vstota se sedaj ceni na 500.000 dolarjev. Nueva je pobegnil.
Letalski krožni polet po Evropi
Berlin, 19. julija. Na letališču Staaken pri Berlinu je do včeraj opoldne pristalo 48 letal, ki se udeležujejo mednarodnega krožnega poleta po Evropi. Od teh je 29 iz Nemčije. 10 iz Poljske,.5 iz Anglije, 2 iz Francije, 2 pa iz Španije. Med znanimi letalci so lanski prvak Anglež Karberry ki je dosegel največjo brzino, ladv Bailav in Španec Navarra.
Parnik zgorel sredi morja
Katastrofa nemškega parni
Posadke in p
London, 19. julija. AA. Angleška ladja »Rangitata«, ki je plula pod zastavo novozelandske paroplovnc družbe, je včeraj rešila v Srednjem Atlantiku posadko in potnike 5900* tonskega parnika »Targisa«, last se* vero nemškega Llovda. Vest o rešitvi je prispela v London brezžično od parnika »Rangitata«, ki ima 18.000 ton. Parnik »Targis« je bil namenjen
ka na Atlantskem oceanu otniki rešeni
iz Severne Amerike v Bremen. Nje« gova posadka je štela 42 mož in je vozila s seboj tudi nekaj potnikov. Ko je prišel parnik »Rangitata« na mesto nesreče, je gorel parnik »Tar» gis« že na treh krajih. Parnik »Ran= gitata« je vzel na krov posadko in potnike »Targisa«, ki se je kmalu nato potopil.
Silen tajfun nad Japonsko
Vihar je porušil več sto hiš in potopil mnogo ladij — Mnogoštevilne človeške žrtve
Tokio, 19. julija. Tajfun, ki divja od včeraj nad zapadnim delom Japonske z nezmanjšano silo, je zahteval mnogo človeških žrtev ter je povzročil velikansko škodo. V Fukuoate in drugih mestih se je zrušilo več sto hiš. V Fukuoate je vihar porušil veliko ribjo tržnico. Mnogo oseb je ostalo pod ruševinami. Doslej so našli 12 mrtvih. V velikih skrbeh so zaradi usode parnika »Karei Maru«. Domnevajo, da se je potopil. Parnik je imel na krovu 90 potnikov. Potopilo se- j« tudi več manjših ladij. Telefonske in br zojavne zveze so popolnoma prekinjene, število mrtvih je zelo veliko.
Strahovita nevihta
na Gorenjskem
Samo v Hujah je vihar odnesel 30 kozolcev — Grozno razdejanje v Kranju — škod a znaša najmanj z milijona
dinarjev
Kranj, 19. julija.
Snoči je divjala nad Kranjem in okolico nevihta, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Bil je pravcati ciklon, ki je odnašal strehe, ruval drevesa, lomil in odnašal kozolcu ter -povzročil ogromno škodo, ki ni še niti približno ugotovljena.
Snoci okoli 18. so se začeli nad Kranjem kopičiti črni oblaki in je nenadoma pribes-nela nevihta. Od Sv. Jošta je prihrumel silen orkan, ki se je ob Šmarjetni gori ustavil in se nad Kranjem zdivjal. Pas, v katerem je divjal ciklon, je bil širok približno 1 km in se je raztezal med Čirčami in Nakloni, ki pa nista bila prizadeta. Ciklon je 2.adel vasi Klene, Primsko, Huje, Britof in Hotemaze blizu Preddvora, kjer se Je ustavil. Nepoškodovan je ostal Šenčur, na desni strani Save pa Kokrica.
V krajih, kjer je orkan divjal, je škoda neprecenljiva. Najbolj je seveda trpela Šmarjetna gora, ki je bila prva prizadeta. Po gozdu je vihar neverjetno pustošil, ruval drevesa, kakor bilke s koreninami vred, močno pa je trpelo tudi Stražišče pri Kranju, kjer je vihar podrl in odnesel skoro vse kozolce.
Od vseh je bila menda najbolj prizadeta vas Huje, čeprav je škoda povsod ogromna. V Hujah je vihar odnesel 30 kozolcev, polnih žita in drugih poljskih pridelkov. Nekatere je neslo par sto metrov daleč. Tam ni nobenega posestnika, ki bi ne bil prizadet. Nekemu posestniku je iz sadovnjaka izruvalo okoli 50 sadnih dreves, dvema Je odneslo strehe, dočim je cerkveni stolp močno nagnjen  v zgornjem delu.
Zelo so trpele tudi telefonske in brzojavne naprave. Ponekod je zveza prekinjena, kajti orkan je močne droge izruval In treščil na tla. Poškodovan je bil električni
očisti VIM Vaše lonce!
Kuhinske predmete mizo in štedilnik, *vjbitc VIM bo čisto in snažno.
vod med Majdičevo elektrarno in Medvodami.
Razdejanje v Kranju
Davi je bil v Kranju krasen solncni dan. Posledice snočnega neurja se šele danes vidijo. Po vsem mestu leži opeka, križem kražem leže drevesa, na tisoče je pobitih šip. Večina tovarn ima razbite šipe, zlasti Helerjeva in Sirčeva sta najbolj trpeli. Žalosten je pogled na stari drevored ob Savt, priljubljeno šetališče Kranjčanov. Tam Je orkan drevesa kar kosil. Izruvanih je okoli 100 mogočnih smrek, borovcev in mecesnov, ki leže vse vprek in zapirajo vsa tri pota. Prehod skozi park je nemogoč. Nekatera drevesa so bila visoka po 15—25 metrov, pa jih je vihar s koreninami  vred izruval.
Na vrtu hotela >Jelen< so padala drevesa, kakor igralne karte. Če jih postaviš in prevrneš. Vihar je odnesel tudi 8 m visoki stolp pungarške cerkve in ga odnesel 8 metrov daleč. Zanimivo je, da park pred Narodnim domom ni prav nič trpel, pač pa so našli po nevihti za Narodnim domom par sto ptičkov, večinoma vrabcev, ki jih je vihar omamil in treščil na tla. Neka ženska jih je nabrala cel jerbas in jih prinesla domov, kjer so kmalu oživeli, mnogo jih je pa odnesla voda, ki je drla v potokih. Med viharjem je namreč močno lilo, vsula se je pa tudi debela toča. Na pokopališču vihar ni povzročil velike škode, izruval je samo vrbo žalujko pri Savnikovi grobnici. Porušilo se je tudi več stavbnih odrov v mestu in okolici, k sreči pa ni katastrofa zahtevala nobenih človeških žrtev. Danes v Kranju, ki se zdi kakor po bitki, pridno čistijo in pospravljajo.
Skoda je kot rečeno ogromna in se da samo približno določiti. Računajo, ^da bo znašala okoli 2 milijona Din, podrobnosti pa bodo ugotovile občinske cenilne komisije, ki 90 že na delu. V kranjski okolici trpi vsak posestnik najmanj 10.000—30.000 Din škode. Prizadeti so potrebni nujne pomoči.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.685. — Berlin 13.4625. — Bruselj 7.87*1 — Budimpešta 9.SS22. — Curih 1095.9. —
Dunaj 796.28. — London 274.25. _ ~New-
york 56.265. _ Pariz 221.90. _ Praga 167.13. _ Trst 295.27.
Uudje, ki so bolni na /ničnih - ledvičnih in kamenih v mehurju ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Pranz Jose-fove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo tako. da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in srjecernskih trgovinah.
češki glas o hrabrosti
naših mornarjev
Kapitanu Prodana in našim mornarjem posveten Članek očividca katastrofe „Karad|ordjau
Pod naslovom »Karadjordje« priobčuje B. Haluzicky v četrtkovi številki »Lidovih Novin« toplo pisan Članek, glaseč se:
Človek mora biti na Jadranu, da vidi in spozna, kaj je temperamentnim Jugo-slovenom ta >sudarc, katerega je doživel najlepši in najelegantnejši njihov parnik »Karadjordje«. To velja še posebno, če se mudite v kraju, od koder je doma in kjer preživlja pri svoji rodbini ure počitka kapitan tega parnika Roman Prodan, ponos mesta Bakra. Zrasel je v cvet mornariške tradicije, ki se vleče po tej reško-bakarskl rivijeri že skozi dolga stoletja, kajti baS Hrvatsko Primorje daje najboljše in naj-pogumnejše mornarje. Na najrazličnejših parnikih so preprosti mornarji in kapitani, poznajo točno globine in plitvine Jadrana, ne uide jim niti najmanjši pih vetra, kajti tudi ta je za njihovo meteorologijo pomemben, znajo se z elementi ruvati in boriti, ker poznajo njihovo zahrbtnost in sredstva proti nji, že v zgodnji mladosti so zrasli z morjem, obožujejo ga in klanjajo te njegovi strahotni moči, zmagujejo v boju z njim in padaja, toda tako, kakor se spodobi vrlemu mornarju.
Prodan je eden takih, mož sile in poguma, energije in temperamenta, toda treznosti in podkovanosti, uvidevnosti in izkušenosti. Teh 20 ali še več let, kar je kapitan, je prevozil Jadran križem kražem in baš zato, ker je bil najsposobnejši, je prišel na reprezentančni parnik Jadranske plovidbe, na parnik, s katerim je peljal in vozil kralje in ministre in vse najvišje in vredne spoštovanja. Vedno z uspehom in pohvalnimi priznanji, dokler ni zdaj — A njegovi prijatelji vidijo baš v tem njegovo osebno tragiko, da mu ni bilo sojeno pripeljati na cilj one, katere je imel najraje — češkoslovaške Sokole. Prežet notranjega ognja slovanske vzajemnosti se je gotovo najbolj veselil te vožnje, stika z onimi, ki so se vračali z beograjskih sokolskih svečanosti, utrjeni in posvečeni na duhu z vero v moč velike ideje. Veselju pa ni bilo sojeno doseči višek in zadnja usluga, katero je mogel izkazati svojiii ljubljencem je bila, da je ostal mož na svojem mestu v groznem trenutku, ko je voda vdrla v parnik in je s polno paro v pelih minutah spravil parnik na rešilno plitvino, še vedno je tam v oni nesrečni Patmanski ožini pri svojem poškodovanem parniku, kajti kapitan zapusti parnik šele zadnji. Drugi člani posadke njegove.ua parnika že prihajajo, on pa čaka ves potrt in ogorčen na sklepe mešane komisije strokovnjakov.
0 tej njegovi osebni storiji se mnogo
I govori* med njegovimi znanci in tudi o I tem, kako težko prenaša izgubo Življenj tolikih ljudi. Kajti to je čisto jugosloveneko. Kaj prtljaga in kaj stvari, e>prev gre za dragocen parnik, toda ljudje, ljudje, in povrh Še oni med njimi, ki so prišli k nam kot gostje, češki Sokoli in Sokoliće, najbližji najbližjim, kot člani rodbine. Tu že kipi ob pripovedovanju kri in hotela bi brizgniti v žrtev za ta dragocena življenja In dati samo povelje. In veruje ne samo v pravično sodbo arbitražnega sodišča, temveč tudi v pravičnost sodnikovo, ki maščuje krivice in poplača brezpravnost. Danes ali pozneje, toda tako bo. In potem že ni več govora samo o nesreči na morju, misli segajo mnogo dalje, kako bo nekoč in kako mora biti.
Narodni čut je bil povsod razgiban do
samih temeljev. Zganile so se duše preprostih kmetov, ki so dajali prestrašenim tn izmučenim brodolomcem najboljše, kar to imeli, sadje, kruh, ribe in vino, v pristaniščih, kamor so pripeljali poedine skupine onih, ki 60 srečno preživeli katastrofo, so prinašali mnogim napol nagim perilo, obleko in denar, na poslopjih so takoj zavita rale črne zastave, na parnikih napol droga izobešena zastava je naznanjala žalost ta ogorčenje, — vse jugoslovensko Primorje se je razžalostilo v edini tužni pesmi, katere besede niso bile izgovorjene. Na Sušaku so pričakovali tisoči do poznih nočnih ur rešilni parnik in ko je slednjič prispel šele po polnoči, je stala množica liki nemi nasip ljudi odkritih glav in solznih oči, kakor se stoji ob grobu najmilejčega. Kajti smrt je zakrilila nad vsemi temi prišleci in samo prisotnost duha in naključje je povzročilo, da žrtev ni bilo na stotine. Vsem tem, ki so stali na pragu smrti, je bilo treba izkazati čast, tem večjo Čast, ker je njihov dom daleč na Češkoslovaškem, Poljskem in v Ameriki.
2e teden dni je Jugoslavija pod teZo svojega žalovanja, ki je dalo priliko pokazati in dokazati, kako je enotna po svojem najsvetejšem notranjem življenju in kako so spravila leta po prevratu pri vsej teži razmer vse Srbe, Hrvate in Slovence v mogočno notranjo harmonijo. A to je tisto, na kar je mislil neki bakarski hrvatski inteligent. ko je označil katastrofo >Kara-djordja« z ljudsko prislovico: »Gdje nesreče, tamo i sreča biva — v nesreči je tudi sreča. Bilo je veliko, čeprav bolestno raz-gibanje in prebujenje narodne zavesti, kakršno pošilja usoda tu pa tam. Prebujenje Je tem učinkovitejše, ker je bilo posvečeno tudi z nekaterimi življenji naših ljudi.
Za Zoo v Ljubljani
Ne mečimo takoj puške v koruzo — Inicijatorje treba z vsemi močmi podpreti
je
Beograd med počitnicami
Po vsesokolakem zletu se Je prestolica Ispraznila — Tujol v Beogradu — Nožno življenje
Ko potuješ po Nemčiji, moraš dobiti uti?. da nibi le v deželi visoke civilizacije-, nego tudi visoke kulture. Pri tem ne moreš prezreti poleg kolosalnih monumentai-nih stavb saterega in nov. sloga ter zgodovinskih in kulturnh spomenikov, muzejev, K;bliotek, galerij in gledališč, katere imajo Nemci v veliki meri zahvaliti bivŠhn svojim knezom in kraijem, — tudi onih institucij, ki kažejo, kaj je Nemcem prirodoslovna veda. Saj ona je prva veda na svetu in podlaga vsem drugim: iz nje črpajo sredstva in vojno silo svoje države. Kasno vlogo so igrali pri Nemcih v vojni nemški prirodoslovci, zlasti še geologi, vedo vsi, ki so posvečeni v podrobnosti nemške temeljitosti tudi v tem oziru. V prirodoslovju imajo svoj izvor vse nove pridobitve na praktičnem polju življenja, in to zna ceniti in izkoristiti s svojo pridnostjo baš Nemec. Kulturnost tega pridnega in žilavega naroda pa predstavljajo predvsem njihova glavna književna središča: Berlin, Lipsko, Stuttgart. Stuttgart je kot knjižni trg tretje v redu, slavno zlasti radi tega, ker v Stuttgartu izhaja »Kos-mos* in njegove publikacije, ki vzbujajo občudovanje sveta. Znan je izrek Američana, ki je dejal, da mu v Evropi razen »Kosmosove* literature ni prav nič imponiralo. Nemci imajo tudi v današnjih materi-jalističnih časih razmeroma dosti idealnih kulturnih delavcev — izmed najodličnejših pa so oni, ki se zbirajo okoli »Kosmosa«.
Vidna posledica velike pozornosti, ki jo posvečajo Nemci prirodi in ki je tudi popotnik ne more prezreti, so pa tudi — botanični in zoološki vrtovi in akvariji. Zoološki vrtovi ki akvariji v Nemčiji so nekaj posebnega m ni večjega mesta brez njih, — v Hamburgu sta pa kar dva. Isto-tako so prelepi botanični vrtovi v vseh večjih nemških mestih znamenitosti prvega reda (n. pr. monakovski). Znane so zoološke stacije, ki so jih ustanovili Nemci rudi v drugih krajih (n. pr. v Ntapofju). Pri tem ne poznajo sicer skrajno Štedljivi Nemci toliko štedenja m — redukcij glede kulturnih naprav: Zadnji proletarec v javnih zastopih se zaveda svojih dolžnosti do kulture in kulturnih institucij. Kultura je del državnega programa nemškega.
Kot glavne postavke visoke kulturnOsti tega naroda so prav institucije, ki imajo svoj izvor v zanimanju ljubezni do prirodnih ved ter prirode same.
Reči moram, da mi je bil po dostikrat utrudljivem motrenju raznih galerij in drugih znamenitosti — (pravega popotnika potovanje ni samo uživanje in vesehače-nje, nego resno, tudi trdo (tek), toda delo iz veselja — Študij, za kateri ie treba dosti volje m energije) — v pravi užitek in oddih —■ obisk zoološkega  vrta,  tako v
Berlinu kakor v Lipskem in Hamburgu. Bil mi je ta poset zooloških vrtov v mestih kot popotniku tako prijetna izpremem-ba, da se poleg gledališča, ki je pač prvo v programu vsakega pravega kulturnega popotnika, vedno z največjim veseljem spomnim nanje kot svetle momente v svojih potovanjih, ki sem jim dal v svojih popotnih skicah vedno tudi vidnega izraza.*
In ni ga nemškega »vodiča«, ki bi te ne opozoril m debelo ne podčrtal kot posebne znamenitosti: »Nicht zu unterlassen den Besuch des zoologisehen Gartens«. Tudi na vseh postajah te opozarjajo razni napisi nanje. In prav je tako. Večinoma sem vse tiste sopotnike, ki so z menoj vred izstopil na postaji dotičnega mesta, srečal potem v »zou«. V teh zaoloških vrtovih so nameščene kar cele restavracije, se prirejajo koncerti, — skratka: so za tujca c3aAjd   35fr»o}    »ujEjAud  BmoBUiop jo^ij
reda. In ti vrtovi niso kje zunaj na deželi, nego so sredi mesta, ki jim nudi vso podporo, — saj imajo mesta sama največjo korist od njih poleg idealnega interesa, ki mora biti prvi.
A pri nas? Ne rečem, da bi morali meriti mlado našo državo z istim merilom, kakor bogato Nemčijo, katere kultura je tudi starejša od naše. Toda vsaj v glavnih treh takozvanih prestolnih mestih: v Beogradu, Zagrebu in LJubljani bi imeli lahko na sedežih naših vseučilišč nekaj stičnega, ako premore to celo razmeroma mali Split
Saj ni treba misliti n. pr. na lipski aH hamburški zoo, na leve in tigre in vse eksotično bogastvo, ki je nagremadeno v njih. Tudi tam so bili početki skromni in so se gotovo omejili Iz početka na domačo favno in tudi ondi niso takoj nastali oni idealni, kar najbolj prirodnemu življenju živali prilagođeni »zverinjaki«, ki sploh več tega 'mena ne zaslužijo, nego so kos prirode same, v kateri se giblje žival kakor v prostosti. A pričeti je treba enkrat, — brez tega ni nič. In Če so se konečno našli pri nas gotovo idealni in nesebičnf ljudje, ki imajo od tega vse prej kot kako maternemo korist, jih je treba v njihovem idealizmu z vsemi močmi podpreti. Ali bi ne bilo naravnost sramotno, da bi žal dosti pozno vzrriklo idejo ustvaritve zoološkega vrta v Ljubljani, o kateri se tako rado trdi, da je najbolj evropsko mesto v državi, v kali zatrli? Treba pa jc z raznimi nedostatki, ki so združeni z vsakim početkom, imeti blagohotnega potrpljenja, saj se dajo iz lepa in kratko odpraviti, ne pa ifh obešati na veliki zvon, — bogve komu na ljubo! Da pa imajo naši ljudje
* Glej »Skice s pota« po Nemčiji v »Ran. Vestnikuc VQ37.
smisel za zoo, — kaže skoro 1000 članov, ki so takorekoč nt mah pristopili k društvu, čim se je ustanovilo. Zato je treba preko malenkostnih nergačev, ki se najdejo vsepovsod, na dnevni red, in ni treba takoj metati puške v koruzo!
Dr. Jo*. C. Oblak.
Beograd, 16. julija. Utrip, v katerega je pognal Beograd
vsesokolski zlet, pojema. Prestolica se prazni, domačini odhajajo na počitnice na vse strani — prednjači seveda Slovenija z raznimi planinskimi zatočišči. Bas snoči je sedela kraj naše mize velika družba, ki je odhajala na Bled. Stari srbski čiča in njegova ženka, oba v čestitih narodnih nošah, sta
popeljala svoje hčere, vse že poročene in s kopicami otrok. Zetje so se poslavljali od svojih družinic, male pestunjice pa so krotile male poredneže, ki so neprestano spraševali, kdaj potegne vlak na Bled. Prav mičen je bil pogled na to pestro družbo treh rodov, povezano v intimno družinsko celoto, kakor je tako običajna pod streho srbske hiše, pri nas Slovencih pa žal ne.
Tudi zadnji vsesokolski obiskovalci se izgubljajo na vse strani, čez dan sem opazil skoro v vsaki ulici gručo poljskih skavtov, po znakih sem največ naštel, da so Varšavčani. Nakupovali so razne spominke na bivanje v bratski jugoslovanski presto-lici.
Zvečer pa so vzeli tudi oni slovo, v strumnem pohodu so odmevali njih koraki po Terazijah, vzorna disciplina je vzbudila pozornost beograjske publike, med udarci bobnov in glasovi skavtskih rogov jim je navdušeno občinstvo ploskalo. Res lepa slika v svitu večernih luČi.Pred bataljonom do zob natovorjenih mladih Poljakov je korakalo njih starešinstvo: po zunanjosti sodeč sami ugledni gospodje.
Vendar ne sme moj članek predočiti Beograda, kakor da se povsem prazni. Kaj šel Prestolica dobiva vsak dan nov dotok tujcev, ki izrabljajo počitnice, da si ogledajo zanimive kraje ob stiku vzhoda in zahoda. Posebno Nemci zahajajo semkaj, mnogi obujat vojne spomine. Baš našemu vlaku
Pohorska vzpenjača v odločilnem stadiju
Akcija za gradnjo pohorske vzpenjače je že tako napredovalo, da je sedaj odvisno edino le od mestne občine mariborske, ali dobi Maribor to velevaino tujsko prometno napravo ali ne. Baje je banovina obljubila udeležbo pri zadrugi pohorske vzpenjače v isti viiini, kakor mesto Maribor.
Mariborski občinski svet ima torej zadnjo odločilno besedo in je zato umevno, da bo mestna občina glede na važnost te naprave za bodočnost, vse ukrenila, da dobi Maribor oz. Pohorje svojo vzpenjačo.
Dokaz, za kako važnost smatrajo Mariborčani Žično železnico na Pohorje, je, da so pred dnevi vsi predstavniki gospodarskih in tujskoprometnih korporacij vložili pri mestnem magistratu vlogo, v kateri zahtevajo ,da se mestna občina na vsak način v izdatni meri udeleži pri zadrugi pohorske vzpenjače in s tem omogoči gradnjo to nujno potrebne naprave.
Ako se tudi upošteva dejstvo, da ni mestna občina mariborska v najboljših razmerah, se bo moralo tako ali drugače najti izhod, saj itak ni potreba znesek sklenjene udeležbe takoj plačali.
Na drugi strani si morajo biti občinski zastopniki svesti, ako se sedaj mestna občina iz kateregakoli vzroka odreče udeležbi, da se tedaj banovina tudi ne bo udeležila in pade cela tako lepo začeta akcija za vedno v vodo, ker se ne bodo več našli tako nesebični ljudje, ki se žrtvujejo za ta obče-koristni projekt v korist Maribora, tako zva-nega j u goslo venskega Merana.
Škofjeloške novice
Skoti a Loka, 18. julija.
S strani sttroloških gasilcev se nam poročajo še nekatere zanimivosti. Nova motorna brizgama je prvovrsten izdelek Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Podjetje, ki si ie že pri izdelavi malih in srednjih prenosnih motornih sesalk pridobilo opetovano odličen renome, je tokrat doka2alo, da zamore tudi naročila velikih brizgaln, ki v izdelavi prav lahko konkurirajo z inozemstvom. Nova motorna briz-galna daje 1450 litrov na minuto in je efektni učinek tlaka 20 atmosfer. Pri vseh preizkušnjah funkcionira brizgalna v polno zadovoljstvo gasilcev. Staroločani so brez izjeme polni hvale zaslužnemu načelniku društva g. Petru Porenti, ki si je največ prizadeval za nabavo prekoristne brizgalna. Visoki stroški nakupa sicer še niso kriti: vendar je upanje da bo marljivim gasilcem kmalu uspelo zbrati potrebno vsoto.
V eni izmed okoliških vasi Škofje Loke je prišlo med dvema sosedoma do ostrega spora, katerega zaključek bo obravnavalo škofjeloško sodišče. Stvar je tale: Sosed Prance ima lep vrt sadnega drevja. Nekatere veje pa so štrlele preko plota k sosedu ki jih le-ta brez Opozorila sadje-rejcu kratko malo posekal, france seveda s stvarjo ni bil zadovoljen. Ker se soseda nista mogla izlepa izravnati bo {spregovorjena zadnja beseda pri zeleni mizi.
Hvalevredna tn vzpodbudna je skrb mnogih staršev, ki postopoma vlagajo prihranke za svojo doraščajočo deco v raznih denarnih zavodih. Enako, če še ne bolj vegledno pa vpliva prihranjevanje po mladini sami. Res je namreč, da otroci dostikrat vsak novčič sproti zapravijo po ne-
Pri bogatašu.
— Vidim, da imate tudi godbo. Godbeniki že uglašajo instrumente.
— Da bi jih kokla brcnila! Celih 14 dni SO naročeni in zdaj, ko bi bilo treba začeti, Sele uglašajo pihala in godala!
je bil priključen poln Pullznann raj h ovce v, ki jih. je neka potniška agentura animirala za naše kraje.
Seveda ne manjka v tem velemestnem direndaju bratov čehoslovakov.
Popoldne sem se sestal z velikim prijateljem Slovencev dr. Bohuslavom Vvbira-lom, direktorjem državne knjižnice v Olo-mucu in znanim prevajalcem slovenske literature v češčino, 33 del je že prevedel.
Opazil me je skozi okno »Moskve«, kjer je shajališče popotnikov. Na brzo roko sva obudila spomine na srečanja po Češkoslovaški. Gospod direktor, posebno znan v krogih med delavci v Jugoslovensko-češkoslo-vaški ligi, prepotuje te dni v bežnem tempu južne pokrajine za delj časa pa se ustavi v naših krajih in poseti tudi Vrhniko, da si ogleda Cankarjev spomenik. Z dr. Vybi-ralona sem se kasneje sestal zopet v Nišu.
Zvečer, ob svitu številnih žarnic, pa zažari druga stran Beograda. Akord dela, ki bije čez dan, se umika oddihu, veseljačenju.
Kalimegdan oživi. Parčki v pritajenem razpoloženju se šetajo. Ob lepo negovanih nasadih, raz širne podunavsko-savske ravnine pihlja božajoč vetrič; zvočniki razmeščeni po parku, raznašajo glasove beograjske radio-postaje ... od daleč, iz mesta miglja tisočero lučic — povsod prevladuje topla poletna noč, dokler ne poseže vmes roka policije, čuvarica morale, ki izprazni po odrejeni uri Kalimegdanske nasade ...
Tedaj pohite Beograjčani na čašo Baj-lonijevega piva. Vsaka pivnica ima svojo muziko. Prednjačijo seveda ciganske. Crno oblečeni umetniki brusijo po svojih strunah ... a ne več onib mamljivih srbskih melodij. Tango in fox ni drug-o prevladuje
tudi med cigani___Rio Rita... in O, don-
na Klara... to je zdaj večerna hrana, s katero pitajo naša žejna ušesa.
Jože Zupančič.
marnem — treba je zato tudi s te strani
mladini pouka in pobude. Statistika glede prihrankov med učenci izkazuje: Izmed 324 dečkov v Skorji Loki jih je varčevalo 112. Skupni prihranki znašajo 43.S-22 Din. Najnižja vloga znaša 8 Din, najvišja pa 7404 Din. Mladina ima naložen denar pri vseh treh denarnih zavodih v Škofi i Loki, v starološki hranilnici in v Dra*-gošah.
Gasilska okrožnica
vsem županom in v njih včlanjenim društvom, ki so prijavila kongresnemu odboru člane za izvajanje vaj s sekiricami o priliki >Vseslovanskega gasilskega kongresa«.
Vsi gasilci-telovadci, ki nameravajo nastopiti pri izvajanju vaj s sekiricami v nedeljo, dne X avgusta t. 1., morajo biti v Ljubljani najkasneje v soboto, dne 2. avgusta t. 1., do 15. ure, da se morejo udeležiti preizkušnje, ki se vrši isti dan ob 16. uri na prostoru športnega kluba -Ilirija-: s sprernljevanjem godbe. H glavnemu nastopu v nedeljo, dne 3. avgusta, bodo pripuščenl izključno le oni gasilci, ki se bodo udeležili preizkušnje v soboto. Gasilci-telovadei, ki bodo prispeli v Ljubljano šele v nedeljo, ne bodo pripušceni h glavnemu nastopu. Zbirališče gasilfev-telovadeev je v soboto, dne 2. avgusta, točno ob 15. uri na dvorišču pl-vovarre >TJnion< (pri gorenjskem kolodvo-ru).
Tekom prihodnjega tedna se razpošljejo na vsa društva legitimacije za polovično železniško vožnjo. Za prihod v Ljubljano se morajo telovadci poslužiti rednih vlakov, ker posebni vlaki v soboto še ne bodo vozili. Iz Ljubljane se vrnejo telovadci s svojimi županu s posebnimi vlaki, ki bodo vozili v vseh smereh. Pri odbodni postaji naj telovadci na podlagi legitimacije kupijo cel vozni listek, ki naj se skupno z legitimacijo dobro shrani in ne odda na postaji v Ljubljani, ker bo ta listek veljal za brezplačen povratek domov. Legitimacije bodo vsi telovadci oddali v soboto po preizkušnji članu tehničnega odseka, ki jih bo potrdil glede udoležbe in nato v nedeljo pred glavnrm nastopom vrnil. Pri odhodu v Ljubljano naj se vsi telovadci javijo članu tehničnega odseka, ki bo navzočen pri prihodu vsakega vlaka. Ta jim bo dal vsa potrebna pojasnila in jim eventuelno tudi dodelil vodnika do zbirališča.
Prenočišče in prehrano bo preskrbel tehnični odsek telovadcem na podlaffi legitimacij, ki jih bodo oddali po preizkušnji, vsled tega s* ponovno opozarja, da se legitimacije oddajo šele po velbi.
Telovadcem se bosta preskrbela prenoči šče in prehrana skupno, ločeno od nete-lovadcev. Preskrbljeno je. da bodo prenočišča snažna in v bližini -»Ilirije*. Enako se bodo dodelili telovadci tudi na hrano skupno, ištotako v lokale, ki leže v neposredni bližini telovadiš?*. Prenočišče se odkaie telovadcem v soboto, dne 2. avgusta, po preizkušnji. Sočasno se določijo tudi lokali za prehrano.
Pri povorki v nedeljo, dne 3. avsusta. korakajo vsi telovadci skupno, ločeno od estalih gaeileev, pod poveljstvom Članov teh-ničneea odseka.
Največjo pažnjo je treba posvetiti pravilni opravi, ki mora biti za telovadce sledeča: slavnostni kroj s čepico, pas s sekirico, obutev črna. Pri velbi v Soboto in pri glavnem nastopu v nedeliO ie odstraniti vse naramke in to radi praktičnega izvajanja
vaj Lu radi enotnosti. Omm telovadcem, ki nimajo predpisanih hlač, se bo dovolilo sodelovanje Ih v slučaju, Če pridejo v Črnin hlačah. Kdor pride v svetlih hlačah, pri nastopu ne bo mogel sodelovati.
Eventuelne izpremembe teh predpisov se bodo javile v dnevnih časopisih.
Zupna vodstva poživljamo, da pri včlanjenih društvih takoj odrede vse potrebno glede gasilcev-telovadcev, dolžnost društvenih vodstev pa je, da o vsebini te okrožnice pouče tvoje Člane-telovadce.
Dolžnost slehernega našega člana je, da po svojih močeh pripomore k čim veliča-stnejSi manifestaciji slovanskega gasilitva, ki naj bo dokaz naše iskrene ljubezni do svojega bližnjega in dokaz naše Slovan »k* vzajemnosti. Na pomoč!
Tehnični odtek K. 0. JGZ.
!8e/exmca
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 19. julija 1930, katoličani: A vrelija; pravoslavni: 6. julija, Spa-soje.
Jutri: Nedelja,  19.  julija  1900, katotf-
čank 6. pobink.; pravoslavni: 7. julija Toma.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Pesem kazujenem. Kino Ideal: Tajnost budoaria.
PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Pesem kaznjenci. Kino Ideal: Tajnost budoarja.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Bohinc, Rimska cesta, Leustek, Resljeva cesta.
Kolonija mestne občine v Breznici
Kolonisti ljubljanske mestne občine ▼ Breznici odidejo iz Breznice v poned©* ljek 21. t. m. ob 14.41 in pridejo v Ljub« Ijano ob 16.15. Dolžnost staršev je, da pridejo po nje na glavni kolodvor.
Druga skupina siromašne dece odide v Breznico na počitnice v torek 22 t. m. ob 7.30 z glavnega kolodvora. V drugi sku* pini so: Bremšak Ana, Židanik Olga, Kvti Julija, Fink Marija, Franko Marija, Go» dec Roza, Golob Marija, Oostiša Marjan« ca, Gerčar Jana. Grilc Marica. Hav liček Silva. Jesih Alojzija. Jurčič Miri, kopač Marija. Košiček Slavka. Krsgelj Ida, Kra» mar Milica, Leban Ana, Lupine Marija, Mugerle Dragica, Ogrizek Marica, Os ta* Fanči, Povhe Vanja, Požar Vladka, Po* ženel Jožica, Premelč Vladislava, Purkat Danica, Samsa Anica, Simčič Milena, Sin* tič Rafaela, £curk Antonija, žpeh, Šuštar. Tomkievič Hermina, Toplikar Anica, Vid. mar Jožica, Kladerotti Danica. Majdič Ivanka, Sušteršič Erika, Potočnik Draga, Kobilca Dušan.
Kmetski praznik na Krškem polju
Kmetskega praznika na Krškem polju, jutri 20. t. m. se udeleži zastopnik hrvatskega seljaštva čiča Karlo Kova-čević, podpredsednik bivše HSS.
Na Krškem zborovanju bo predaval g. dr. Pivko iz Maribora o pomenu kmetskega Sokola in njegovi organizaciji v Sloveniji.
Ljubljanski aeroplan na Krškem polju*
Ob priliki kmetskega praznika na Krškem polju prispe v Krško tudi letalo ljubljanskega aerokluba »Ljubljana«, ki bo ves dan prirejalo polete z udeležniki kmetskega praznika.
Sport
— Koturaški Savez krati«vine Jugoslavije. »Triglavski Pododbor« poziva vse včlanjene klube da se sigurno udeleže »Športnega dne« v IX>mžalah, ki se vrši jutri 20. tm. Start h kolesarskim dirkam točno ob lo pri km 14, dirkači se morajo javiti ob 12.30 na Startu. Vsi dirkači se opozarjajo da prineso s seboj letošnje savezne licence, kdor iste še nima, naj se javi takoj I. tehn. ref. g. Fr. Ogrinu. — Upravni odbor.
— Motoklesarski klub »Ilirija«. Jutri v nedeljo 30. tm. obvezna udeležba prireditve S. K. Diska v Damžalah. Start kolesarskih dirk točno ob 13 pri km 14. — Dirkači se morajo javiti točno ob 12.30 na startu. Kontrolno službo vršijo gg. motocikl isti: Debelak, Juvan, Zaiaznik, Siska, Rebolj, Mrzlikar. Kepec ter se naprošajo, da pridejo točno ob 12.30 na start. — Dre-vi zvečer ob 20. obvezni sestanek Odbora, vodstva dirke in dirkačev na vrtu resta* vraciie *Novi $vet«. — Predsednik.
— Ilirija. Uld bo\s Litija. Jutri igra ▼ Litiji old boys moštvo SK Ilirije proti tamošnjemu klubu SK Litija. V Litiji vlada za poštovanje Ilirijanov veliko zanimanje. Litijfani so pod vodstvom trenerja Pepeta Pleša, bivšega igrača Ilirije, dobro napredovali in bodo Iliriji nudili precejšen odpor.
Nedelja, 20. julija.
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P- dr. Gvido Kant: Versko predavanje; 10.JO: Okorn Jože: O čebelarstvu: 11: Koncert radio orkestra; 12.15: Tedenski pregled; 1?: Plošča; 1530: Jalen: »Srenja«, drama v 4. dejanjih; (Ljudski oder); 16.30: Kuharjev šratnel kvartet; 20: Koncert radio orkestra: 21: Prenos z Bleda; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 21. julija.
12 30: Plošče; 13. Časovna napoved, bor za, plošč«; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio orkestra; 10: Dr. Pr. Vsbsr: Avguštin in naša doba, predavanj«; 20: Planinski zvoki, radio orkester; 21: Valčkov večer, izvaja radio orkester; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sokol-mučenik na mrtvaškem odru
Med cvetjem in zelenjem
, da ga spremimo k večnemu počitku
Ljubljana, 19. julija. Na Tabor romajo množico pokro* pit mladega sokolskcga mučenika. Žc prec" 8. uro so stali pred poslopjem s črnimi zastavami vozički mlckaric in sploh sc vrste na Taboru pred mrtva* škim odrom vsi sloji mestnega, pa tu* di prebivalstva z dežele.
V cvetju in zelenju
Ob vhodu je težka črna draperija in vestibul je ves črno prevlečen rer okrašen z lavorjevimi drevesci. V ve« liki dvorani gore vse svetiljke, na sredi pa je postavljen baldahin in pod njim katafalk z rujavo krsto Maleje* vo, ki na njej leži Malejeva čepica in je pokrita z državnim praporom, Sves čc gore ob kraju in resno stoje So* koli z golimi sablami. Visoka sveče in svetiljke mečejo medlo luč po lo* vorjevih drevescih in zimzelenih rastlinah ter po vsem pisanem cvetju, šopkov in vencev, ki je z njimi ob? ložena lepo profilirana krsta in so pokrita z njimi tudi tla. V kotih stoje sokolski prapori, venci se pa v dol= gi vrsti vrste ob strani vse dvorane na stojalih in podstavkih. Neprestan no rožlja srebrn kotliček z blagosiov* ljcno vodo in neprestano rose na kr= sto in cvetje zadnji pozdravi množic, ki ga niso poznale, pa ga vendar no* sijo v svojem srcu. Ura kaže na 7 — uro M aleje ve smrti.
nieo. Internacionalna federacija gim = nastov jc počastila Maleja z vencem iz belih dalij, ki so posute s temno« rdečimi nageljni, kakor bi bil venec poškropljen s kapljami krvi. Zraven stoji na podstavku krasen šopek s trikoloro in naisom: »L' Espcrartcc — Diffcrdangc«. Na drugem podstavku pa šopek rdečih in belih dalij z napisom: »A notre eher camerade Sccours Luxem. Pfaffenthal«. Lep šopek so poslali tudi madžarski telovadci, ki je povit z madžarsko trobojnico. dan odbora   in razsodišča Jacques
Doppclmann je položil na krsto šopek in kondolacijo prav tako kakor vod* nik  vrste E. Gaiilics iz Ganda.
Venec naše tekmovalne vrste
Po svoji lepoti se pa posebno odlikuje prekrasen venec naše tekmovalne vrste, ki je apartno zložen iz belili rož in hrastovega listja, znamenje moei in hrabrosti. Trak ima v narodnih barvah. Le Cercle grand Oucal d'Escrime et de Gimnastigue je položil venec iz rumeno belih dalij, oranžnih gladiol in rožnih vrtnic. Venec iz belih dalij in belih rož, povitih v luxembourško trikoloro, je pa dala zveza luxembourških gimnastov. Gimnasti iz francoskega Toursa so poslali krasen venec iz smrečja in belih in rožnih dalii ter s francosko trikoloro.
Malej na mrtvaškem odru na Taboru
Venec grofa Zamoyskega
Krsta je obdana s cvetlicami, ki so jih Malej u prinesle tek>vadke Sokola I. in neprestano nosijo dekleta in stare ženice šopke ter jih pokladajo na oder. Na krsto je naslonjen venec iz umetnih cvetlic s črno obrobljeno vizitko grofa Zamov&kega, ki je poslal tudi prisrčno sožalno pismo in kras? no diplomo ter zlat znak poljskih So> kolov kot najvišje odlfkovanje Zveze poljskih Sokolov jugoslovanskemu bratu Maleju. Levo in desno so raz* prosrte kondolacijske liste, ki so že polne imen.
Kraljev venec
Kralj, ki ga bo zastopal pri pogrebu general Popovič, je naročil ob Ma< le j evo krsto položiti krasen venec iz roža gladiol in vrtnic, temnordečih gladiol in vrtnic, ki jih spodaj zdru* žuje velik šopek belih horterrzij. Kra* sen aranžma je povezan s trakom v državnih barvah in napisom: »Anionu Maleju, sokolskemu borcu za slavu  otadžbine  Aleksander 7.«
Venec SKJ
Uprav ogromen v premeru pol s drugi meter obsegajoč je venec SKJ. S florom prevlečena državna trobojni* ca ovija aranžma v državnih barvah; modri encijan, bele gladiole, vrtnice ter nageljni in rdeče gladiole in vrt* niče. Na tralcu je napis: »Savez So= kola kraljevine Jugoslavije — zadnji zdravo borcu bratu Antonu Maleju«.
Venec mestne občine
Na častnem mestu je tudi elegan* ten venec mestne občine s trakovi v mestnih, belo * zelenih barvah, in na= pisom: »Mesto Ljubljana — junaku — mučeniku.*c Venec je držan v oranžnih in lilastih tonih najlepših gladiol, vrtnic in dalij. Vse te krasne vence je res z umetniškim okusom zvila naša priznana domača tvrdka Korzika.
Venci iz inozemstva
Na prvem stojalu ob levi strani vi* si venec prireditvenega odbora v Luxembourgu iz belih rož in gladiol losove barve ter francoskim napisom na Iuxembourški, naši enaki troboj? niči. Zveza belgijskih gimnastov je dala venec iz gladiol losove barve in rumenih rož s trakom v belgijskih na= rodnih barvah črno ' rumene * rdeče. Zveza francoskih telovadcev je poslala venec belih rož iz mod. gladiol losove barve z državno trikoloro. Lu* xemburški višji svet za fizino vzgo= jo je položil na Malejcvo krsto venec iz belih rož ter rožnih gladiol in da* lij, povezanih z luxembourško troboj*
Domači venci
Izmed domačih vencev omenjamo v prvi vrsti krasen venec Malejeve družine z napisom: »Zlatemu sinu in bratu neutolažljiva mama, sestra in brata,« ter še poseben venec njegovega brata Janka. Po tleh so položeni venci sokolske župe ljubljanske, ki je zvit iz rdečih dalij, raznih vrtnic, gladiol losove barve, zgoraj ga pa krase rožne malve in bele dalije. razdeljene s črto temno rdečih vrtnic in z belimi marjeticami.
Drugi sokolski venci
Iz roza vrtnic in hortenzij ter belih levkoj je diven venec uprave Sokola I. 2upa Novi Sad je poslala rdeče nageljne in rdeče gladiole s trobojnico. Vadi-teljski -/bor Sokola I. je dal svojemu tovarišu temnordeče vrtnice in rdeče gladiole z belim trakom, telovadke Sokola I. so pa dale venec iz rožnih vrtnic in TiageJjnov, telovadci Sokola I. pa venec iz nežno rožnih vrtnic in belih ter rumenih gladiol. Škofjeloški Sokol je poslal venec iz rdečih rož s trobojnico in prav tako lep je tudi venec ljubljanskega Sokola s trobojnico. Vence še vedno prinašajo in kmalu bo dvorana napolnjena s cvetjem.
Belgijsko odlikovanje
V pisarni je poln kup vizitk z izrazi sožalja, ki sta jih Štukelj in Ozvald prinesla seboj iz Luxembourga. Seboj sta pa prinesla tudi diplomo in zlati znak zveze Iuxembourških gimnastov, ki je Maleju podelila to najvišje svoje odlikovanje.
Sožalje podbana dr. Pirkmajerja
Tudi telegrami in sožalja prihajajo neprestano. Sokol I. na Taboru je danes od podbana prejel naslednje pismo:
»Ob smrtni nesreči vzornega Sokola Antona Maleja, ki je položil svoje mlado življenje v slavo našega imena, pošiljam težko prizadetemu društvu globoko pretresen izraze svojega iskrenega sožalja. Dr. Pirkmajer.«
Drugi izrazi sožalja
Odsotni starosta društva je telegra-firal društvu in še posebej izrazil sožalje vaditeljskemu zboru Sokola I. takole:
»Tužna novica o veliki žrtvi br. Maleja me je neusmiljeno pretresla. V duhu delim vašo globoko žalost in obžalujem, da zaradi velike oddaljenosti ne morem priti na pogreb. Društvo sem naprosil, da v mojem imenu preskrbi poseben venec. Težko čakam, da se vrnem v vašo sredo, kjer bom našel uteho. Slava brezsmrtnemu vzorniku sokolske lepote in vrlin. Ing. Rado Bevc, — starosta.«
Sokolsko društvo Stara Pazova je brzojavilo-
Tragičnu smrt brata Maleja saža-Ijevamo. Primite bratsko saučesče.
Nadaljne brzojavke: Sokolsko društvo Maribor Matica, zbrano na zadnji žalni seji, daje s tem izraza skupni boli nad težko izgubo br. Maleja.
»Povodom nrebridke izgube celokupnega sokolstva smrti br. Maleja izrekamo svoje iskreno sožalje. Sokolsko društvo Rajhenburg.
Sažalievamo nenadanu smrt br. Maleju i molimo, da primite naše saučesče Sok. društva Kreka.«
»Sa bolom u duši delimo zajedničku žalost sa nezaboravnim bratom Male-jem. Sokol Lukavac.«
»S vama plačemo nad odrom brata Maleja. koji ie poginuo, pronoseći slavu domovine i sokolstva. Sokol Varaždin.«
; Ob priliki tragično preminulega borca br. Maleja sprejmite naše iskreno sožalje. — Sokol Št. IIj v Slovenskih goricah.«
Ob krsti so ves čas navzoči odborniki društva s prvim podstarostom br. Gan-glom. Prispel je tudi zastopnik novosad-skega Sokola, ki je kakor smo že omenili, položil na krsto tudi krasen venec. V množici žalujočih smo pa opazili tudi sivo glavo starega borca Aleksandra Tomana, ki se je solznih oči poslovil od mladega mučenika.
Visoko posmrtno odlikovanje
Br. Osvald, ki se je kot sodnik udele* žil mednarodne telovadbe v Luxeinbour-gu, je prinesel s seboj sliko pokojnega br. Maleja na mrtvaškem odru, nintgenove fotografije iz katerih je točno razvidno, kje si je nesrečnež zlomil hrbtenico ter diplome in odlikovanja, s katerimi je bil Tone Malej po smrti odlikovan. Starosta poljskega Sokolstva br. Zamovski je po* ložil na krsto diplomo poljskega Sokol* stva. To je najvišje sokolsko odlikovanje in priznanje za zasluge na polju Sokol* stva. Br. Malej je bil 179. odlikovanec. Diploma se glasi:
Z\viazck Towarzysiu Gimnastvcznuch »Sokol« v Polsce w uznanin \vybitnych zaslug, položonuch \v szerženiu i ugnmio* vaniu idei Sokolej uch\vata Zwiazku z dn. 15 Czenvea 1930 nadaie
Oruhovi Antononi Malejou-i pravo   noszenia   zasczufnej   od znaki So: kole j.
VTarsza\x>a, dn.  15. Lipe a 1930. Zusiazek  To\varzysiu Gimnastucznych »Sokol« v Polsce. Prerez: Dr, Zamovski.
Luksemburžani so položili na krsto na* stopno diplomo:
Union des Socićtćs Luxembourgeoises de Gvmnasfigue Oeuvre de la Gratitud des Gvmnasfes Luxembourgeois. Le Ra* mena de F Union est decerne a Monsicur
ANTONIE MALEJ de Ljubljana.
Slede podpisi.
Luksemburžani so izročili našim So* kolom za pokojnega Maleja krasno odli« kovanje znak, ki ga prejme sicer samo oni, ki sc najmanj 30 let aktivno udejstvu* je na polju gimnastike ter doseže odlične uspehe.
Sožalne izjave so podpisali poleg pred* stavnikov in zastopnikov mednarodnih te; lovadnih udruženj tudi številni predstav* niki  luksemburške javnosti.
„Udarilo ga je
navpično ob tla"
Ko sem včeraj ob 6. obiskal svetovnega prvaka Primožiča, so neodprti kovčegi in poležana postelja pričali, da je po prihodu počival. Oblačil se je, da gre na Tabor oddat Malejeve kovčege, ki je nekdo prišel pcj:je iz Bohinja.
Videl sem, da še ni pri sebi, ker je le e težavo govoril in nervozno iskal izrazov Rekel ie. da hiti v Maribor in se tako čimprej oprosti strašnih vtisov luksemburških dni.
Polt in je pa pripovedoval: i Ko je šel Malej na kroge z zavestjo sigurnosti, da vajo izvede morebiti še popolnejše, kot pri treningu, sem seveda tudi jaz pazil na vsak njegov gib. Sodniki so bili pri vsaki njegovi kretnji zadivljeni in so pritrjevali, češ, tako se mora delati. Vaje je res delal s tako lahkoto in uglajeno preciznostjo, da nikdo ni mogel pričakovati tako usodnega konca. Padec je bil tako nepričakovan in bliskovit, da se je z močnim udarcem ob tla čui v dvorani samo močan vzdih publike, ki je strme onemela. Publiko je namreč že po štuki je vili vajah združila z nami največja duševna napetost, ki je po vsaki končani vaji dala duška z izrazi simpatij. Te sugestivne simpatije so na nas delovale tako bodrilno, da smo zmagovali tudi najtežje vaje brez občutnega napora. Vzdih publike torej ni pomenil sproščenja želj po senzaciji — temveč iz srca izžet stok tuge.
Pri vajah smo sedeli po vrsti br. Gre-gorko, Žilic, jaz, Ban, šumi, Malej, Anto-sie\vicz- in ob strani blesirani stukelj, ki je nas ves čas navduševal, naj se le držimo, da bo že šlo.
Asistenca je bila s strani sodniškega zbora zabranjena tako nam. kakor po predpisih tekme tudi vsem drugim vrstam, a kljub temu sem, ko je prišel na vrsto Malej, vstal iz vrste z namenom, da mu asistiram, čeprav sem ga imel za popolnoma sigurnega. Bili so trije sodniki in eden med njimi me je po predpisih zavrnil z migom
roke. naj stopim v stran. Takoj sem zopet sedel nazaj in gledal Toneta. Na tren ga je udarilo navpično ob tla...
Ko smo videli Toneta v nezavesti, smo v nepremagljivem razburjenju skočili proti sodnikom, če.-, to je storila prepoved asistence. A smo za to 5VOJO prenagljenost, ki smo jo zakrivili nehote pretreseni po do-codku takoj dali sodniku zadoščenje. Nik-do pa ni niti slutil groznih posledic padca.
Ko so Maleja odpeljali, smo tekmo nadaljevali. Da sem tudi jaz čutil živce po nesreči, mi paT- ni trpb;< omenjati.
Na Tonetovo smrt ni-eni mngel misliti in VSe tolaži ji ve ve?ti iz bolnice sem sprejemal z največjim optimizmom.
Zanimivosti v lepem megtu za mene ni bilo nobene več'.
Malejev pogreb
Ljubljanska sokolska župa objavlja: Bratje in sestre!
Svojega brata Toneta Maleja, ki je v izvrševanju sokolske dolžnosti žrtvoval vse, samega sebe in svoje življenje, bomo spremljali vsi na njegovi zadnji poti.
Žalni sprevod v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 20. julija t. I. ob 9. dopoldne izpred sokolskega doma na Taboru na glavni kolodvor po naslednjih ulicah in cestah: Vrhovčeva, Vidovdanska, Sv. Petra. Marijin trg, Prešernova. Dunajska. Masaryko-va cesta na gl. kolodvor.
Sprevod se razvrsti po sledečem redu: godba Sokola I., venci, sokolski prapori, zastopstvo Saveza SKJ, zastopstva žup, Člani v slavnostnem kroju, zastopstva kulturnih društev, luxembourška tekmovalna vrsta, križ, duhovščina in krsta, sorodstvo, zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopniki raznih civilnih in vojnih oblasti, oficirski zbor, sokolsko članstvo v civilu z znaki (člani, članice, moški naraščaj, ženski naraščaj), ostalo občinstvo.
člani, članice, moški in ženski naraščaj se zbero ob 8.15 na telovadišču na Taboru. Žalne svečanosti se prično točno ob 9. dopoldne.
Po slovesu na kolodvoru, je odhod Članstva na pogreb v Bohinjsko Bistrico z rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 11.45. S tem vlakom se bo vozila tud1" krsta blagopokojnega br. Toneta Maleja. Prihod v Bohinjsko Bistrico bo popoldne ob 15.05, pogreb v njegovem rodnem kraju pa ob 16. uri popoldne.
Članstvo lahko odhaja proti Ljubljani z rednim vlakom ob 17.OS. ali s turističnim ob 19.07.
Za udeležbo na pogrebu je dovolilo ministrstvo četrlinsko vožnjo, na podlagi legitimacij, ki jih izdajo društva ali Sokolska Matica (Ljubljana Narodni dom) za ta pri-
mer. Veljavnost olajšave potrdi na legitimaciji žel. postaja v Boh. Bistrici.
četrtinska vožnja velja samo za vlak, ki odhaja jutri ob 11.45 iz Ljubljane.
Zdravo!
Sokolska župa Ljubljan.i.
Kraljev zastopnik pri pogrebu
Od maršalata dvora na Bledu je odrejen za zastopnika Nj. Vel. kralja pri pogrebu br. Maleja zastopnik komandanta dravske divizije brigadni general Dragomir Popović, ki bo na grob položil venec s trakom v narodnih barvah z napisom: Antonu Maleju borcu za slavu otaebine — Aleksandar
Važno opozorilo udeležencem pogreba
Udeležence Matejevega pogreba iz Ljubljane in drugih krajev ob železnici opozarjamo, da velja četrtinska vožnja samo za vlak. ki odhaja iz Ljubljane jutri 20. t. m. ob 11.45.
Bratje, sestre!
Opozarjamo  ponovno,   da  je zbira članstva jutri v nedeljo pred Narodnim domom, od koder odkorakamo točno ob 8. url na Tabor.
Naj ne bo nikake izjeme! Vsakdo, ki ima svečani kroj, naj spremi
BRATA TONETA MALEJA
na poslednji poti.
članice in naraščaj se zbirajo na Taboru.
Legitimacije za četrtinsko vožnjo so članstvu na razpolago v društveni pisarni. Zdravo!
Odbor Ljnbljanskepra Sokola
Objave In pozivi
— Pevcem ljubljanskih zborov! Zbirališče za pogreb br. T. Maleja točno ob % 9. uri pred kavarno Krapš na Taboru. Vsi in točno! Arhivarji naj prinesejo note za Pa\čičevo »Narodno naerobnico« in Devov »Vigred se povrne«. Ostalo se domenimo ustmeno pred pogrebom. — Z. Prelovec.
— Sokol Šiška vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba br. Toneta Maleja. Udeležba v kroju in civilu z značko. Zbirališče ob 8. zjutraj pred šolo. Legitimacije za v Bohinj se dobijo pri br. Tušarju.
_ Poljanska dolina. Radi smrti in po-
greha br. Maleja v nedeljo 20. t m. je javen nastop Sokola za Poljansko dolino preložen na nedeljo 27. tm.
Lepa fMfrijotična slavnost
na meji
V Kotederšici so postavili 36 m visok drog, in potegnili nanj državno zastavo — Tudi Italijani so postavili drog, samo da je nižji
Hotederšica, 17. julija.
V nedeljo popoldne smo obhajali prav lepo patriotično slavnost, ki se je kljub hudemu nalivu udeležila vsa bližnja in daljna okolica. Tik ob državni meji smo namreč postavili 36 m visok drog in prvič nanj  potegnili državno zastavo. »
Najprej smo imeli ob meji obešeno državno zastavo na precej visokem dro* gu, kmalu so pa v najbližji bližini na oni strani maja postavili 28 m visok drog in vsako jutro je trobentač pozdravil itali* jansko zastavo, ko so jo ob solnčnem vzhodu potegnili na drog in jo ob zahodu solnca zopet spustili doli. Nismo smeli zaostati za svojimi sosedi, ki se tu ob meji prav dobro razumemo z njimi.
Sestavili smo poseben odbor, ki so bili v njem zastopniki gasilcev, čitalnice, So* kolov, prosvetnega društva, graničarjev, finance in orožništva, torej zastopniki prav vseh slojev naše narodno zavedne vasi. Odboru je z največjo vnemo pred-sedoval načelnik gasilcev g. Karel Brus, ki si je s svojim požrtvovalnim delom prido* bil največje zasluge za postavitev droga.
Vrli fantje so v gozdovih poiskali naj* višjo in najvitkejšo smreko ter jo z naj* večjim naporom spravili v dolino. Obelili smo jo in prepleskali v narodnih barvah. Marsikdo bi mislil, da je tudi naš velikan* ski drog sestavljen zi večih delov, kakor je to navada tudi pri nižjih mlajih naš drog je pa le ena sama smreka zvezana sa*
mo pod vrhom, ki se je odlomil. Iz beto* na smo pripravili trdi temelj in ličen pod« stavek z državnim grbom, da ponosne državne zastave ne omaje niti najhujši vihar.
Pri postavljanju velikana je bila po* trebna največja spretnost, da drog ni pe* del in se zlomil. Zahvaliti se je le izkušenemu vodstvu očeta Petkovška, da je s pomočjo naših krepkih fantov bil drog postavljen v največje veselje vseh navzo* čih.
Seveda ni šlo brez stroškov in omenja« mo, da samo blago za 10 m dolgo državno zastavo, žica in barva stanejo 2000 E>in. Ne omenjamo tega, da bi se hvalili, ven* dar pa mislimo, da marsikatero bogato mesto zaostaja v požrtvovalnosti za našo vasjo. Deficit imamo še vedno in pri« spevke sprejmemo z največjo hvalež* nostjo.
Na slavnost so prišli namestnk župana g. Ivan Albreht, komandir pogranične čete kapetan Milan Alvirovič s poročnikoma Ferdom Fantonom in Stanislavom Pišlar* jem, vodnik žandarmerije poročnik Rudi« mir Colić s podoficirji in moštvom, sta« reišna domače finančne straže preglednik g. Bjelan in starešina iz Rovt preglednik g. Kenda z moštvom iz Hotederšice. Rovt. Rakeka in Logatca, domači župnik Janku Borštnar ter vaščani od blizu in daleč. Kit smo ob 16. prvič potegnili na visoki drog mogočno državno zastavo, jo je vrlo pevsko društvo iz Dolnjega Logatca pod od« ličnim vodstvom pevovodje g. Guče po= zdravilo z veličastno »Ustajmo braćo . . .« in med pokanjem topi"'v je nova trohnj* niča prvič zaplopalala visoko v zraku. Tik nas onostran meje so pa prisostvovali slavnosti italijanski oficirji karahinerjev in vodnik finance z moštvom in baje je bil navzoč celo nek italijanski novinar. S kratkim govorom je g. Franc Korenč omenil pomen slavnosti, potem se je pa zara« di hudega naliva moralo občinstvo prese* liti v Prosvetni dom, kjer se je razvili prav animirana veselica, kjer smo z na* vdušenjem poslušali več patriotičnih go-» vorov, med katerimi omenjamo zlasti krasne z ljubeznijo do domovine prežete bekede gospoda kapetana, ki je s svojim govorom dokazal, da ni samo hraber vo* jak, temveč tudi rojen govornik. Dolnje* logaško pevsko društvo je krasno zapelo še več lepih pesmi, pred poslopjem so pa udeleženci izpustili v zrak še dva velika balona v narodnih barvah, ki je enega za* nesel veter čez mejo baje na vrh črnega vrha.
Na sliki vidite na levi naš novi drog, ki stoji takoj za vasjo za graničarsko hi« šico. Ob drogu je med ljudmi viden državni mejnik in mala graničarska straž* niča, na sredi je pot. ki vodi skoraj ob meji, na desni strani pa stoji it:ili jan>k i drog ob hišici in stražnici italijanske fi» nanc*
Dnevne vesti
1000letnica islandskega parlamenta
Kako so proslavili Islandci jubilej svojega parlamenta,
ki je najstarejši na svetu
— Visoko odlikovanje prvega slovenskega župana v LJubljani. Kralj Aleksander je odlikoval bivšega ljubljanskega župana Petra Grasselija z redom Sv. Save H. stopnje Čestitamo!
— Naš finančni minister v Karlovih Va-rflt. V četrtek je prispel v Karlove Varv naš finančni minister dr. Stanko Švrljuga.
— Novi grški poslanik v Beogradu. Dosedanji grški poslanik v Tirani g. Melas je imenovan za poslanika v Beogradu.
— Rumunskl študenti v Dalmaciji. Snoči je prispelo iz Dubrovnika v Split 30 slušateljev gospodarske fakultete na politehniki v Bukarešti pod vodstvom šestih profesorjev. Goste so sprejeli in pozdravili gozdarski uradniki banske uprave. Ogledajo si zanimivosti mesta, zlasti Marjan, državno drevesnico itd.
_ Hrvatski planinci na Kumu. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi jutri za svoje Člane skupni izlet na Kum. Udeleženci izleta se odpeljejo iz Zagreba jutri zjutraj ob 5.30 do Laškega, vrnejo se pa z večernim vlakom.
— Državni nameščenci in upokojenci — odtegljaji za odkupnino osebnega dela. — V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 193, št. 42.293 in skladno Z odlokom finančnega ministrstva od 24. junija 1930, št. 83.570-IT se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930 kot odkupnina osebnega dela vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem in sicer aktivnim drž. nameščencem na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih aktivnih prejemnikov (brez stanarine in vsakršnih doklad), vsem drž. upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez doklad). Prednje se objavlja, da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj.
Izlet Zagrebčanov na Bled. Kakor smo že poročali, priredi zagrebško udruženje železniških uradnikov jutri s posebnim izletniškim vlakom izlet na Bled. Izletniški vlak odide iz Zagreba drevi ob 22.31 in prispe na Bled jutri zjutraj okrog 6. Z Bleda se vrne jutri zvečer ob 20.50. Ustavil se bo v Lescah, na Bledu in na Dobravi - Vintgar. Posebni vodniki razkažejo izletnikom lepote Vintgarja. V izletniškem vlaku bo buffet. Gotovo se udeleže mnog' izletniki tudi pogreba sokolskega prvaka Toneta Maleja.
— Razpisane službe pogodbenih banovinskih strojnikov. Razpisana so štiri mesta pogodbenih banovinskih strojnikov za vodstvo cestnih valjarjev in traktorjev. Mesečni honorar znaša 1000 Din, poleg tega pa pripada strojniku tudi terenska nagrada mesečnih 800 Din, kadar je zaposlen na terenu. Prošnje je treba vložiti do 2. avgusta pri kr. banski upravi v Ljubljani.
— Ranjenci s »Karadjordja« bodo kmalu okrevali. Vsi ranjenci s ponesrečenega parnika »Karadjordje«, ki leže v bolnici v Zadru, se počutijo dobro in bodo kmalu okrevali. V zadarski bolnici je ostalo 6 ranjencev in sicer Vaclav Kasparek, ing. Jakob Matouška, Karel Hortvk, Ferdinand Gregor, Albert Borčič in Juraj Lozić. Prvi štirje so češkoslovaški državljani. Ukrenili so vse potrebno, da jih prepeljejo na Češkoslovaško in v četrtek so ing. Matou-ško in Hortvka res prepeljali preko Trsta v domovino, čeprav se jima rane še niso zacelile. Najtežje je bil ranjen Kasparek, pa tudi njega so prepeljali včeraj v domovino. Za prevoz omenjenih treh ranjencev je prispel v Trst iz Češkoslovaške poseben sanitetni vagon.
— Pravilnik za izpite v ljudskih šolah. Pravosodni minister je podpisal pravilnik o polaganju izpitov na osnovnih in višjjh ljudskih šolah ter na zavodih za vzgojo dece.
— Razpisane službe banovinskih cestarjev. Razpisane so naslednje službe banovinskih cestarjev: v območju okrajnega cestnega odbora v Kozjem štiri službena mesta in sicer za cestne proge na banovinski cesti Sv. Martin - Lesično - Podsreda-Kozje - Sv. Peter pod Sv. Gorami: 1 mesto od km 7.500 do km 12.000, 1 mesto od km 12.000 do km 17.000, l mesto od km 33.000 do km 29.000, b) Konjice-Stra-nice - Gor. Dolič - Celje od km 7.00 do 9.000, 1 mesto za cestne proge a) Penoje-Teharje - Ponikva od km 0.00 do km 2.00, b) Poljčane - Konjice od km 0.00 do 4.00 in 1 mesto za cestno progo Konjice - Ziče-Paljčane od km 9.00 do 16.00; v območju okrajnega cestnega odbora Radolska - Zg. Vižinga - Marenberg od km 0.00—5.200 in zvezno cesto od km 0.00 do km 0.800. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Okrajno glavarstvo v Celju pa razpisuje mesto začasnega cestarja - delavca na progi km 54 do 59 državne ceste št. 50. Prošnje je treba vložiti pri tehničnem oddelku okrajnega glavarstva v Celju do 15. avgusta.
— Odškodninske tožbe nameščencev proti službodavcem radi opuščenega ali nepravilnega  pokojninskega zavarovanja«
Službodavce  ln  nameščence opozarjamo
na razpravo g. drja. Janka Vrančića, pod-direktorja Pokojninskega zavoda, v zadnji (5.—8.) številki »Slovenskega pravnika«.
— Poziv lastnikom Levstikovih ali nJemu pisanih pisem. Slovenska Matica namerava izdati prihodnje leto ob stoletnici Levstikovega rojstva njegova pisma. Odbor vljudno prosi vse lastnike Levstikovih ali nJemu pisanih pisem, da bi jih blagovolil dati v ta namen na razpolago do 1. oktobra 1930. Pisma se bodo prepisala in vrnila takoj lastnikom.
_ Slovenska Matica pisateljem. V polpretekli dobi so bile vsakoletne izdaje izvirnih leposlovnih del Matičin ponos. Matica je ostala tudi danes verna tej tradiciji, pogreša pa rokopisov. Zato vabi vse slov. pisatelje, da bi predložili odboru čimprej večja izvirna dela,   pripovedne ali
dramatske vsebine. Slovenska Matica ne stavlja nikakih zahtev, edina legitimacija bo umetniška kvaliteta dela. Rokopise bo z ozirom na današnje razmere na knjižnem trgu dobro konorirala ter jih odkupila takoj, po bodo sprejeti.
— Slaba letina. Iz mnogih krajev Hrvatskega Zagorja in iz Posavine poročajo, da je letošnja letina mnogo slabša od lanske. V nekaterih krajih je pridelka za polovico manj.
— Idletnico mature obhajajo letos maturanti II. drž. gimnazije v Ljubljani iz leta 1914-15. Sestanek maturantov Be bo vršil v nedeljo, dne 7. septembra t L ob 8. zvečer v holelu »Bellevue« v Ljubljani. Tovariši, ki se nameravajo sestanka udeležiti naj blagovolijo prijaviti udeležbo na naslov: Milan Mravlje, Ljubljana, Kolodvorska uL 7.
ffi Torisfovska karta Kara?anl
Velika izdaja za urade, hotele itd. 80*— Din
Mala ročna izdaja 5*— Din. Maročila: Podružnica 8PD, Tržič.
— Objava za poljedelske producente. Vojno ministrstvo namerava po letošnji žetvi nabaviti potrebščine za vojsko in mornarico kolikor le mogoče neposredno od domačij producentov. Za začetek gre samo za živinsko krmo in steljo (seno, oves, ječmen, slamo), pozi>eje pa se bo kupovala tudi pšenica. Kupovanje se prične po vseh garni-zijah takoj po končanju košnje in žetve in sicer za gotov denar na licu mesta na di rektnem sestanku s proizvedniki. Izključeni so vsaki posredovalci (banke, dobavite lji, trgovci, Špekulanti itd.), ki žive le od posredovanja, špekulacije in vmesnega zaslužka. Država želi živahnega odziva, ker bi sicer morala pozneje vendarle poseči po liferanlih, od česar pa bi kmetski del naroda Ličesar ne imeL
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in deloma lepo vreme, da pa v splošnem stanovitnega vremena še ni pričakovati. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države lepo, samo v jugozapadnih deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30.4, v Zagrebu 30, v Sarajevu 29, v Splitu 27, v Ljubljani 20.6, v Mariboru 20.4. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 754.2 mm, temperatura je znašala 16 stopinj.
— Samomor štirih starcev v eni noči. V Subotici so se te dni v eni noči obesili štirje starci. Prvi je bil 67letni Voda Gabrić, katerega so našli obešenega na pristavi Ve-rušič pri Subotici. Samomor je izvršil v duševni zmedenosti. — Na pristavi Zednik se je obesil 621etni Boga Rogič. Mož je napisal pismo, v katerem pravi, da se je naveličal življenja. Iste noči se je v svojem stanovanju obesil Josip Karaš. Četrti samomor pa je izvršil Josip Almuzino, bivši hu-zarski kapetan. Mož je bil pohabljen ter se je preživljal samo z beračenjem.
— Zaradi dveh gosi ubil soseda. V Aša-nji je bil te dni izvršen nenavaden zločin. Posestnik Pera Zeković je zalotil svojega soseaa Ranka Gizulo, ko mu je hotel odnesti dve gosi. Ves divji je pograbil ročico in ga tako močno oplazil po glavi, da je bil Gizulo  takoj mrtev.
— Pijanci- pomotoma pil razstopino kamene sode. 661etni posestnik Zivan Radojčić iz Dobrincev je prišel te dni zvečer pijan domov. V pijanosti je zagrabil steklenico, v kateri je bila razstopina kamene sode ter pil, trdno prepričan, da pije vino. Prepeljali so ga v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Mož je v groznih mukah umrl.
Iz Ljubljane
—lj Kraljev zastopnik na pogrebu Antona Kristana. Od dvornega maršalata na Bledu je odrejen za zastopnika Nj. Vel. kralja pri pogrebu bivšega ministra Antona Kristana zastopnik komandanta dravske divizije Dragomir Popović.
—lj Ljubljanski župan dr. Hlnko Puc prosi vse hišne posestnike, da ob priliki pogreba našega dragega brata Toneta Maleja Izobesijo črne zastave, kakor bo to storila tudi Mestna občina ljubljanska.
—lj Znižana pristojbina v mestnem kopališču na Ljubljanici. Uprava mestnega kopališča na Ljubljanici je znižala kopalno pristojbino in veljajo od sedaj sledeče cone: Vstopnina v kopališče in vporaba kabine za čas 3 ur Din 3.— za osebo. Vstopnina in uporaba garderobne omarice za isti čas Din 2.— za osebo.
—Ij Zidanje nebotičnika. Pokojninski zavod za nameščence nam sporoča, da se je oddaja zidarskih, težaških in zele*obeton skih del pri novogradnji na Dunajski cest/ in ob Gajevi ulici začasno odložila, ker je z ozirom na izredno višino stavbe in s tem zvezano posebno konstrukcijo zgradbe potrebno, da se z natančnim sondiranjem terena doženejo terenske razmere in tako določi način fundiranja.
—lj Umrli so v Ljubljani od 12. do 19. t. m.: Jera Gerčar, mestna uboga, 80 let, Japljeva ul. 2: Janez Pu8nik, klerik, 22 let, Rakovniška ul. 6; Henrik Ograjenšek, srn šivilje, 9 mesecev, Kamniška nI. 19; Cecilija Marinšek, žena strojaria, 43 let, Kar-lovska c. 6; sestra Pija Terezija Grejan, usmiljenka, 61 let, Slomškova ul. 2f>; Anton ZniderŠiČ, ključavničar, 59 let, Zaloška c. 13: Anton Kristan, minister n. r.. 49 let, Miklošičeva c. 13. V bolnici: Franc Rak. kočar, 50 let, Ihan 11; Jožefa Kadivec. žena ka.ižarja, 44 let, Repnje 54; Josip Kranf, dninar, 42 let, Zabukovje 12: Terezija Flis. žena dninarja, 67 let, Pobriša vas pri Pe-trovčah; Marija Virant, hči pletilje. 1 mesec, Hrenova ul. 17; Frančiška Skedelj, košarica. 37 let, Uršna sela; Ladislav Grenc, sin posestnika, 9 let, Litija; Anton Rus, sin posestnika. 4 leta, Plešivica 8; Ivana Glasi?, žena livarja. 32 let, Črna vas: Emilija 7,9,-kraisek. služkinja. 25 tet: Tvana Proklet, užitkariea. 70 let. Kamnik; Franc Mulaček.. ' mag. uradnik v p., 49 let.
—Ij Izjava. Lojalno izjavljamo, da tapetniški mojster v Ljubljani g. Raj ko Ojsterc ni v nobeni zvezi z nezgodo, ki se je dogodila meseca junija na Gorenjskem kolodvoru pod vagonom, ko so našli tam neko žensko, Ki jo je povozilo.
—lj Pri »Tieku na Gričku« ▼ nedeljo — radio. 410/n
—I j Samomor v Mostah. Snoči se je v Mostah ustrelil vpričo svoje izvoljenke 201etni zidar Ivan Dobrota, stanujoč na Zaloški cesti 80 in zaposlen pri Ljubljanski gradbeni družbi. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je pa davi poškodbam podlegel. Kaj je bilo vzrok samomora, ni znano. Zadnje čase je bil Dobrota potrt in zamišljen.
Iz Celja
—c Nedeljski počitek v celjskih trgovinah ostane. V Celju je sklenil Gremij trgovcev, da glede na nesoglasja, nastala z zopetno uvedbo nedeljskaga 2-urnega dela v trgovinah na podlagi banske naredbe o odpira nju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, skliče na zahtevo nekaterih svojih članov Izredni občni zbor, ki naj odloči, ali naj se nedeljsko delo ukine, ali naj ostane. Izredni občni zbor se je vršil v Četrtek zvečer v mal: dvorani Narodnega doma in ga je vodil predsednik g. Stermecki, ki je podal podrobno zgodovino vseh dosedanjih borb in akcij za in proti nedeljskemu delu. Končno je po krajši debati, v katero so Še posegli gg. Fischer, Dobovičnik. Pibrovec in Šafar, predlagal po daljšem zadevnem govoru trgovec g. Anton Fazarine 3 predloge, ki so bili soglasno in z velikim odobra vanjem sprejeti. V predlogu je v glavnem rečeno, naj ostanejo trgovine ob nedeljah in   praznikih  do   nadaljnjega zaprte.
—c Invalidska tombola. Z ozirom na to, da je bilo pretečeno nedeljo slabo vreme, se ni mo<:la tombola izvršiti in je prelože na na jutri v nedeljo 20. t. m. ob 15. popoldne na Dečkovem trgu.
—c Mestno načelstvo celjsko naznanja, da je zapadel dne 1. julija v plačilo že tretji obrok samostojnih naklad (8% najemninski vinar. 2% kanalska pristojibna in 10% vo-darina). Hišni posestniki, ki so v zaostanku s plačili, se poživljajo, da zapadle obroka plačajo pri meslni blagajni najkasneje do 13. avgusta 1. 1. v izogib eksekutivnemu postopanju.
— c Dežurno  lekarniško slulbo v Celju
ima prihodnji teden, počenši od danes 19. t. m. do vključno petka 25. t. m. lekarna \Pri križiu na Kralja Petra cesti.
--c Izgubljeno in najdeno. Celjski lesni trgovec Ivo Brinovc je izgubil 16. t. m. med vožnjo iz Maribora v Celje z avtomobila rezervno kolo, na katerem je bila pritrjena evidenčna tablica s številkami >2-959'. — Na policiji je bila oddana kolesarska zračna sesalka in avtomobilski vžigalnik, ki sta bila oba najdena v Prešernovi ulici. Lastnika naj se zglasita na celjski mestni policiji.
—c Neprimerno prenočišče. Te dni je bil aretiran na tukajšnjem kolodvoru v kupeju L razreda v nekem vagonu, stoječem na stranskem tiru, brezposelni pekovski pomoćnik L. Š., pristojen v Nemško Avstrijo. Za delom je prišel tudi v Celje, seveda brez potnega lista Ker pa pri celjskih pekovskih mojstrih ni imel sreče, obenem pa nobenih sredstev za prenočevanje v hotelu, si je poiskal prenočišče na mehkih blazinah v vagonu, zlasti še, ker v hladnem vremenu ni mogel prenočiti na prostem. Začasno je bil spravljen v policijski zapor.
—c Pokvarjena moka. V trgovini Karo-line B. na Bregu pri Celju je kupil po nalogu svoje matere neki 9-letni deček 2 kg moke. Ko je moko prinesel domov, je mati ugotovila, da ima moka grenek okus in da močno diši po plesnobi. Poslala je dečka z moko nazaj k trgovki, češ da zahteva užitno in zdravo moko, ali pa povrnjen denar. Trgovka pa se je branila sprejeti moko, vrniti pa tudi ni hotela denarja. Kupovalka je nato odšla na stražnico, kjer so gospodje napravili prijavo, moko pa poslali v kemično preizkušnjo.
—c Nepošten tovariš. Brivski pomočnik Jurij Kupčarić se je peljal z vlakom v družbi svojega poklicnega tovariša Leona Frica za službo v Rogatec. Tamkaj sta oba izstopila in se je Fric kmalu poslovil. Takoj po njegovem odhodu pa je presenečen opazil, da mu je Fric odnesel njegovo delavsko knjižico. Nepoštenega pomočnika zasleduje orožništvo.
—c Nova trgovina. Trgovec Josip Kranja je odprl novo trgovino z mešanim blagom v Arji vasi št. 5, občina .Petrovce pri Celju. Komisijonelni ogled bo v ponedeljek 21. t. m. ob 17.
—c. Nasip ob Ložniei v obrambo proti visoki vodi, ki ga je zgradil brez oblastvenega dovoljenja bolgarski vrtnar Ilija Dimov deloma tudi na železniškem zemljišču, se mora na zahtevo državnih železnic podreti v spornem delu. V ta namen se bo vršila v torek 29. julija ob 17. uri komisija, ki se bo sestala pri km 3.5 ob savinjski progi.
NOGAVICE i ŽIGOM
Najboljše, najrtraM&e. 13 najcenejše!
Pri brivcu.
— Koliko računate za striženje las?
— 10 Din, gospod.
— A za britje?
— 6 Din.
— Torej mi obrijte glavo.
Najstarejši parlament na svetu je islandski. Letos je namreč praznoval 1000 letnico. Teden dni pred začetkom svečanosti je bilo po Islandski vse na nogah. Imeli so namreč hladno, deževno vreme* in bati se je bilo poloma proslave, za katero ze izdala vlada težke tisočake. Kratko islandsko poletje je sploh nezanesljivo in če začne deževati, ni deževja ne konca ne kraja. Tik pred pričetkom svečanosti se je pa nebo Islandcev usmililo. V nedeljo 22. junija je plapolala po prestolici Reykja-viku na tisoče zastav v polnem solnč-nem svitu in v pristanišču so pljuskali lesketajoči se valovi ob boke francoske križarke in angleške vojne ladje, ki sta pripluli, da prineseta pozdrav dveh velesil najstarejšemu parlamentu sveta k njegovi 1000 letnici.
Okrog morskih orjakov je kar mrgolelo manjših pafnikov iri ladij. 2e ves teden je prihajalo v prestolico prebivalstvo od vseh strani, med domačini je bilo vedno več mornariških uniform, mornarjev z inozemskih par-nikov. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta deputacija s Farerskih otokov, ki je vzbudila občudovanje. Otočani, ki niso dovolj poznali islandskih razmer glede nastanitve in prehrane, so pripeljali seboj vse, kar so rabili — šotore, hrano, poljske kuhinje in celo tovorni avtomobil, s katerim so prepeljali vso to robo iz pristanišča na kraj svečanosti.
Ta kraj, široka dolina sredi romantičnega pogorja Thingvellir, je oddaljen od Reykjavika kakih 50 km. Tu je naraščalo od dne do dne ogromno taborišče, ki je moralo sprejeti pod streho toliko ljudi, kolikor jih islandski parlament celih 1000 let ni videl. Avtomobili in vozovi so pripeljali v dolino nad 25.000 ljudi in za vse so bili postavljeni šotori. V zgodovinskem Thingvelliru je samo cerkvica, nekaj hišic in skromen podeželski hotel. Za dansko kraljevsko dvojico so zgradili posebno hišico, vsi drugi so pa taborili pod šotori. Šotorov je bilo toliko, da je nastalo dokaj veliko mesto z numeriranimi ulicami, improviziranim vodovodom in avtobusnim prometom.
Vse to so napravili Islandci pri skromnih denarnih sredstvih zelo dobro. Stanovanja so bila enotnega tipa, večinoma za 5 oseb, ali pa tudi za 10 in še več. Bila so tudi stanovanja, kjer se je nastanilo skupaj prebivalstvo celega fjorda z napisom nad vhodom, od kod prihaja. Tujim gostom so pripravili šotore okrog cerkve, v vsakem sta bili samo po dve postelji, toda šotori so bili opremljeni z vsemi udobnostmi, celo z zrcali. Nekaj gostov je stanovalo tudi po hišah in v razširjenem hotelu, kjer so pa sobe spominjale na kabine starega parnika.
Ob prihodu danske kraljevske dvojice in švedskega prestolonaslednika v Reykjavik je zopet deževalo. Na predvečer svečanosti se je pa nebo nenadoma zjasnilo, toda že drugi slavnos dan je bil tipično islandski. Krasno solnčno jutro, hladno in deževno popoldne, zvečer pa močan sever, ki je podiral šotore in prignal v najbližjo okolico snežni metež. Potem je pa nastal krasen, tih večer in v mrak so zrli zasneženi grebeni bližnjih gora. Svečanost je otvorilo seveda ljudstvo samo že na predvečer z veliko pojedino, ki se je kmalu razvila v ples pod milim nebom, trajajoč od mraka islandske noči do jutranje zarje. Oficijelna otvoritev proslave se je vršila s službo božjo pri slapu Oxara v slikoviti kotlini, kjer leži med strmimi pečinami lepo zelena trata. Pred eno pečino je bila napravljena prižnica, s katere je govoril islandski protestantovski škof. Na nasprotni strani sta stala kralj in kraljica s švedskim prestolonaslednikom, za njimi pa vlada, člani parlamenta in islandska duhovščina, ki nosi še zdaj široke bele španske ovratnike. Pevski zbor je zaključil ta del obreda, potem so pa odšli udeleženci proslave v pravi sedež prvotnega parlamenta (althiiur.-• v kotlino Almannagja. Tja je navalila velika množica radovednežev, ki so čudovito spretno plezali po strmih skalah in se utaborili na ostrih grebenih, da bi bolje videli proslavo samo.
Gostje zavzamejo svoja mesta na tribunah in islandski ministrski ^ predsednik Thorhallson otvori svečanost. Govori danski kralj Kristjan X. Pri napetem razmerju med Islandsko in Dansko je zanimivo opazovati, kako se gledata kralj in prebivalstvo. Islandci so zelo korektni, toda navduševati se ne znajo. Temperamenta, s kakršnim se odlikujejo Italijani, med njimi ne najdeš. Njihovo ploskanje je zelo kratko. Kralja pozdravljajo z devetkratnim klicem »hura«, drugim oficijelnim govornikom pa zakličejo »hura« samo štirikrat. Danski kralj je torej na Islandskem malce v mučnem položaju. Toda iz zadrege si pomaga s preprostostjo svojega nastopa, kar vpliva na te stare demokrate zelo blagodejno. Ne govori dansko, temveč islandsko. Ne gre mu lahko, toda omejil se je samo na nekaj stavkov in ta dobra volja še poveča ugoden vtis. Vsi občudujejo njegov takt. Za kraljem govori še predsednik islandskega parlamenta Asgeirson, popoldne pa nastopijo s pozdravi delegati tujih   parlamentov,   med   njimi tudi
predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypetr.
Zvečer je priredil predsednik islandskega parlamenta gostom na čast banket v hotelu, kjer so na hitro roko priredili kuhinjo, ki je pa celo razvajeno gospodo presenetila. Banketu sta predsedovala kralj in kraljica in domačini so bili zopet zadovoljni, da je prišla kraljica v stari domači paradni noši.
Med dobro večerjo so se jeziki razvezah in neprisiljena zabava je trajala pozno v noč. Drugi dan so nastopili domačini z alegorično sliko, ki je pokazala, kakšna je bila seja islandskega parlamenta pred 1000 leti. Gledalci so sedeli na tleh, samo za kralja in kraljico sta bila pripravljena sedeža. Kralj je pa sedel na travo, kakor vsi drugi in s tem je še bolj povečal ugoden vtis svojega nastopa. Tako se je proslava 1000 letnice najstarejšega parlamenta izpreme-nila v spontano ljudsko veselico, ob udeležbi otočanov in delegacij vsega kulturnega sveta.
Island je odkril wikinški poglavar, norveški pomorščak Ingolfor Arnarson, ki se je kot prvi človek naselil na Islandu 1. 87-1 blizu sedanje prestolice Reykiavika. 60 let pozneje je bil otok naseljen že približno tako, kakor je zdaj. Leta *>M) se je zbralo vse prebivalstvo otoka iz okrajev, nazvanih »sysla«, v najromantičnejšo dolino Thingvellir, kjer je zasedal pod milim nebom prvi parlament sveta. V spomin na ta zgodovinski dan otvori islandski parlament vsako leto poletna zasedanja na tem zgodovinskem kraju. Od 903 do 1252 je bil Island republika. To je zlata doba islandske zgodovine, ko so nastale tudi slovite povesti, znane pod imenom »Saga«, katerih znanje spada k zavednosti in izobrazbi sedanjih prebivalcev otoka. Leta 1262 je sklenil Island po-. godbo z norveškim kraljem in tako je bil sprejet v zvezo norveške kraljevine, obdržal je pa do gotove meje samoupravo. Sedanji parlament zaseda v Reykjaviku v istem poslopju, kjer je univerza.
Sedanji Island ima samoupravo in je od 1. decembra 1918 v personalni uniji z Dansko. Prebivalstvo pa vedno bolj hrepeni po popolni neodvisnosti. Zakonodajno moč ima v rokah parlament, ki šteje 42 poslancev. Zanimivo je, da 30 v vladi samo štirje ministri in sicer ministrski predsednik Thorhallson, prosvetni minister Asgeirsson, pravosodni minister Jonnson ter minister trgovine, pošte in prometa Eggerse. Administrativno je Island razdeljen na 16 provinc, ki se imenujejo »sysle«. Rey-kjavik šteje 24304 prebivalcev, drugače pa Island nima kraja, ki bi imel nad 4000 prebivalcev. Island je najredkejše naseljeno ozemlje v Evropi, kajti na 10 km2 pride komaj 9 prebivalcev. Kljub temu je kulturno na isti, če ne še na višji stopnji, kakor najnaprednejše evropske države. Vsak kraj s 300 do 400 prebivalci ima lastno elektrarno in skoro vsaka hiša telefon.
Konec »plavajočih univerz"
Z velikim navdušenjem so bili v Ameriki sprejeti poskusi združiti studiranje s potovanjem, ki bi razširilo obzorje študentov, obenem bi jim pa bilo studiranje prijetno. Toda poskusi so se izjalovili in zdaj je že jasno, da resnega studiranja ne moremo združiti z zabavo in razvedrilom, katerega prinaša potovanje po svetu. To re je najbolje pokazalo na parni-ku »Rvndam«, ki je bil izpremenjen v plavajočo univerzo. V vseučiliške tečaje na parniku so sprejeli 500 slušateljev in 70 slušateljic. Toda studiranje na parniku se je kmalu izpremenilo v prirejanje plesov, veselic, pojedin itd. in pa v razne burke in prismodarije.
Nekoč so izobesili študentje črno zastavo z mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi — simbolom morskih roparjev. Tako so mnoge manjše parnike prisilili, da so izpremenili smer, ker so kapitani mislili, da jih hočejo napasti resnični morski roparji. Nekega dne so vrgli s krova klop in ji nametali toliko rešilnih pasov v morje, da so mislili kapitani mi-movozečih parnikov, da se je »Rvndamc potopil. V Tokiju so se vedli ameriški študentje v barih tako nedostojno, da so morali japonski novinarji opozoriti ameriško javnost na čudno moralo ameriške mladine. Ker so bila na parniku tudi dekleta, ni čuda, da so bili ljubavni ro-mančki in konflikti med zaljubljenimi študenti na dnevnem redu. S povratkom »Ryndama «v Ameriko je za vedno odzvonilo plavajočim univerzam, o katerih je dejal prof. Allen, da so se izpremenile iz modernih šol v zabavišča in bare.
700 letnica Kamnika
Odgovor kamniškemu županu g. Kratnarjn.
Ker ne mislim rešiti zavožene 700 letnice s časopisno polemiko, ponovno po-vdarjam, da vztrajam pri vseh mojih navedbah v celoti ter s svoje strani zaključujem vsako nadaljno tozadevno pisanje.
Kamnik, 19. Vn. 1930.
Rajko Kos, Kamnik.
Spominjajte se slepih!
Stev. 162
-SLOVENSKI   N A ROD«, dne 19. Julija 1530
Stran 8
AvguStus Mirfr:
51
Krog zločinov
Roman
— Gospod Bentlev, — je dejal in srdito nouledal Georga. — profesor Caspian bi rad govoril z vami in sicer takoj. Pravkar je bil tu dr. Drayton. Profesor je vprašal, zakai niste pri svojem delu. Dejal sem mu, da ste najbrž v sobi te mlade dame.
— Ah, to ste mu -de i ali. pravite? Zares? Dobro! Če še kdaj zvem, da ste v sobi te mlade dame in da niste prišli strogo uradno, vam pokažem?, kaj se nravi laziti za dekleti.
Sternhold se je vprašujoče ozrl na Mollv.
— Gospodična Langtonova mi ni povedala ničesar, nikar se ne bojte. — \t dejal George. — Svarim vas, Stern* hold, to je vse. Enkrat sem vas že pre* tepel. Ce e spravim drugič na vas, si boste želeli, da bi sploh ne bili rojeni.
Marcus Sternhold se ie zaničljivo nasmehnil.
— Profesor Caspian bi rad takoj govoril z vami, Bentlev. Dr. Dray* ton ...
— Kaj ima opraviti s tem dr. Dray* ton? — je vprašal George.
Sternhold je skomignil s svojimi ši*
rokimi pleči.
— Kako naj to vem? Po Opravkih prihajam. Ostanem tu stroso uradno.
Stopil je v sobo in sedel na bližnji atol.
— Strogo uradno,— —   ie ponovil
škodoželjno.
— Na svidenje. Mollv. — je dejal Georgc — Pozneje se pomeniva.
— Ah, Moily jo kličete? Zelo dobra prijatelja, a? No, no, bomo že videli.
George je puetil vrata za seboj na stežaj odprta in odšel k profesorju, Sternhold je pa odprl stranski kabinet in začel prebirati imena kemič. tvrdk. Ropot Moilynega pisalnega stroja je bil edini zvok, ki se je razlegal nekaj časa po sobi. In Molly je dvignila gla* vo šele, ko se je Georgc vrnil.
Sternhold je kar poskočil. Škodo« željno se je režal in si mel roke v pričakovanju, kaj poreče George.
George je stopil k Mollv in ji podal roko.
— Dejal sem »na svidenje«, Mollv. Zdaj pa moram reči »zbocom«.
— Ne razumem vas. — ie vzklik* nila.
— Ta hiD sem bil odpuščen, —- je deial George tiše.
Sternhold, ki je napeto noslušal vsa« ko Georgovo besedo, se ie zadovoljno nasmehnil Prvi korak h končnemu cilju je bil storjen.
VVarner nastavi past
Tenka, rahla pajčevina megle je vi* sels. nad Temzo in kalila električne lu* či na visokih skladiščih na južni stra* ni reke. Bilo j tri četrt n* enajst. Big Ben je baš odbil, ko je oristal blizu Westminstra k bregu nizek, siv čoln.
John Warner se je prijel za železno ograjo in skočil iz čolna. Molče se je obrnil in hitel po stopnicah na breg. Predno je prispel v ulico, kjer je vi* selo rrnogo obločnic, se je sivi čoln
obrnil in krenil proti toku do reki. John Warner je poklical taxi in naročil šo* ferju, naj ustavi pred hotelom »Jer* myn.«
Med kratko vožnjo v osrčje West En da je sedel nepremično in zrl predse. Smehljal se je, toda ne dobrodušno in
prijazno, kakor po navadi. Takega smehljaja so se Warnerjevi pajdaši že od nekdaj bali. Kadar se je John War-ner tako smehljal, ni bilo vse v redu.
Njegov najožji sotrudnik Veitch vso pot od vile Julije Farrove ni spregovoril niti besedice. VVarner je sedel sključen kraj njega in teike misli so mu rojile po fflivi. Nekaj ni bilo v redu. Veitc ni mogel uganiti kaj, toda razpoloženje svojega šefa je opazil predobro, da bi se zanimal za podrobnosti.
Sele ko sta se bližala nabrežju, mu je VVarner kratko povedal, kaj se je bilo zgodilo. Naročil je Veitchu, naj se vrne k vili Julije Farrove, pregleda dobro vso okolico in ga počaka na nabrežju kmalu po polnoči. Sele tedaj je Veitch spoznal, da VVarner sam ni bil trdno prepričan, da Julija Farrova ni igrala z njim komedije in da njen obup i bil najboljši dokaz, da je rojena igralka.
—Zdi se mi, da visi nocoj v zraku nezgoda, — je dejal Veitch svojemu pajdašu.
Toda John Vvarner je bil tisti hip v mislih daleč od Julije Farrove. Prižgal je drobno električno žarnico na strehi avtomobila, potegnil je iz žepa pismo in ga počasi še enkrat prečital:
»Hotel ,Jermyn\ London, W. Tri tisoč funtov v gotovini izplačajte takoj gospodu J. F. Jackonu iz Leedsa na navedeni naslov. Dva kovčega bosta za vas pripravljena v hotelu ,Jermyn' v
četrtek pozno zvečer. V vašo informacijo — »Axel«, zasidrana zdaj v ladjedelnici Princa Edwarda, odpluje v Ant-werpen v petek ob treh zjutraj. Lastnik ladje je kapitan van Biesen.«
VVarner je bil poslal že tri tisočake in njegova blagajna je ostala prazna. Zadnje dni je moral poravnati nekaj večjih dolgov, a denar za sedanjo pošiljko ponarejenih bankovcev bi mogel priti iz Antwerpna šele čez tri dni. Nekaj je bilo treba ukreniti in sicer nemu doma.
VVarner je vedel, da je edina njegova nada v tem, da je na glasu kot premožen mož. Ci mbi se pa raznesla vest, da mu je zmanjkalo denarja, bi mu vsi pajdaši obrnili hrbet.
— Jackson ...
Warner je nehote izgovoril to ime. To je bil zadnji psevdonim ponarejalca — neznanega ponarejalca, katerega bankovci so bili tako mojstrsko izdelani, da bi tudi največji strokovnjak težko kaj opazil na njih. VVarner je vedel, da bi se mu odprl nov vir dohodkov, čim bi se mu posrečilo ugotoviti, kdo je ponarejalec. Ponarejalec je bil velik mož — največji mož. ki je kdaj vpregel svoje možgane v borbo proti narodnim bankam Evrope. Nedvomno bi raje plačal in sicer dobro plačal, nego da bi opustil tako dobičkanosno trgovino.
Močni, dobro negovani VVarnerjevi prsti so bobnali po stolu. Spomnil se je vsega prizadevanja, da bi pojasnil to zagonetko. Napenjal je vse sile, pa ni šlo. Ponarejeni bankovci so bili navadno pripravljeni zanj v garderobi tega ah onega velikega kolodvora. To pot je bilo prvič, da je bil pozvan, naj pride po nje v hotel. Naj tiči vzrok kjer
hoče, VVarner je videl v Tem "ugodno priliko, kakršne še ni imel.
Ponovno je prečital brzojavko, v kateri je bil potrjen prejem treh tisočakov. »Kovčegi bodo pripravljeni za vas ob pol dvanajstih v hotelu »Jer-myn. — Jackosn.« — Zdaj še enajst ni bilo. Torej je bil še čas nastaviti past.
— Stori mto, — je pomislil. — Bogme, storim to.
Plačal je šoferju in hitel v hotel • Jermvn«.
— Je moj prijatelj iz Leedsa že prispel? — je vprašal v pisarni.
— Jackosn? Ne. gospod, ni ga 5e bilo. Pač pa je bilo na to ime naročeno stanovanje za nocojšnjo noč.
— Jaz sem vvarner. Je prispela na moj naslov v hotel prtljaga? Pričakujem dva kovčega.
Uradnik je govoril nekaj časa po telefonu, potem je pa odkimal z glavo.
— Ne, gospod, nič ni prišlo. VVarner je trenutek razmišljal.
— Sklenil se mprenočiti tu. AH mi morete dati sobo blizu gospoda Jack-sona?
Uradnik je pogledal v knjigo.
— Gospod Jackson je najel stanovanje št. 19. Lahko vam dam stanovanje v istem nadstropju tri stanovanja naprej.
— Imenitno. Je v stanovanju telefon? Torej je vse v redu. Takoj si ogledam stanovanje.
Deček v livreji ga je odvedel v sobo in VVarner je takoj telefoniral. Oglasil se je njegov šofer Chartev., ki je čakal njegovih navodil v gostilni blizu Blackfriars Bridge.
>*Aia1i €>£lasi<
Vsaka beseda SO par. Plača mm lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko I — Na porajanja brez znamko - mm
«... i    od&ovariamo-• — Najmanjši oojam Dta
Krojačica
z obrtno pravico dobi rueeto. Ponudbe pod »Vič« na upravo >Slov. Naroda«. 2060
Orožje
ia municijo za lov, Sport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-člk, Ljubljana, židovska ul. 6t 8. 61/T
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtja! in dru-ffim  tez'Koča«m  želodca priporoča
dx. G. Piccoli, lekarnar v Izubijani. 58'T
Parcele
naprodaj pod Rožnikom. — Informacije daje: M. Curk, stavb-nik, Mirje 1. 2079
Pekarija
z vilo, sadnim in sočivnim vrtom naprodaj. Cena 60.000 šilingov. Na roke 20—25.000 šilingov. VVetzelsdOrf bei G raz, Krottendorferstrasse 33. 2073
pomočnico
dobro prodajalko, z znanjem knjigovodstva in ev. tudi nemščine ter italijanščine — sprejmem s 1. avgustom za Logatec Ponudbe na naslov: Jože Grom & Co., Vrhnika. 2077
Ceniki
DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
saflesjet* In najmodernejšega tipa najboljši© svetovnab tovara Otročki voarčkd od oajpriprosiejšega do najfinejše«* modela. I zde kije jo s* tuda po okusa naročnika- Šivalni strofi, motorji, pne amatika, posamezna deli. Vetfka iZbera. oejnižje cene. Prodaja aa obroke.
franko
»TRIBUNA«   F.  B.   l_  tovarna   dvokoles   in   otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta It. L
Restavracija Hotel štrukelj
toči od danes naprej v vrčkih ZAGREBAČKO ČRNO PIVO
istovrstno kot se j*e točilo V zagrebškem paviljonu na velesejmu.
OLLA
GUM. .!
Antiseptično prepariran
Bila ]e In bo NAJBOLJŠA, dokazano nedosegljiva!
Poceni in vendar na]bol]ia le
SE VER JEVA OTOMANA
s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 186 X 78
Cena Din 570.— do 850.—- po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! najbolj«! materijali
RUDOLF SEVER, LJubljana,
Marijin trg št. 2
Trgovski pomočnik
(1 agerist) išče službe v Ljubljani. Cen j. ponudbe pod >Tr-govski pomočnik« na upravo >Slov. Naroda«. 2063
s hišo, gospodarskim poslopjem in 7 orali zemlje, v bližini kolodvora Brežice naprodaj. Vse je v dobrem stanju in se nahaja v ravnini ob cesti. — Pojasnila daje Ivan Berlan, Brežice, kolodvor. 2076
Solidno!!
popravljam vsakovrstne čevlje moške močne temp. Din 29.—; ženske solidne Din 22.—. Se priporočam Rudolf Tobias, Flori janska  ulica 28, rjuMjaam.
2072
Odvetnik v Mariboru sprejme v službo   izvežbano odvetniško
uradnico,
ki vodi pisarniše posle samostojno in je perfektna strojepiska ter obvlada popolnoma slovensko stenografijo. Ponudbe pod »Odvetniška uradnica« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 2071
ISE9SBBBBBBS
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32, Ljubljana.
NojbolJSi čeSR! mm
Zajamčeno člatovolnene
moške In damske blajgove
sadnfih  novosti ia
pomladno In letno sezljo
razpošilja starorenomirana 2ALOGA TVORNICE
SUKNA
8ief?el - Imhof — Brno
Palackeho tf. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira. - Najnižje tvorniske cene. - Najsolidnejfta izvršitev vseh naročil. • Na zahtevo vzorci zastonj in postavne prosto
Prodaja hiše
V Varaždinu, v Milički ulici prodam hišo, obstoječo iz treh sob na ulico (gostilna in prodajalnica, obstoječa že 20 let), 1 soba za stanovanje z vsemi pritiklinami, 2 velika hleva na traverze za 24 konj, 3 kleti in posebna stanovanja 5 sob s kuhinjami in pritiklinami, 2 veliki Kolnici (šupi), 1 skedenj, skladišče na tra verze, svinjaki in 3 drvarnice, veliko dvorišče, Jako prikladno za veletrgovino s stavbnim lesom, velik vrt v Kapucinski ulici, zelo pripravno za 2 stavbisči s 4 orali prvovrstne zemlje v enem komadu. Elektrika v hiši. Proda se radi smrti. Cena 350.000.— Din. — Ana vdova Si mek, Varaždin, Milička 17.
i IIB ■■ II ■■■ M ■■■■■■■■■ ■
REVM ATIZEM
Ishias, zabrekle žile. bolečine v kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi naj zanesli veje An-tlrheumln , ki si je v kratkem Času stekel nebroj priznanja. Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din.
Ferralbumin
je Izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 3$ Din.
Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proizvajalen: Mr. A. Mrkusič, lekarnar. Ko njic Hercegovina, U polije franko po povzetju 3 orig. ste klenice za 105. a 1 sa 40 Din Poskusne S steklenice Antir-heumina  sa 65, a 1 sa 15 Din
1921
TI I I
Ljubljanski velesejem javlja turobno vest, da je včeraj preminul gospod
Anton Kristan
minister n. rM predsednik raznih gospodarskih zadrug itd. ž
Blagopokojni je bil član našega načelstva. Neumorni gospodarski stro- * kovnjak zapušča neizpolnjivo vrzel Ljubili in spoštovali smo odličnega moža nezlomljive volje.
Slava njegovemu spominu.
V Ljubljani, dne 18. julija 1930.
PREDSEDSTVO
Občina LJubljana Mestni poarebni zavod
Umrl nam je danes ob 22. uri naš dragi atek, gospod
Hnton Kristan
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 20. julija ob 3. uri popoldne iz palače Delavske zbornice.
V LJubljani, dne 17. julija 1930.
Anka - soproga Cvetko, Boris, Dušan, sinovi
Lsi h k i čevlji za tople dni
Vzorec 470 Din 49.-
Sivi platneni čevlji z gumastim podplatom za otroke. Izdelani iz močnega angleškega platna.
Vzorec 470
Št. 19-22 Din 29.- Št. 27-30 Din 49.-Št. 23-26 Din 39.-
Krasen bel platnen čevelj z gumastim podplatom. Obrobljen je z modrim obrobkom, zato otrokom jako priljubljen.
Vzorec 274 Din. 99
Damam, ki imajo rade čevlje na trakove, smo izdelali udoben platnen čevelj drap barve z okusno kombinacijo. Gornji del je iz finega angleškega platna, podplat pa iz gume.
Vzorec 470 Din 89
ZA BELI SPORT
Iz belega angleškega platna s podplatom iz surove gume.
Jako lahki in elastični.
Din 79.
TOYO
Moderen poletni čevelj iz finega japonskega pletiva, zvanega TOYO z usnjenim podplatom. — Jako eleganten in pristaja k vsaM poletni
obleki.
Vzorec 179 Din. 79.-
Moderen damski poletni čevelj bele ali drap b^rve z všitkom. Spona na trakove dela nožico majhno in dražestno.
Vzorec 283 Din. 99.-
Pravi čevlji za poletje iz japonskega pletiva TOYO z gumastim podplatom in udobnim pod-petnikom.
Priporočamo, da v vsakem čevlju nosite lufa vložke, ker so zračni in s tem preprečujejo potenje nog
Din. 49..
KOPALNI ČEVLJI
Izdelani iz gumirane?* platna rdeče, modre in zelene barve, čvrsti so, da boste hodi1! v njih udobno kakor v čevljih.
Vzorec 370 Din. 99.-
Zenski čevelj iz najboljšega češkega platna bele, sive ali dr^   barve z gumastipodplatom. Jako udobni.
Vzorec |7f Din. 129..
Moški polčevelj iz čvrstega angleškega platna z gumastim podplatom Jako udoben za solnčne
dni.
Uporabljajte (jastrol olje
Nad 30 let izkustva v gradnji motociklov« Preko loo svetovnih kordov v letu 1929» Nešteti uspehi pri svetovnih konkurencah v vseh
delili sveta dokazujejo,
da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. 350 ©cm A. J. S. je zmagal pri dirki »Kilometer Lance« v Logatca dne 25. aprila 1930 v svoji kategoriji! — Modeli 1930 dospeli! — Plačilne
olajšave! — Vsi rezervni deli na zalogi! — Zahtevajte cenike!
Generalno zastopstvo: O* 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva štev. 12*
feđno * na višhn!
Na/novejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira
Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe So fin Veloutine toulard Moird laffet itd.
A. & E. Skabernč, Ljubljana
Izdelujejo se najnovejši ang-leSki modeli
OTKOSK1H
VOZIČKOV
od priprostega do najfinejšega     tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
Tribuna F, B. 1»
tovarna dvokoles In otro-a i h vozičkov, LJubljana, Karlovška cesta 4.
■
I
Vsa pleskarska in ličarska dela
izvršuje točno, solidno m do konkurenčnih    cenab    pod garancijo
J. HLEBS
pleskarstvo in licarstvo LJubljana,   Sv.   Petra   cesta 33.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja   Fran Šuštar, Dolenjska
cesta,  telefon   2424. 60/T
OTOMANE
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. — Divane (patent), fotelje, salonske garniture, neresnice, zimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
Sajovic, LJubljana,
Stari trg št. 6.
Klavirji!
Svarim pred nakupom navideznega  blaga,  cemb klavirjev!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svstovue fabrikate: Bdsca-dorfer, $teinwa*. Fdrster H0I7I. Sttazl original, k! so nesporno najboljši! (lahka, precinza meha* rr.ka). Prodaja jib iz k j učno le »od izvedenec in brv. uoit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni  trs i Najceaejia posoftevalaica.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materijala za dolnji ustroj:
ca 7500 m3 tolčenega gramoza, ca  740 m3 finega gramoza, odnosno ca 4450 m3 lomljenega kamna in ca 3900 m3 tolčenega gramoza.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25.
Ponudbe je vložiti do 24. julija 1930. istotam.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje odvoz od ca 7600 m3 zemeljskega in zasipnega materijala ter različne vožnje za gradbeni materijah
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu. Zaloška cesta št 25.   Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljub'Jan i razpisuje prevoz materijala za gornji ustroj;
ca 10.380 q tračnic,
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25.
Ponudbe je vložiti do 25. julija 1930.
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materijala: telefonskega in telegrafskega kabla ter različnih zveznih muf.
Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25.
Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930 Istotam. .
Uliakulatutnl paph
prodaja uptava »SCovetufaga 7la\odaf
estinin
to najfl«)*e
& M KES, DubUaaa
»JUui nlllimrilinin ijljuu
nrr
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Kar lovskih opekarn »ILOVACc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo
»EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kelodvor* akaHcmitX
Renomirana avstrijska
TVORNICA ZA GASILSKE CEVI
odda
za
Oziramo se samo na gospode, uvedene pri gasilstvu. Ponudbe pod »Renommiert 3627« na Osterr. Anzeigen-gesellschaft A- G., Wien L, Brandstatte 8. .
KRALJEVICA
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, $4 ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plaše-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sloni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Potnika«. 52/1
Ure*«* Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«; fran Jcaersefc. — Za opravo in aaseraani dal Usta: Oton Cfenstol. — Vsi v l jwNjam
1800^7