Leto LXV PoSfnina plačana * pntovJnl V Ljubljani, v petek, dne 12. novembra 193'/ Štev. 260 a čena (.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce lolctno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva b uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Narod pred samim seboj Ni več taka tajnost, da smo Slovenci še zelo mlad narod. Iz slovensko govorečega ljudstva, ki je bilo večkrat zelo globoko razdeljeno po pokrajinah in se je skozi stoletja po naravnem nagonu upiralo tuji vsiljivosti, je počasi rastel narod, celota, ki jo preko vseh pokrajin in upravnih razdelitev in narečij veže zavest skupnosti, zavest slovenstva. Ta slovenski narod je sicer obstojal tudi že pred pet sto leti, ali pred dve sto leti, imel je svoj jezik, svojo kulturo in vse druge zunanje znake samostojnega naroda, toda če bi ga pri posameznikih iskal, bi ga takrat še zelo težko našel. Bili smo slovensko govoreče ljudstvo, ki ga je narava gnala, da je pridelovalo duhovno kulturo, ki je bila preko pokrajin skupna last. Posameznikov, ki bi preko pokrajin gledali celoto, je bilo pa malo, za izgrajen uarod premalo. V množice posameznikov je ta zavest skupnosti začela prehajati šele preteklo stoletje, zato pravimo, da smo Slovenci še zelo mlad narod, kar je naša prednost in naša slabost. Ozemlje slovensko govorečega ljudstva se je medtem že bridko skrčilo in gotovo je ta stoletni odpor za obrambo lastne zemlje veliko pripomogel k temu, da se je zavest skupnosti pojavila tako iznenada in se utrdila v času, ko je sovražnik računal že z našim koncem. V novo državo smo stopili že kot dozorel narod, ki se zaveda sam sebe in svojega bistva in svojih skupnih pravic. Toda naroda kot takega ni mogoče videti, ni ga mogoče fotografirati, ni ga mogoče srečati in se pogovoriti z njim, ker narod je — zavest skupnosti, ki je v vsakem posamezniku. In le v kolikor je ta zavest v tisočih in tisočih posameznikov usidrana, le v toliko narod obstoja. Zato pri ljudskih štetjih štejejo posameznike, ki se izpovedujejo k isti misli, k istemu jeziku in kulturi in šele po vsoti teh posameznikov stopi iz končnega pregleda — narod. Tako stopi pred nas tisto najvažnejše, kar narod tvori in ohranja — posameznik! Šele tisoči in tisoči dozorelih, zavednih in resnih posameznikov tvorijo dozorel, zaveden in resen narod. S tem smo zadeli na najbolj kočljivo in najbolj nehvaležno točko vsega javnega dela. Ker nič nevarno ni, pridigati nekemu abstraktnemu narodu, naj bo zaveden, naj se bori, naj žrtvuje, bolj tvegano pa je, reči to posamezniku, ker ti lahko vrze nazaj besedo: »Zakaj pa ravno jaz?« In če jih deset tisoč tako reče in naslednjih deset tisoč itd., imaš tu narod, ki je »podlaga tujčevi peti« in katerega posamezniki vpijejo nad voditelji, naj varujejo »narodove svetinje«. Posameznik! Ne bomo si prikrivali veselega dejstva, da imamo mi dosti zavednih in navdušenih množic, ki so pripravljene tako re':oe »na vse«. Toda — ko se te množice razkrope, ko se posamezniki iz nje razidejo in razlijejo po deželi? Kako ti posamezniki, ko sitoje vsak sam v svoji okolici, zagovarjajo misel in skupnost, za katero se je še včeraj navduševala »množica«, »narod«? Ob teh vprašanjih si bo moralo zlasti naše lzobra-ženstvo krepko izprašati vest. Dejstvo je, da slovenski narod nikdar ni imel posebnih prijateljev in mu nikdar nihče ni želel napredka ali dolgega obstanka in je drugo dejstvo, da je vsak sovražnik naše narodnosti skušal najprej zasesti mesta, kjer je zbrano resnično in umišljeno izobraženstvo, in je vsak kolikor toliko uspel. Kolikokrat vidiš takega posameznika iz včeraj tako zavedne in navdušene množice, ko mu iz žepa gleda časopis, ki sovraži in zaničuje vsega našega narodnega duha Tak se pač ne zaveda, kaj počne, misli, da je narod nekje izven njega in da se bo ta že upiral, saj je »zdrav«. Kakor hitro zapusti množico, ki ga je vzdrževala in dvigala, skrije vse, kar je pristno njegovega in domačega kakor petošrlec svojo prvo ljubezen in se kar boji, da ne bi prišlo na dan, na kateri strani stoji. Veseli ga pa, če je »narod« zaveden in če bi uspel v svoji borbi. V takem posamezniku gnezdi nek čut manjvrednosti, ki ga v vsaki družbi molče posadi na zadnje mesto. Tak posameznik si sicer želi, da bi narod prišel do večje besede v Evropi, sam pa si ne upa obvladati svojo neposredno okolico. Kar pride z domače zemlje in iz domačega duha, je sicer dobro in pravilno, dokler se ne oglasi tuja modrost. Kakor hitro pa ta postavi svojo drzno besedo, podvomi o vsem našem in je že zbegan. Tako se je moglo zgoditi, da je bil za nekatere v vprašanju Španije bolj merodajen g. Kocbek kakor pa Cerkev, da nekaterim o pomenu -sporazuma« več ve kak dr. Dobovišek ali kdorkoli, ki se s politiko peča kot »prostim predmetom«, kakor pa dr. Korošec, ki je politiki posvetil življenje, da je nekaterim domača beseda prav samo za dom, v družbi so pa taki, kakršna je družba, v množici taki, kakršna je množica. Ker pa tuja modrost - verska, kulturna, politična — ni tako skromna, ampak je vse bolj izzivalna in kričeča, nastane v javnosti vtis, da je močna in krepka in da so se tiste mn^ice, ki so ji v imenu naroda napovedovale borbo do zadnjega, nekam raz-gubile. Delo, za katero se je množica navduševala, bi morali posamezniki sleherni dan izvajati. In takih posameznikov manjka. Ta zavest skupnosti, skupne usode in skupnega smotra zahteva od posameznika vsak dan sproti gotovih korakov, gotovega obnašanja, da okolica vidi zastopnika in bra- Stališče Jugoslavije do protikomunistične Posebno obvestilo ..Slovencu" treh Belgrad, 11. nov. — Posebno poročilo. — Nekateri inozemski listi so razglasili vest, da bo med ostalimi državami tudi Jugoslavija zavzela stališče do trojnega sporazuma med Italijo, Nemčijo iu Jajionsko proti komunizmu, odnosno do »svetovnega f>olitičnega trikotaf, kot je novo zvezo imenoval nemški državni kancler Hitler v svojem govoru v Miinchenu dne 9. novembra. * Dobro poučeni krogi pravijo na to, da se samo po sebi razume, da bo tudi Jugoslavija zavzela svoje stališče, toda njeno stališče ne more hiti drugačno, kot je bilo v zadnjih letih že večkrat in slovesno oglašeno v zvezi s splošnimi načeli jugoslovanske zunanje jx>litike. Jugoslavija, ki sama nima nobenih odnosov s Sovjetsko Rusijo, ki smatra boljševizem za smrt reda in miru v državi, pozdravlja trojni sporazum kot učinkovito sredstvo, ki bo komunizmu zaprlo pot po svetli. Poten) takem bo posredno trojni sporazum branil tudi Jugoslavijo pred komunistično nevarnostjo. Toda Jugoslavija kot država, čeprav s simpatijami gleda na zgraditev protikomunistie-nega obzidja, do sporazuma samega, v kolikor predstavlja pogodbeno skupnost treh velesil, ki so ga sklenile, ne more zavzeti drngega stališča kot tistega, ki odgovarja načelom njene dosedanje zu- nanjo politike. Jugoslavija je srednjevelika država, ki ji je prvenstvena briga, da na prostoru, kjer živi. ustvari možnosti mirne soseščine in mirnega sodelovanja, ker teli v miru skrbeti za obrambo svoje samostojnosti in za svoj gospodarski napredek. Jugoslovanska država sc je torej hote odmaknila od vseh velikih zbiranj med velesilami in nc želi, no posredno in ne neposredno, biti vmešana v razna trenja med velikimi državami, ki zaradi križajoči!) se svetovno-političnih interesov ustvarjajo med seboj zveze in protizveze. Z velesilami hoče ohraniti dobre gospodarske in politične od-nošaje — čc mogoče z vsemi enako — iu sodelovati z njimi le v vprašanjih, ki sc neposredno tičejo jugoslovanskih drtavno-političnih. državno-obrambnih in gospodarskih interesov. Jugoslovanska vlada je tudi žc ponovno poudarila, da na osnovi prav izrečenega načela nc želi pripadati nobenemu ideološkemu taboru, ki v zadnjem času tako ostro ločijo velesile. Stališče Jugoslavije kot srednje velike evropske države, ki si jc popolnoma svesta svojega cilja, do trojnega sporazuma z dne 6. novembra je s tem jasno opredeljeno. Ona ga smatra za hvalevredno dejanje v obrambi evropske kulture, toda ona nc želi, da hi sc mn pridružila kot pogodbenica, niti hoče dovoliti, da bi jo tabor držav. ki ga bodo morda poskusili ustanoviti kot odgovor na italijansko-neinško-japonsko zvezo, zvabil v svojo sredo, ker hoče kot srednje velika država, ki zavestno noče voditi svetovne politike, ostati izven vseh trenj med velikimi državami, naj bodo kakršnekoli oblike. To jasno stališče je tem bolj upravičeno, ker merodajni krogi razpolagajo z informacijami, da je treba rimski sporazum vzeti takšen, kakršen je, ki nima nobenih dodatnih tajnih poglavij, ki bi bila politično ali vojaške vsebine. Podobno stališče bodo do trojnega sporazuma verjetno zavzele tudi druge srednje velike in male države v srednji Evropi in na Balkanu. Sicer pa je danes na osnovi obstoječih informacij lahko izreči trditev, da vse velesile takšno stališče odobravajo in da se no bo ne od strani enega niti drugega tabora napravil jioskus, da se spremeni. Spravljati decembrsko potovanje francoskega zunanjega ministra v Varšavo. Prago, Bukarešto in Belgrad v zvezo s takšnimi prizadevanji, ni ločno in dokazuje, da oni, ki takšne vesti razširjajo, ali niso r>oučeni o stvarnem stanju vprašanja ali pa zavestno pretvarjajo jasne zunanje-politične cilje naše prijateljice Francije. Brazilija na novih potih Oster nastop proti komunizmu V Ameriki skrb za „shupnost ameriških držav" . 'VVashington, 11. nov. AA. Havas. Dogodki v Braziliji so izzvali zelo veliko pozornost Zedinjenih držav. Splošno 6e govori, da jc državni udar v Braziliji obenem tudi hud ndaree načrtom, ki jih jc na konferenci v Buenos Aircsu zastopal ameriški državni tajnik Cordel Hull, ko jc zagovarjal skupnost ameriških držav na temelju demokratičnih idej. Prav tako Ito zblizanje med Italijo in Brazilijo vsekakor zelo pomembno za bodoči razvoj vseameriške ideje. Vtis v Italiji Rim, 11. nov. AA. Havas. Ves italijanski tisk in vse italijansko javno mnenje spremlja z velikim veseljem dogodke v Braziliji. Fašistični krogi po- j udarjajo, da sta Rim in Berlin lahko fioiiosna. I Rio de Janeiro, 11. nov. AA. (DNB) Zvezni predsednik Vargas je imel snoči po radiu govor, v katerem je rekel, da je komunistično strankarsko vsiljevanje razrednih borb privedlo državo na rob propada. Nova ustava ohranja demokratično obliko, toda vpeljuje v državno življenje nestrankarske sestavine, ki so v zvezi tudi s kopno vojsko in mornarico. Varga6 je v svojem govoru še napovedal, da se tuji dolgovi ne bodo plačevali vse dotlej, dokler se ne popravi gospodarski in valutni položaj države. »Mislimo tudi na ustanovitev velike industrije s pomočjo tujega kapitala in oborožili se bomo tudi v toliko, kolikor to zahteva naša varnost in neodvisnost naše države.« Ob koncu je še rekel, da hoče Brazilija sodelovati z drugimi državami, da so ohrani mir in red. Nova ustava Današnji uradni list je objavil novo ustavo, ki ima 178 členov in se v uvodu med drugim omenja: Brazilija je republika v obliki zvezne države. Zakone bo še sprejemal parlament s sodelovanjem gospodarskega sveta in predsednika zvezne republike. Zakonodajna doba traja štiri leta. Parlament tvorita dve z b o r n i c i. in sicer narodna skupščina in zvezni svet. Narodne poslance volijo občinski sveti, in sicer za vsako zvezno državo največ deset in najmanj tri poslance. Zvezni svet tvorijo zastopniki vseh zveznih držav, ki pa jih imenuje predsednik države. Njihov mandat traja šest let. Zvezni svet razpravlja in sprejema sklepe o mednarodnih trgovinskih pogodbah in obravnava tudi vso druge mednarodne sporaznme. Narodni gospodarski svet naj pod vodstvom ministra za narodno gosjiodarstvo izvede stanovsko organizacijo narodnega gospodarstva. Zvezni predsednik vodi notranjo in zunanjo politiko in je obenem najvišja ustanova v zakonodaji. Njegov mandat traja šest let. Volijo gn zastopniki občin, narodnega gospodarskega sveta in parlamenta. O tej ustavi se bo ljudstvo izrazilo v plebiscitu. Goring pride v Avstrijo na tov Dunaj, 11. novembra. TG. Tukajšnja .Rcichs-post« poroča, da je nemški general Goring sprejel povabilo avstrijskega zveznega kanclerja, naj pride na lov v Avstrijo. Za enkrat še ni znano, kje bo zvezni kancler organiziral lov za svojega nemškega gosta. Verjetno bo to v državnih gozdovih pri Mauterndorfu na Solnograškem. Na ta način se bodo izognili tudi uradnemu obisku na Dunaiu, ki bi ga avstrijski narodni socialisti brez dvoma hoteli izrabiti za kakšne manifestacije, ki bi kalile soglasnost med Avstrijo in Nemčijo. Mauterndorf se nahaja na Solnograškem. Gra-diček istega imena je last von Eppensteinn, ki je Goringov boter in je tudi nekaj časa Goringa vzgajal. Tako bo Goring jx> 30 letih prišel nazaj v kraje, kjer je preživel svojo mladost. Ooringov brat Albert živi na Dunaju. Dve Goringovi sestri sta ftoročeni z Avstrijcema, in sicer ena z bivšim pravosodnim ministrom lluberjem, ki je sedaj sodnik v Salzburgu, druga pa z notarjem Riege-lettom, ki živi v Linzu. Zelo verjetno je, da bo Goring ostal v Mauterndorfu na lovu do božičnih praznikov, ki jih bo preživel v krogu svojih sorodnikov. Sestanek: Lord Ha!ifax — Hitler London, 11. nov. TG. Angleška vlada je sklenila, da bo lorda Haiifaxa, ki je v vladi predsednik kronskega sveta, v posebnem jioslanstvu poslala v Berlin. Lord Halifax bo imel s Hitlerjem daljši razgovor. v katerem ee bosta oba državnika temeljito pomenila o vseh spornih točkah v angleški in nemški zunanji politiki. Zelo verjetno je, da bo lord Halifax odpotoval v Nemčijo že v začetku prihodnjega tedna. Na dnevni red bo brez dvoma prišlo tudi vprašanje nekdanjih nemških kolonij in l>o lord llalifax poslušal stvarne in pametne predloge. Angleška vlada je mnenja, da je sedaj pripraven trenutek za takšne razgovore, ker je način, kako se Anglija oborožuje, napravil globok vtis na nemško vlado, ki je sedaj pripravljena takšne razgovore sprejeti v bolj prijateljskem duhu. Vest o odhodu lorda Halifaxa v Berlin, kjer naj bi se sestal s Hitlerjem, je izzvala v parlamentu precejšnje zanimanje. Liberalni in delavski politiki so kazali svoje veliko nezadovoljnost s tem potovanjem, ker menijo, da je takšno potovanje v tem trenutku zelo neugodno. O tem vabilu bodo govorili tudi v parlamentu. Italija si želi sporazuma z Anglijo Rim, 11. nov. TG. Tukajšnja »Informazione di-pl om a ti ca« je v posebnem članku, ki je vzbudil veliko pozornost, poluradno odgovorila na govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlai-na, v katerem je izrazil željo, da bi prišlo do sporazuma med Anglijo in Nemčijo ter med Anglijo in nilca neke misli, da si ne bo domišljala, da bi se mogla pred mlačnim posameznikom norčevati iz navdušenega naroda. Zavest je potrebna samo zaradi okolice in se samo v njej more razviti. Puščavnik ne potrebuje nobene zavesti, samo ljubezen do samotar-stva; družba pa je taka, kakor so posamezniki v njej in narod je tak. kakor so njegovi posamezniki. Zato morajo biti tisti Slovenci, ki narod sprejemajo tak, kakršen je, z vso njegovo kulturo, duhovno in politično usmerjenostjo, najbolj glasni in najbolj ponosni, svetilnik na gori, ne luč pod mernikom. Če si upamo tako odkrito pogledati v | lastni obraz, je to znamenje naše moči in življenjske sile. Pravo poznavanje bolezni je prvi korak k ozdravitvi. Žal pa na drugih straneh ali v drugih taborih ne vidimo take iskrenosti. Ali ste že kdaj v »Jutru« brali, da bi napisalo kaj takega, kar more našemu narodu res služiti k napredku? Vsako drugo hvalo »našega ljudstva«, »našega zrelega plemena« beremo, le tega ne, kaj je v podrobni narodni vzgoji še treba, da bo naše občinstvo bolj trdno in bolj odporno. In znamenje našega dozorevanja je, če je »Jutro« kljub takemu hvalisanju in prilizovanju tako padlo v naročnikih, da so lastniki postali pozorni in skušajo propadanje zavreti. Gotovo sp to nj zgodilo v našo narodno škodo. Italijo. »Informazione diplomatica« piše, da ima tudi Italija isto željo. Dejstvo, da si Italija želi čim prejšnjih pogajanj z Anglijo takoj po sporazumu, ki ga jo podpisala z Nemčijo in Japonsko, naj bo vendar dokaz za to, da Italija nikakor ne misli ogrožati kakšnih angleških interesov v Aziji in da tudi trojni sporazum nimn nobene osti naperjene proti Angliji. Italija je v svojem stremljenju, da pride do popolnega razčiščenja z Angleži, resna. Naj angleški krogi to resno voljo upoštevajo. Razume se. da ho morala Anglija tudi od svoje strani priznati nekaj obstoječih dejstev, medtem tudi obstoj italijanskega imperija v Alriki. kakor tudi večjo svetovno veljavo Italije. Peklenski stroj v Londonu London. 11. nov. AA. (Havas) Davi je eksplodiral peklenski stroj pred vrati duhlinskega gradiča. Izložbe in okna okoliških trgovin so vsa razbita. Pisarne v poštnem poslopju, ki stoji blizu omenjenega gradiča, trpe veliko škodo. V gradiču Duhlinu so nastanjeni razni oddelki predsedstva vlade in policijska uprava. Znano je. da jc žc meseca maja t. 1. eksplozija peklenskega stroja poškodovala kip Jurija II. Začasna rešitev vladne krize v Belgiji Bruselj, 11. nov. c. Špank je moral vrnili mandat za sestavo vlade. Po tej njegovi odločitvi je nastala precejšnja zmeda. Kralj je dopoldne povabil k sebi liberalnega voditelja in bivšega pravosodnega ministra Jansona, ki je po avdienci izjavil časnikarjem: »Kralj je sedaj na tem, da odfioluje na uradni obisk v London. Priprave tega potovanja ga zadržujejo, da bi mogel |xisvetiti dovolj časa rešitvi vladne krize. Zato l>o nadaljeval s posvetovanji o krizi šele jx> 19. novembru, ko se vrne iz Ix>ndona. Do tedaj bo pa p kraljevem naročilu možnost, kako se naj sestavi nova belgijska vlada. Dunajska vremenska napoved: Se padavine, večinoma sneg, nobenih bistvenih sprememb temperature. Zeninnskn vremenska napoved: Burno \ teme v vsej kraljevini /. dežjem tu in tam. Snežilo bo v severnozahodnih predelih in v gorah. Toplota bo padla. ......... %f Zunanji minister CSR o .svetovnem položaju in o zunanji politiki CSB Praga, 11. nov. c. Danes je v parlamentu g. minister Krof ta podal poročilo o mednarodnem položaju. V uvodu se ie najprej spomnil smrti prvega predsednika republike Masaryka, čigar pogreb v septembru je v vsem svetu pokazal, kako zelo cenjena je bila Masarvkova osebnost. Nato pa je nadaljeval: O Španiji »Mir se v tej dobi, ko mojem zadnjem poročilu, ni okrepil. Izbruhnila je celo nova, dasi nenapovedana vojna. Upanje na mir sloni samo še na gospodarki razčlenitvi sedanjega stanja. Povezanost med posameznimi spori pa se je celo povečala. Načelo ZN o nevmešavanju v razmere drugih držav je zatemnelo in regionalni pakti so danes bližji in skorajda boljši kot pa občestvena načela ženevskega pakta. To se je najlepše pokazalo v sedanji španski državljanski vojni. Ce opazujemo delo odbora za nevmešavanje, vidimo, da nam njegovo delo daje le malo upanja za mir v Evropi; priznati pa moramo, da sta posebno Francija in Anglija šli v svoji potrpežljivosti tako daleč, da se nista ustrašili rešiti mir tudi s koncesijami. Mi moramo španske dogodke «elo pozorno spremljati, ker se sedaj interesi velesil iz teh dogodkov vežejo tudi še z dogodki v srednji Evropi in na vzhodu. Mi se v španske dogodke ne l>omo vmešavali. Načelo: >španija Špancem« pa velja tudi za nas.« O sporu na vzhodu Krofta je nato prešel na spor med Kitajsko hi Japonsko. Rekel je, da je za nekatere države zapadne Evrope in za USA mogoče bolj važno, kako se bosta ]>o tej vojni obe državi zopet pogajali, kot pa to, kaj vse 6e dogaja na kitajskih bojiščih. ČSR popolnoma odobrava ideje, za katere se l>ori ameriški narod. Načela sedanjo ameriške diplomacije pa so zelo važna, ker so se izjavil za cilje, ki jih zasleduje ZN in pa za demokracijo. Skromni politični uspehi ZN »Kar se tiče ZN, se moramo posebno veseliti njenih uspehov na gospodarskem polju. Na političnem polju pa more ZN pokazati le skromen uspeh. Naše stališče do Zveze narodov pa je i>o-dobno stališču Belgije, Nizozemske in skandinavskih držav. Mi ostanemo zvesti ZN, ker hočemo ostati zvesti svojim načelom. Upamo pa, da ho mogoče premagati sedanje težave pri ZN.« Krofta je nato prešel na regionalne pakte, ki vežejo države, ki imajo vzporedne interese. Odprto pa je še zmerom vprašanje obnovitve lokarn-ske pogodbe. Sedanji položaj pa je tak. da ni mogoče misliti, da bi se lahko obnovila pogajanja z novim Lokarnom. Trdnost Male zveze Mala zveza je s svojimi letošnjimi sestanki in šievilnimi izjavami zapet pokazala na skupno delo. To skupno delo sc je posebno opazilo v ženevi in pa zdaj pri skupnih pogajanjih z Madžarsko za enakopravnost. Tako so sc lahko najbolj zadušili glasovi o kakem propadanju Male zveze. Danes se vezi med državami Male zveze močno utrjujejo. Zhliževanie z Madžarsko Pri obravnavanju razmerju CSR do sosedov ie Krofla naj bati. Maršal Čangkajšek tihomorshi konferenci: Kitajska se bo branita do zadnjega Bruselj, ti. novembra. TG Semkaj je pri spela spomenica, ki jo je maršal Čankajšek na menil tihomorski konferenci, ki zboruje v Brus lju. V spomenici so sledeči odstavki: »Kitajska vlada je spoznala za potrebno, da svoje čete umakne iz okolice šanghaja. Ta sklep je kitajska vlada storila izključno iz strateških razlogov, a tudi zaradi tega, ker je sedanji umik smatrala za neobhodno potreben za organizacijo odpora proti sovražniku. Na odpor jc Kitajska pripravljena do zadnjega diha, in se ne bo spuščala v nobena mirovna pogajanja tako dolgo, dokler bo samo en japonski vojak na kitajskih tleh. Dokler je neodvisnost Kitajske v nevarnosti, za nas ne more biti govora o mirovnih pogajanjih. Kitajska vlada in kitajsko ljudstvo sta odločena, da bosta svoje pravice in neodvisnost domovine branila do zadnjega moža in da od tega ne bosta odstopila za kakršnokoli od škod nino Fihomorska konferenca naj bo po učena o tem zadržanju vlade in ljudstva na Ki tajskem, a naj tudi ve, da Kitajska še vedno /aupa v tihomorsko pogodbo, tako v njeno besedilo kakor v duha, v katerem je bilo pred 15 leti podpisana, da zavaruje neodvisnost in neokrnjenost kitajske države. Kitajska vlada se bo te pogodbe držala in bo neodvisnost branila do zadnjega diha, a ona pričakuje enakega zadržanja tudi od drugih podpisnic te pogodbe.« % CankajSkova poslanica, ki je prišla v Bruselj nepričakovano, je napravila na vse delegaie zelo mučen vtis. Podobna je poslanicam, ki jih je svoje dni abesinski cesar pošiljal Zvezi narodov. Novih 8000 hm2 v japonskih rokah Tokio, 11. novembra. AA. (DNB.) Pokrajina pri Sanghaju, ki je v japonskih rokah, se razprostira od izliva reke Jankce do severnovzhod-nega dela pokrajine Cekijang in obsega 8000 kvadratnih kilometrov. Japonski oddelki, ki so Domači odmevi „Kop'tarjeva ulica proti katoliški inteligenci" Pod tem naslovom je »Jutro« pograbilo za Slovenčev članek »Tavajoči Slovenci«. Glasilo, ju-gomasonerije v Knalljevi ulici menda misli, da bo tudi iz tega kovalo za sebe kapital. Strašansko sc mu čudno zdi, da sploh more biti na svetu in po vrhu še med nami Slovenci kak taboir, v katerem si ljudje med seboj upajo povedati resnico. Prav res, »Jutro« ni kaj takega nikdar storilo. Zanj velja samo kšeit in odkrito povedana rc6nica bi mogla odvrniti kakega naročnika, ki jih že itak bolj redko šteje... Potem pa tudi: kaj naj »Jutro« pove svojim ljudem!? Njegovo politično delo obstoja v tem, da paberkuje po političnih smetiščih drugih strank, da tamkaj zbira kosti in lovi pomije, kakor jih ser-vira svojim jenesarskim bralcem. Tam nekje v Tuzli je nek občinski odbornik to in to izjavil o JRZ, v Peči so se zbrali prvaki JNS s »krajevnimi faktorji,« nekje v Vojvodini se jc nek občinski odbor, ki je v rokah JRZ, na tak-le način izrazil o jugo-edinstvu ... Da, da to so odločilna dejstva za usodo slovenskega naroda! Enkrat na leto pa se stranka JNS naloži na dva vagona in napravi -zmagoslavno« turnejo po Jugoslaviji, Takrat je za »Jutro« pečenka. Takrat prihaja v ekstazo, ko jc tako srečno, da sme ponatisniti, kaj g. Jovo Banjanin misli o unitarizmu in centralizmu v Jugoslaviji. In kaj naj »Jutro« da svojim ljudem načelnega? Petnajst let •— ves čas, dokler mu je neslo — je nene-homa pisalo o eni naciji, dveh nacijah, treh naci-jah, pa zopet o eni naciji, o unitarizmu in centralizmu ter o separatistih in protidržavnih elementih. Ta ideologija se mu pa sedaj več ne izplača in sc je preusmerilo na to, da škodoželjno opazuje Nacionalna vzgoja srednješolske mladine ■ Jutro« je v sredo 10. XI. objavilo članek / istim naslovom, katerega vsebina je sledeča: Neki ljubljanski narodnjak ima svojega sina na eni i/.med ljubljanskih državnih gimnazij-Za svojo sveto dolžnost smatra dopisnik, du je njegov vzorni sinko tudi dober Sokolič. Opnža, tla se je zaradi nacionalne in sokolske vzgoje po šesto januarski zamisli narodni duh dijakov dvignil. Sokolski narašeajski znnk so smeli s ponosom nositi, "saj jo dovoljeno po min. odredbi, kar bi morale šole samo pospeševati. Na tem zavodu je direktor sporočil dijakom željo«, naj dijaki ne nosijo nobenih značk, torej tudi sokolskih ne. Ta prepoved je čudna, ker s« dijaki nosili le sokolske znake, pravi pisec, za kor imajo |K>-polno pravico. Na isti gimnaziji je kakor drugod v veljavi molitev pred poukom, ki jo je predpisalo ministrstvo prosvete po predlogu katoliških škofov. Na tem zavodu ima molitev že nekaj let dosta-vck. da naj bi bilo šolsko delo >Bogu v čast. staršem v veselje, Jugoslaviji v korist. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.« Gospod direktor jc sedaj besedilo molitve revidiral in je brisal dostavek, da naj bo šolsko delo tudi Jugoslaviji v korist. Kakšni motiv i »o gospoda direktorja pri tem reformatorskem delu vodili, dopisnik ne ve. Kaj si more misliti mladina, lo pa ve iu to ga boli. Na merodajnem mestu smo sc o celi stvari informirali, kuj je nn stvari in reči moramo, da Jutrov članek ne odgovar ja resnici in dn dela rnvnatclju veliko krivico Dejstvo je, do so nosili (lijaki omenjenega zavoda različne znake, ne le sokolske. in državne trobojnice. S temi znaki so se popolnoma pregru-pirnli v razne skupine. Med dijaki je prišlo zaradi teli znakov do prepirov, padale so psovke, tudi pretepi so bili zaradi njih na dnevnem redu. Pri teh pretepih mi se odlikovali med drugimi tudi dijaki, sinovi odličnih ljubljanskih družin. Namen srednje šole je v prvi vrsti vzgojni, vzgojiti mora dijake v dobre člane človeške družbe, da bodo v vsakem človeku spoštovali v prvi vrsti človeka in ne gledali pripadnike te one skupine. Obstoječe, dejanske razmero na zavodu so rodile le medsebojno raržnjo. sovraštvo in zavist. Dostojno vedenje, medsebojna vzajemnost, tovarištvo je minevalo, pač pa je naraščala surovost. Treba je bilo radikalnega zdravila. Zato je bila sporočena dijakom ravna, teljeva »želja«, naj nosijo znake izven šolskega poslopja, v šoli pa ne, četudi so dovoljeni. \emo, da je bila tudi na neki drugi ljubljanski gimnaziji izdana podobna naredim i/, podobnih razlogov, ^asovnn mnogo prej in vsakdo je odobraval tn direktorjev korak, nihče ni direktorja grajal. Tudi kar sc tiče molitve, dela Jutro gospodu ravnatelju krivico, ne poroča resnice. Naše srednje šole obiskujejo dijaki raznih veroizpovedi. So muslimani, katoliki, pravoslavni, starokato-ličani. židje. husiti in protestantje. Ministrstvo je določilo, du dijaki pred in po pouku molijo. Ministrstvo prosvete je poslalo vsem vrhovnim verskim predstavnikom v odobrenje srečno sestavljeno molitev, v kateri se verska čustva posameznih veroizpovedi ne žalijo. To molitev je katoliški episkopat odobril in minister prosvete jo je s posebno odredbo o vršenju verskih dolžnosti dijakov leta 1932 /a vse srednje šole predpisal. Na omenjenem zavodu v Ljubljani pa se ta predpisana molitev ni vpeljala. Pač pn se je vpeljala posebno sestavljena molitev, ki ni bila odobrena niti od ministrstva prosvete, niti od katoliškega episkopata, niti od ljubljanskega škofijskega orilinariata. Brez škofovega odobren ja ne sme nihče vpeljati javnih molitev. V pričetku letošn jega šolskega leta so dijaki v ra/.nih razredih različno molili, sem in tja pa kak razred tudi nič. Da napravi tudi v tem pogledu red. je izdal g. ravnatelj okrožnico, v kateri zahteva, da se morajo vsi, učitelji kot dijaki, držati nuredbe g. ministrn v vršenju verskih dolžnosti dijakov srednjih šol, med dru-gimi tudi predpisane molitve pred in po pouku. Gg. veroučitelje je naprosil, naj naučijo dijake to molitev, v kolikor je še ne znajo. Ker je napravil g, ravnatelj v svojem zavodu mir in red, se to njegovo delo obsoja. Jutrovo poročanje ni fairi izza plota, če se komu drugemu, ki zida in gradi, kje kaj ponesreči. Vsakdo, ki kritizira, ki zabavlja, ki ruši m podira, more biti njegov pristaš. Tu ni nobenih načel in nobene svetovne razlike. Pri svobodi tiska, ki jo uživa, je njegovo delo silno lahko m enostavno. Po dolgih letih diktature je JNS zapustila državo skoraj v razsulu. Ista gospoda, ki jc vse zavozila in dokazala svojo absolutno nesposobnost za pozitivno delo pri vodstvu države, tudi sedaj pri kritiziranju drugih ne pokaže nobene pozitivne misli, nobene vrednote. Toda naj bo »Jutro« prepričano, da te setve, ki jo seje, ne bo ono poželo. Kajti to delo, ki ga »Jutro« opravlja, vodi mase v nihilizem- Katoličani se pa zavedamo svoje dolžnosti do države in naroda, posebej še dolžnosti do slovenskega naroda. Za pozitivno delo med ljudstvom je treba nekaj več kot pa le negativne kritike in brskanja po smetiščih, kakor to dela »Jutro«. Treba je imeti ljubezen do ljudstva in voljo, pomagati mu po najboljših močeh. Mi vemo, da je za nami organizirana večina slovenskega naroda in zato čutimo odgovornost za narod kot celoto. »Jutro« ni med Slovenci nikdar zastopalo drugega kot malo frakcijo, zato se mu za narod ni bilo treba brigati in sc tudi nikdar ni brigalo. Ob tej povezanosti z narodom pa imata katoliška inteligenca in katoliški tisk eno in isto nalogo, čepirav je način dela različen. Ne eden ne drugi se nc sme sramovali kritike iz lastnih vrst, ako ima namen, da se za narod napravi kaj boljšega. V.si pa se zavedamo, da je samo v trdni povezanosti vseh pozitivnih katoliških sil naša edina rešitev. Okrog nas jc sovražen labor, ki ga vodi in organizira pod raznimi naslovi framasonski tisk, Iz tega legla so izšle vse pobude za uničenje našega jezika in kulture, prav od tod tudi poizkusi liberalizma, zastrupiti vernost in nravnost našega naroda. Katoliški inteligent kakor katoliški kmet ali delavec vedo prav dobro, kje je naš največji narodni in kulturni sovražnik in se bodo zato tudi složno proti njemu borili. Dovolj imamo izkušenj, da ga bomo spoznali tudi tedaj, ko prihaja med nas kot intrigant v ovčji obleki. Sled, ki jo pušča za seboj, izdaja njegovo pravo bistvo. Gospodje »Ju-trovci«, narod vas sodi po sadovih in ne po priliznjenih in zvijačnih besedah. . Informacije ... »Jutro« jc iz zelo verodostojnega vira prejelo m objavilo sledečo informacijo: »Kakor čujemo, se pripravlja ustanovitev društva za narodno edinstvo tudi v_ Ljubljani. Iniciativo zanj je prevzel banovinski tajnik JRZ, bivši minister dr. Kulovec s sodelovanjem ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Pravila za društvo so žc izdelana in jih redigira sedaj poseben odbor, ki mu načeluje direktor -Slovenca« dr. Ahčin. Imenovani gospodje so bili nedavno po važnem narodno-polltičnem poslu kot zastopniki katoliškega akademskega starešinstva v Belgradu«, Iz istega, enako verodostojnega vira pa smo mi »prejeli naslednjo informacijo: »V Narodni tiskarni se je osnoval odbor treh — zaenkrat šc cisto tajno — ki ga sestavljajo senator dr. Kramer, direktor »Jutra« Stanko Virant in večinski delničar istega lista Adolf Ribnikar. Cilj tega odbora je organizirati v naši javnosti najbolj energično borbo za pravice slovenskega naroda proti centralizmu, velesrbstvu, unitarizmu in gospodarskemu izrabljanju Slovenije. Senator Kramer je zlasti vzel na muho slovensko zastavo, kateri hoče pomagati zopet do veljave, direktor »Jutra« si razen osnovne slovenske borbene linije postavlja za nalogo v svojem glasilu pobijati laž in ncresnico, Adolf Ribnikar bo pa skrbel za finansiranje nove slovenske fronte. Kajti »Jutro« sc bo sedaj postavilo na čelo borbe proti unitarizmu in zapostavljanju slovenstva. Neki orjunski in pofaraki elementi se baje še nekoliko kujajo, toda kamor maršira general, mora iti tudi prostak.« Ker so naše tovrstne informacije iz istega vira kakor »Jutrove«, bodo vsaj toliko verodostojne kakor so njegove ... Belgrad, 11. nov. AA. Predsednik vlade in zun. minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu iD zunanjem ministrstvu novega japonskega poslanika na nsšem dvoru Kuribara, ki bo jutri izroči) Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu •voje poverilnice. začeli prodiranje pri zalivu Hangčavu, so so združili z japonskimi četami, ki so začele prodirati na jugu pri Sukingčemi. To mesto stoji 20 km jtižnozahodno <>d Šanghaja. Povodenj Šanghaj, 11. novembra. A A. (Reuter.) Rumena reka se je razlila čez svoje korito. Popla. vila je petino pokrajine Šantung. Brez hrane in strehe je okoli 2 milijona ljudi. Cena mešanega bencina Belgrad, 11. nov. AA. Po določilih čl. 6 uredbo o spremembah iu dopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju javnih del z dno 8. oktobra 1937, so bili prodajalci mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev, dolžni najkasneje 6. novembra znižati prodajno ceno te mešanice. v primeri s ceno, ki je veljala 30. sept. 1. 1. za 1.80 din pri kg. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval finančna ravnateljstva, da preko davkarij naroče organom finančne kontrole, da naj od časa do časa strogo nadzirajo, ali so prodajalci znižali prodajno ceno mešanice; če pri tej priložnosti ugotove, da tega niso storili, imajo takšne prodajalce prijaviti pristojni davkariji, da jih kaznuje z denarno globo. Lombardna kvota drž. vrednostnih papirjev Belgrad, U. nov. AA. Na podlagi sklepa nadzornega sveta Poštne hranilnice je povečana lombardna kvota državnih vrednostnih papirjev in se zdaj daje na eno obveznico 2 in pol odst. vojne škode nominala 1000 din posojila 200 din; na eno obveznico 4% agrarnega posojila nominala 10<> dinarjev posojila 40 din; na eno obveznico 6% begluškega posojila nominale 100 din posojila 60 dinarjev; na eno obveznico 6% dalmatinskega agrara nominale 100 din posojila G0 din; na eno obveznico 7 in pol odst Blairovega posojila nominale 100 dolarjev posojila 60 dolarjev: na eno obveznico H% Bler. posojila nominale 100 dolarjev posojila 70 dolarjev; na eno obveznico 7% Selig-mannovega posojila nominale 100 dolarjev posojila 80 dolarjev; na eno obveznic« 7% stabilizacijskega posojila nominale 100 frankov posojila 60 frankov; na eno obveznico PAB-a nominale 500 dinarjev, posojila 150 din. Reguliranje posojila trimesečno, obrestna mera netto na leto. Po so ilo H B zagrebški univerzi Belgrad, tlr novembra. A A. Upravpi pdbor Državne hipotekarne banke je na seji.,dne 11. novembra t. 1. na prošnjo prosvetnega ministrn dovolil posojilo v znesku 24 milj. din ža.gjudnfo potrehnih stavb na tehnični, veterinarski.k medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča. 1 Železniški vozovi za prevoz svežega mesa Belgrad, II. novembra. AA. Generalnemu ravnateljstvu državnih železnic se jc posrečilo dobiti od nemških državnih železnic in od belgijske železniške družbe gotovo število hladilnih yoz za prevoz svežega mesa, mesnih izdelkov in masti če/, Briigge v London, ne du bi blago prekladah. Za te vagone jc treba plačati enake pristojbine kakor za navadne hladilne vozove, li vozovi so že na naših postajah in so interesentom na razpolago; takoj po naročilu bodo poslani na nakladalne postaje. Kliring z Italijo Belgrad. 11. nov. AA. Narodna banka razglaša. da je 11. uovembra izplačala nova klirinška nakazila v prometu z Italijo od št. 838} do vštete št. 8414. Pade c cen pšenice Belgrad, 11. nov. AA. Z današnjim dnem je Pooblaščena izvozna družba zaradi splošnega padca cen na vsem svetu smatrala za potrebno, da zniža svoje odkupne cene za pšenico. Stara obleka in carina Belgrad, 11. nov. AA. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da je stara in rabljena obleka, ki se uvaža iz tujine, prosta skupne banovinske trošarine samo tedaj, če se pošlje kot darilo siromašnim osebam in če ja po točki 17 čl. 0 zak. predloga o splošni carinski tarifi prosta carine. Kdo je iznašel samouprave G. Pera Živkovič leta 1929, nato pokojni Marin* kovič in Srskič, nato pa še Uzunovič. — Tako slo venske socialiste poučuje socialistična »Delavsko politika« z dne 10. nov. 1937. O poskušenem samomoru generala Tomiča Belgrad, U. nov. AA. Po naknadnih informacijah se v celoti potrjujejo prejšnja obvestila glede poskusa samomora armadnega generala Vojislava Tomiča, poveljnika Belgrada. Zdravniška komisija je ugotovila, da je bil general Tomič že nekaj mesecev bolan. Zaradi zdravstvenega stanja je že prej irosil za dopust, ki ga je takoj dobil, tako da je iivel že nekaj dni na dopustu. Zato general Tomič v trenutku, ko je poskusil samomor, ni opravljal funkcij poveljnika Belgrada. Pri tej priložnosti jo treba pripomniti, da je po informacijah iz dobro poučenih krogov edini razlog poskusa samomora njegovo zdravstveno stanje. Šah Amsterdam. 11. nov. AA. (DNB). 15 partija med dr. Euvvejem in dr. Aljehinora se jo končala po 62. potezi z remijem. Dr. Aljehin ima 9 točk, dr. Euwe pa 6. Kladivarji slovenske prosvete Lepo uspeli občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru Maribor, lt. novembra. Danes predpoldne je bil redni občni zbor mariborske Prosvetne zveze, ki ga je vodil njen dolgoletni predsednik dr. Josip Hohnjec. Uvodoma je p>ozdravil zastopnika prevzv. g. škofa stolnega kanonika dr. I. Žagarja, mariborskega podžupana Fr. Žebota, zastopnika Prosvetne zveze v Ljubljani ravnatelja V. Zora, stolnega kanonika in mestnega župnika msgr. M. Umeka, zastopnika Sedejeve družine, zastopnike prosvetnih društev in udeleženke dekliškega tečaja, ki se te dni vrši v Mariboru. Govor predsednika dr. Hohnieca Pred prehodom na dnevni red je imel predsednik globoko zasnovan nagovor o katoliškem prosvetnem delu ter je med drugim izvajal: Naloga prosvete je oblikovanje človeka za življenje in za izpolnitev nalog, ki jih stavi življenje. Tolstoj določa to nalogo tudi za šolsko izobrazbo in vzgojo, tem bolj to velja za izvenšolsko vzgojo in prosveto, ki jo vrši naša prosvetna organizacija. Danes 6e prav čestokrat sliši pritožba, da postaja mladina vedno bolj nesposobna za življenje, ker ji manjka ne 6icer razuma, marveč značaja. Ma6a-ryk je imel prav, ko je rekel, da je predvsem treba ustvariti značaje. To pa je nemogoče brez rešitve vprašanja o smislu življenja. Ali ima življenje kak smisel? Znani nemški učenjak A. Humboldt je v svojih »Spominih« zapisal to sodbo: »Življenje je je največja neumnost!« To je obup nad človekom in človeštvom. Življenje ima svoj 6mi6el. Kaj je smisel življenja? Človek in njegovo življenje ima smisel, če živi človek po notranjih zakonih, ki mu jih objavlja razum in vera, če izpolnjuje svoje dolžnosti kot poedinec in kot član človeške družbe in če stremi za dosego končnega življenjskega namena, ki mu ga je določil Bog, početuik vsega življenja. Življenjski nazor je del svetovnega nazora, ki 6e ob njem ločijo duhovi. Ločitev duhov je povzročila ter povzroča različnost prosvetnih in vzgojnih smernic. Taka ločitev 6e pojavlja v vsakem narodu, in to v tem večji meri, čim kulturnejši je narod. Diktatura v naši državi je hotela to razdeljenost in razločenost odpraviti na njej lasten način: ukinila je vse krščanske prosvetne organizacije. Kakor je hotel rimski cesar Julijan z razpustom in jwepo-vedjo krščanskih šol natirati vso mladino v jx>-ganske državne šole. tako 60 hoteli naši jenesarski Juliiančki z razpustom krščanskih prosvetnih organizacij pomagati svojim nekrščan6kim organizacijam do članstva in razmaha. Juliianova nakana ni uspela, tudi naši jenesarski Juliiančki 60 postali bogatejši na razočaranju. Cesar julijan je padel v vojni, naši Juliiančki pa 60 padli z vladnih stolčkov. Njihov padec je prinesel vstajenje naše krščanske prosvete. Naši nasprotniki, ki prosveto popolnoma zasužnjujejo politiki, 60 dosegli nekaj, česar niso hoteli- naše ljudstvo je še bolj spoznalo, kakšen zaklad je zanj krščanska narodna prosveta. V vsakem človeku je naravno teženje, da izpolni svoie življenje in tndi občestva, ki v njih njegovo življenje poteka. Človekov duh je vir. ki iz nie»a izvira razvoj in izpopolnitev notranjih človekovih zmožnosti, zunaniih življenjskih ureditev in ustanov in v naravi danih eksistenčnih r>o-goiev. Treba je torej predvsem človeškega duha uravnati in upodobiti po božji ideii o človeku. To je najvažneiša sodobna naloga naše prosvete. _Če bi jo puščali v nemar, bi izgubili svoje eksistenčno pravo kot krščanska prosvetna organizacija. V6ak član našega naroda bodi cel kristjan, globoko zasidran v krščanski veri in krščanskih krepostih; to je T>rvi in glavni cilj našega vzgoino-prosvet-nega dela Vzvišen in plemenit je ta cilj in vreden, da mu posvetimo vse 6voie moči. Tu ne 6me biti nobenega prakticiranja z duhom fe?a 6veta. Sodobno geslo je katolicizem. Katoliška celotnost bodi naše geslo in njegovo izvajanje naša poglavitna skrb. S tem 6vojim načelnim stališčem smo se obenem izrekli za ohranitev in izpopolnitev slovenske narodnosti. Slovenci smo samostojna etnična individualnost. ki raste iz svojih korenin fer je živela tudi pod lujim jarmom samostojno kulturno živ-lienie. Naša ekrt* bodi, da bo tudi v bodočnosti živela svoje samobitno. avtonomno živl'™nie. To bomo doseirli. če mladino vzgaiamo v duhu slovenstva. narodne samobitnosti. Tako vzgojena mladina je nacionalna v pravem pomenu, ne 6icer v tistem" ki si pa prilašča kot nekak sumljiv privi-legii neka, tudi med Slovenci zastopana stranka, marveč v tem. ki ga odobrava slovensko liudstvo. Za naše liudstvo ne more nacionalnost nikdar biti irpadek slovenske na rednosti, marveč samo njena porast, zato slovensko liudstvo odklanja ono nacionalnost. ki se konstruira nekako preko njegove p!ave in ki jo v svoie namene nronagiraio centralistično usmerjene stranke. OloboVo prešinieni zavesti. da rast slovenstva obenem tudi pomenia rast jugoslovansfva. bomo svoie sil* in nanore založili za zgraditev in izpopolnitev slovenske narodnosti. Smoter tia*ega izobraževalnega in vzeoinesra dela ie torei. da vwo'imo Wobre sinove in hčere katoliški cerkvi in materi S!oven"i. Ti sinovi in hčere moralo biti snosnSni za rešitev nalop. ki iih stavi živbenie. Zivlienie ie dolžnost. Danes t»?ka dolžnost, ko so posnod.ar4ce in v obče družbene priliike tako težke. Usnosobimo mladino, da se prilagodi tem in morda še težiim razmeram. Mladina ne sme izmibHi volje za delo. Imeti mora zdrav živPenisk; ootimizem ki človeka jekleni v borbi za dobro in boljše' To borbo za dohro in za boliše mora človek voditi ne samo za sebe. .marveč tudi za Nižniepa K termi pa nsoosablia in mm romala socialna vzrroia no naukih katoHšike cerkve brez katerih ni prave in trajne ureditve kaotičnih družbenih razm°r in rešitve za človeštvo. Ako bi naša nrosveta kdai in kie izfubila iz vida soc:altio smer. bi 6 tem i zrnih''a ne samo značaj sodobnosti, marveč tudi značaj katoližtva. Nato te predsednik predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru IT. in knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko častnemu predsedniku mariborske Prosvetne zveze notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, ki so jih zborovalci z navdušenimi vzkliki sprejeli. V imenu g. škofa je spregovoril stolni kanonik dr Žagar, ki je občnemu zboru prinesel pozdrave g. škofa, ki želi občnemu zboru srečen in blagoslovljen jx>tek. se zahvaljuje v« eni prosvetnim delavcem za njihovo delo ter želi. da bi se Prosvetna zveza, pomožna sila Katoliške akcije, razvijala ter ostala dosledna v svojem delu za versko in prosvetno probudo našeea naroda V imenu mestne občine in njenega župana je pozdravil občni zbor mariborski podžupan Fr. Žebot, v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani pa ravnatelj V. Zor, ki je udeležence povabil na ruše proslavo letnice ljubljanske Prosvetne zveze, ki se bo obhajala prihodnje leto meseca junija v Ljubljani in ki do združena t veliko mednarodno mladinsko prireditvijo. Za njim je zastopnik Sedejeve družine izrekel pozdrave te katoliške organizacije Primorskih Slovencev ter prosil, naj prosvetna organizacija ne j>ozabi najbolj perečega slovenskega vprašanja, vprašanja primorskih in koroških Slovencev. Predsednik se je vsem govornikom toplo zahvalil za njihove pozdrave in želje. Tajniško poročita Tajniško poročilo je podal tajnik g. 1. Cam-plin, ki je poročal: V preteklem poslovnem letu se je na področju mariborske Prosvetne zveze prosvetno delo razvijalo v znamenju velikega napredovanja: vršili so se veličastni prosvetni tabori, ki so razgibali tako rekoč vse sloje ns-šega naroda in izredno navdušili za še intenzivnejše delo za vero, narod in državo. Gotovo je v veliki meri zasluga tudi teh taborov, da se je narod tako razgibal, da jc število prosvetnih društev, včlanjenih v naši zvezi, naraslo na 220. Ustanovljenih je bilo 16 novih društev. Društveno delo se pa ni izživljalo samo v prirejanju mogočnih taliorov, ampak se je nadaljevalo zlasti v odrskem udejstvovanju. Zveza je temu delu seveda šla ua roko in tudi gmotno jK>dprla mariborski »Ljudski oder«, ki je obenem naša izposojevalnica ljudskih iger, kostumov in drugih odrskih jiotrebščin, da se je njegova garderoba povečala in izpoj>olnila za znatno število novega inventarja. Tudi želja po predavanjih je bila v d rti štvili vedno velika. Zveza je temu posvečala š (»osebno pažnjo in je mnogim prošnjam po predavateljih skušala kar najbolj ustreči. Da bi še bolj odjiomogla potrebi po predavanjih, je zveza naročila tudi nov skioptični aparat na elektriko s "50 večbarvnimi filmi o perečih sodobnih in drugih važnih vprašanjih. Tudi centralna prosvetna knjižnica v Mariboru je lepo napredovala: v preteklem poslovnem letu je bilo nabavljenih 447 knjig; vseh knjig je zdaj 8195. Izposodilo se je v tej dobi 25.818 knjig in obiskovalcev je prišlo 12.948. Po sklepu lanskega občnega zbora se je nabavilo 5 [potovalnih knjižnic: mladinske, splošno kulturne in verske skupine; vse so v prometu; kmalu bo šla ven še šesta j>otovalna knjižnica. Prosvetna zveza in Katoliška akcija se pri nas lejK) medsel>ojno podpirata in izpopolnjujeta. Da bi se delo še bolj smotreno in uspešno uredilo, je zveza j>oleg delavne ekspoziture v Celju ustanovila še 6 dekanijskih prosvetnih okrožij s sedeži v naslednjih krajih: Brežice, Konjice. Šoštanj, Ljutomer, Sv. Lenart v Slov. goricah in Preval je. Pazno smo zasledovali kulturno življenje v Sloveniji in ob važnih zadevah tudi povedali svojo besedo: za ljubljansko univerzo in bolnišnico, za brezposelne učitelje; zlasti pa smo spremljali kulturno življenje na sedežu centrale v Mariboru in se potegovali za radio oddajno postajo v Mariboru, dali pobudo za dobro uspelo Gregorčičevo proslavo. Udeležili smo se in povedali svoje mnenje pri vseh jiomembnih kulturnih prireditvah štajerske prestolnice. Njegovemu poročilu je sledilo jjoročilo fantovske jiodzveze v Mariboru, ki pa je j)odal g. Geratič in iz katerega posnemamo: Delovanje fantovskih odsekov V štiri smeri je šlo naše delo: v versko-vzgojno, prosvetno, organizatorično in telovadno Versko-vzgojno delo fantovskih odsekov se je odražalo predvsem v tem, da so praznovali štiri predpisane fantovske praznike z notranjo duhovno jiripravo, zlasti s sprejemom sv. zakramentov, dneve duhovne obnove, ponekod z duhovnimi vajami itd. Prosvetno delo fantovskih odsekov se je izraževalo zlasti na tedenskih fantovskih sestankih. Ti redni tedenski sestanki so nudili našim fantom obilico zdrave duševne hrane, eo jim razširjali duševno obzorje ter jih seznanjali z vsemi perečimi sodobnimi problemi. Letošnje leto nam je dalo obilico dela s j>o-življenjem fantovskih odsekov. Vso pozornost smo zlasti posvetili okrožjem. Na četrtletnih okrožnih svetih so se dajale smcrnice za delo. Na vse okrožne svete je podzveza redno pošiljala svoje zastopnike. Na novo se je osnovalo fantovsko okrožje v Ormožu, poživilo se je okrožje v Ptuju. Fantovski odseki so močno porastli. zlasti odkar je bila ustanovljena Zveza fantovskih odsekov kot samostojna organizacija Zlasti lepo se kaže ta porast v Mariboru in mariborski okolici, k jer delujejo v mestu samem trije odseki, v okolici pa pet odsekov. Prav močan porast odsekov je v Prekmurju, kjer je ustanovljenih 15 fantovskih odsekov ter se je. osnovalo novo Prekmursko okrožje Kakor že povedano, se je v smislu od kr. banske uprave odobrenih pravil osnovala samostojna fantovska organizacija Zveza fantovskih odsekov. Tudi fantovski odseki, ki so bili doslej sestavni del prosvetnih društev, so s tem postali samostojna društva, čeprav bodo delo prosvetnih društev še naprej radi podpirali. Tudi telovadno delo se je v naših odsekih v teku leta močno razgibalo. Poleg rednih fantovskih sestankov so skoraj vsi odseki redno gojili tudi telovadbo. Sadovi telovadnega dela so se pokazali na okrožnih tekmah, zlasti pa nn številnih okrožnih prireditvah. Skoraj vsa okrožja naše jiod7veze so priredila svoje okrožne nastope. kjer je nastopilo že dokaj lepo število telovadcev Vse našteto delo posameznih odsekov, organiziranih v sledečih okrožjih: Slomškovo-mari-borsko, ptujsko, ormoško, ljutomersko, prekmursko, koroško in slovenjegoriško, se zrcali v sledečih številkah, ki so pa žal nepojvdne, ker nekateri odseki niso poslali j>oročil: Vseh fantovskih odsekov na področju podzveze jc 79. Ti odseki so imeli: 958 fantovskih sestankov, nad 800 telovadnih ur, 221 sej. nad 400 skupnih svetili obhajil, nad 50 prireditev izletov itd Fantovski odseki eredo sodni kot samostojna organizacija v življenje. Naš klic je: V vsako faro fantovski odsek in to čimprej! Vsi pomisleki morajo od-nasti! Poročilo o delu Mariborske podzveze dekliških krožkov je podala gdč. Sadravčeva Vodstvo dekliških krožkov so prevzele katehistinje na Bctnavi pod vodstovm g. Oberžana. Vodstvo i je izdelalo skupni delovni načrt za dekliške krožke in skupine Katoliške akcije, ki delujejo v jiopolnem medsebojnem soglasju in v duhu Katoliške akcije. Sredilo je j»orotilo zastopnice Dekliške podzveze v Celju, ki se je ustanovila meseca januarja. Odbor je dosedaj ustanovil 50 dekliških krožkov, ki imajo okoli 2000 članic. Priredil je 11 dekliških tečajev, na katerih je bilo (700 deklet. Bilo je 6 okrožnih dekliških taborov, ki so privabili 5000 deklet. Blagajniško poročilo je podal g. J. Maležič, ki je jioročal, da je imela Prosvetna zveza v preteklem poslovnem letu 228.191.15 din denarnega prometa. Za nakup novih knjig za Prosvetno knjižnico in za potovalne knjižnice je bilo izdanih 31.410.75 din, za skioptični aparat in nove filme 12.500 din, za izpojx)lnitev odrske garderobe pa 4750 din. Volitve Po sprejetem absolutoriju odboru, katerega so predlagali pregledniki računov, so bile volitve, pri katerih je bil za predsednika izvoljen tfoi\ttiidefickm zahievaVa-&c kfoizhodno nego. ZaJo ?mu\m dr. Josip Hohnjec in za odbornike: dr. J. Jeraj, dr. Fr. Sušnik, dr. J Meško, dr. J Alcksič, J Maležič, J Stabej in M. Geratič Za namestnike so bili izvoljeni Fr. Kotnik, arhidiakon Fr. Tovornik, ravnatelj Fr. Ilrastelj, jirof. T Klasinc, prof. 1. Bezjak, prošt M. Munda, prof. P. Kovačič, ravnatelj prof. Hihter in I. Camplin. Pregledniki so kanonik dr. J. Mirt, prof. P. Živortnik in ravnatelj J Gašparič. Člani razsodišča dr. A. Juvan, dr. J Leskovar, dr. A. Bartol in dr. M. Kejžar. Po slučajnostih je predsednik zaključil uspeli občni zbor, ki je pokazal, da se naša prosvetna organizacija lepo razvija in se zlasti prebujajo dekliški in fantovski odseki, v katerih se vrši najsmotrenejše vzgojno, prosvetno in športno delo. Martinov sneg dela veliko škodo Ljubljana, 11. novembra. Dolga leta nazaj je bil Martin vedno več ali manj deževen. V zadnjih 7 letih je bil Martinov dan najdeževnejši 1. 1984, ko je padlo dežja do 53 mm. Letos pa je nam Martin zagodel drugo pesem. Blagoslovil je vino s snegom. V torek je neprestano deževalo ter je padlo v 24 urah 87 nun dežja. V letošnjem novembru celotno 97.1 mm. Snoči okoli 22 so naletavale med dežjem, ko je zapihal mrzli veter, prve snežinke, ob 23 pa je začelo močno snežiti. Sneži, sneži, sneži... neprestano danes cel dan. Le ob 12.30 je za pol ure prenehalo snežiti. Lanski, že 6. oktobra zapadli, mokri sneg je napravil v naših krajih na javnih telefonskih in drugih napeljavah nad 2 milijona škode. Martinov sneg bo najbrž po svoji teži povzročil še večjo škodo na javnih napeljavah, po vrtovih, sadovnjakih in drevoredih. Do 800 naročnikov brez telefonske zveze Začudeno so Ljubljančani davi gledali, ko so vstajali in zapazili naletavanje mokrih in težkih snežink. Jutranji promet je bil močno oviran. Ljudje so s težavami hiteli po svojih poslih in v urade. Na ulicah in cestah so stalni delavci mestnega cestnega nadzorstva že kidali sneg in čistili glavne prometne žile. Na socialno politični urad je prišjo takoj zjutraj do 30 brezposelnih delavcev, ki jim je urad nakazal delo za kidanje snega. Vozniki so vozili sneg v Ljubljanico. Še bolj začudeni pa so bili poslovni, uradni in jx>djetni krogi, ko niso mogli dobiti telefonskih zvez. Poštna uprava je bila naravnost ohlegana od privatnih in javnih naročnikov telefona s prošnjami, naj hitro jKipravi telefon. Dela je bilo polno roke. Na terenu je bilo vsega zaposleno 15 kvalificiranih delavcev. Do 800 naročnikov pa jo bilo brez telefonske zveze. Ljubljana je bila danes tako rekoč odrezana od zunanjega sveta. Vse glavne interurbanske zveze, posebno proga proti Zagrebu čez Dolenjsko, so bile pretrgane. Delovali sta le zvezi Ljubljana—Maribor iu Ljubljana—Trst. Prelomljeni drogovi • Tovarne brez električnega toka Močno so poškodovane v mestu in na periferiji električne napeljave. Brez toka je bilo davi več industrijskih podjetij, tako tovarna Saturnus v Mostah, Zmaj, Eka in Jugoradijator. Tudi nekatere kavarne so bile brez toka. Vseh večjih poškodb je bilo do of>oldne mestni eleklrarni prijavljenih do 50. Po mnogih krajih so bile potrgane na daleč električne žice, tako v Tomacevem, na Celovški cesti in drugod. Kako silna je teža mokrega snega, kaže najnazorneje dejstvo, da so bili celo prelomljeni drogovi, ko se je na žice naletela velikanska množina snega. Težak sneg je lomil po drevju vejevje. Tako je polomil sneg debelo vejo kanadske tojiole na Krekovem trgu. — Ker je sneg moker, se naglo taja. Ljubljanica jo močno narasla. Do opoldne je padlo snega že nad 20 cm. Tujski promet v Ljubljani Letošnji tujski promet v Ljubljani ne kaže posebno razgibane in razveseljive 6like. Na splošno je položaj enak, kakor je bil v preteklem letu. Sicer je jwišlo v mesto nekaj več tujcev, je bilo pa zato manj domačih posetnikov in tako sta se obe številki med seboj nekako izravnali. Promet pa je bil že v letu 1936, za okrog 25% manjši kakor v letu 1935 in torej ni bil preveč ugoden. Vzrok, da se tujski promet letos v Ljubljani ni mogel razviti na nekdanjo stopnjo, je predvsem v vremenskih prilikah; saj je globoko v mesec julij trajalo deževje, lepo vreme pa je v poletnih dneh trajalo prav za prav samo v avgustu, — a šc tedaj ne trajno, september, ki je po navadi tudi zelo ugoden za obisk naših krajev, pa je bil zopet do 3/3 deževen. Nastanitvena kapaciteta Ljubljane je ostala letos v bistvu ista kakor preteklo leto. Glavni ljubljanski hoteli so obdržali skoraj enako število sob in postelj, razen hotela »Slona«, ki so ga v začetku poletja začeli podirati. Zato pa je odprl hotel Metropol nov trakt in se je to razmerje izravnalo. V glavnih ljubljanskih hotelih in gostilnah je bilo na razpolago za tujce 385 sob in 521 postelj. Ko pa bo dozidan hotel »Slon«, 6e bo število sob še povečalo. Največji obisk je bil v avgustu, največ pre-nočnin pa je bilo doseženih v mesecu septembru. Število prenočnin je naraslo še v mesecih maju, juniju, juliju. Med inozemskimi obiskovalci so na prvem mestu Nemci iz Rajha, ki so postali zaradi valutnih dogovorov naši glavni gostje. Kakšni so vzroki, da tujski promet v Ljubljani in Sloveniji sploh ne uspeva tako, kakor bi bilo Želeti7 — Krive so razne okoliščine, v prvi vrsti pa naše slabe prometne razmere. Razmere na naših cestah so jako slabe. Poprava in restavracija cest ne napreduje v tistem tempu kakor poslabšanje in tako postajajo razmere na naših cestah leto za letom slabše. Slabe ceste zadržujejo tuje avtomo-biliste; saj je znano, da potniki v velikih avtobusih često izstopajo v Št. Ilju in se peljejo do Rakeka z železnico, na Rakeku pa jih zopet čaka avtobus. Prav tako je v obratni smeri. Tudi avtomobilisti presojajo po razmerah na naših cestah razmere cest v vsej državi. Nič ne pomaga, če so niže na jugu krasne ceste. Če vidi tujec, ki pride v našo državo, naše slabe ceste, se često premisli ter se rajši odpelje drugam, kjer so cestne razmere boljše. Velika škoda za naš tujski promet je tudi, da še vedno nimamo niti cestne niti železniške zveze z morjem. Od dobre zveze z moTjem si moremo obetati ogromen razmah za Ljubljano, ne le v tuj-sko-prometnem oziru, temveč v gospodarskem pogledu sploh. Pa tudi naše železnice kažejo jako žalostno sliko. Zveze še vedno niso zadavoljive. Zveza Ljubljane s Kranjsko goro n. pr. traja še vedno v najhitrejšem in najboljšem času tri m pol ure, kar pomeni, da vozi železnica naravnost s polževo naglico. Poleg tega imajo vlaki redne zamude, tako pri odhajaniu kakor pri prihajanju, kar je postalo že naravnost usodno. Motornih vlakov kljub Številnim prošnjam ne dobimo in jih ne dobimo. Ljubljana pa potrebuje za napredek svojega tujskega prometa tudi izboljšanje gostinstva; navzlic velikemu številu gostiln Ima Ljubljana še vedno malo prijaznih lokalov, kjer bi se točila re« dobra, pristna vina in kjer bi nudili dobro in okusno hrano po nizki ceni. Pa tudi zunanja oprema ljubljanskih gostiln je razmeroma na precej nizki stopnji, Za tujski promet so važne tudi razne prireditve večjega obsega. V pretekli sezoni ni bilo v Ljubljani, razen običajnih dveh velesejmskih prireditev, nikakih večjih prireditev. Mestna občina sama sc za«tnja leta ne spušča več v večje prireditve, ker 60 bile nekatere poprejšnje prireditve 6ilno deficitne, tako da je morala mestna občina v enem samem primeru doplačati 100.000 din. Dobro bi bilo, če bi se za večje prireditve v Ljubljani osnoval poseben prireditveni odbor, v katerem bi bili enako močno zastopani: gledališče, mestna občina, glasbene institucije in po možnosti še kake finančne skupine ter Velescjem. Ta odbor bi mogel potem redno leto za letom ustvarjati in finan-sirati večje prireditve. V bodočem proračunskem letu hoče mestno poglavarstvo, kakor nam jc znano, izdati nov prospekt za mesto Ljubljano, dalje namerja založiti reprezentančni loto-album ljubljanskih posnetkov, prirediti ponovne informativne tečaje za strežno osobje v hotelih in podpreti gostilničansko strokovno nadaljevalno šolo. Podpreti namerava tudi večje tujsko-prometne prireditve in akcije v Ljubljani ter odpreti po možnosti skupno z zvezo za tuiski promet informativno pisarno v Ljubljani Na ta način je upati, da sc bo tujski promet tudi v Ljubljani sčasoma dvignil. Razmahnil pa sc bo v polni meri, kadar bodo tudi prometne razmere zadostno urejene, zlasti pa, kadar bo odprta naša zveza z morjem. f Milanu Kravanji Kar verjeti ne morem, dragi Milan, da si tako naenkrat odpotoval, izginil brez slovesa kakor zvezda, ki se utrne. Še pred tednom dni si bil pri meni. Zdrav, živahen — danes pa te že ni več in ne slišiš več zvonov, ki ti iz cerkniškega stolpa jiošiljajo zadnje j>ozdrave. Kakor da so te tvoji dragi poklicali, ko si pred 10 dnevi obiskal njih zadnji dom, da pridi nemudoma k njim, da ti bo tam boljše in lepše. .. Pred tednom dni sva si stisnila roke — zadnjič. »Ko pridem spet, se zglasim,« to so bile tvoje zadnje besede. Sedaj se pa ne boš zglasil več, le spomin na tebe se Ik> zglaševal. Kadar bom srečaval tvoja fantka, bo vstajala v meni tvoja slika, slika očka, ki je svoja dva mala imel tako neizrečno rad.. In težko mi l>o vsakokrat pri spominu na tebe, ki si mi tolikokrat s tako ljubeznijo in zaskrbljenostjo prijK>vodoval o Milošu in Borisu. Izginil si, Milan, kakor da so te zlobne roko ukradle tvoji družinici. Škoda te jo, stokrat škoda, saj človek, ki ima svojo otroke tako rad, kot si jih imel ti, ne moro biti slab človek. In zato mi l>o vedno težko, ko boni videval tvoja fantka iu vedno bo vstal v meni svetel sjiomiii nn tebe. Ti si tam, tebi je dobro — tvojim pa hudo, hudo. Smrt je grozna, a veličastno skrivnostna; odnosi med živimi in mrtvimi pa ostanejo preko grobov. Nevidna vez, ki veže tebe s tvojimi, se ne pretrga in tvoj duh bo vedno bdel kot angel varuh nad tvojimi in jih blagoslavljal iz večnosti. Počivaj, dragi Milan, mirno v zasluženem pokoju! Prijatelj. — Pri zaprlju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravna >frani-Jo6d grenčice«. Drobne novice Koledar Petek, 12. novembra: Martin, papež, muče-nik; Avrelij, škof. Sobot«, IV novembra: Stanislav Kostkn. spo-znnvalec: Didak. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Frane Kolesa, posestnik. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli — Promocija. V petek, 12. t. m., bosta na ljubljanski univerzi promovirana za doktorja prava gg. Erker Burghard iz Kočevja in Ogrizek Marjan iz Kranja. Čestitamo I Diplomirani so bili na pravni fakulteti na univerzi v Ljubljani gospa Majda Alujevič-Fettich, Frlan Marko in Žargi Demetrij. vsi iz Ljubljane. Vetrovec Venčeslav iz Trbovelj. Bitenc Stanislav iz Kranja. Čestitamo! Izpit so napravili za 6in rez. inž. podporočnika inženirsko tehnične stroke kaplar dijak Josip Buduk; za čin rez. sanitetnega podporočnika kaplari diiaki dr. Gustav Miler-Petrič, dr. Hubert Rupreht, dr. Sandor-Jožef Čanji in dr. Pavle Sabo; za čin rez. sodnega podporočnika kaplara dijaka Albert Boteri in Dragan Premrov; za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplar dijak Ivan Kut-leša; za čin rez. sanitetnega stotnika II. razr- poročnik dr. Edvard Jemac; za čin rez. topniškega stotnika II. razr. poročnika dr. Ljubomir Božič in Oton Tomažič; za čin akt. inž. stotnika II. razr. poročnika Ljudevit Hrženjak in Ivan Usmiani; za čin akt. topniškega stotnika II. razr. poročnika Alojz Meglic in Albin Cizelj; za čin akt. peh. stotnika II. razr. poročnika Janez Iršič in Josip Ju-vančič in za čin akt. topniškega majorja stotnika I. razr. Jaroslav Parč in Slavko Grum Upokojen je topniški narednik vodnik 1. razr. Franc Blaško. Odlikovan je s kolajno za vojaške vrline poročnik fregate Rihard Ošlrič. Iz banovinske s!užbe Hanovinski pomožni tajnik Lesar Janez pri banski upravi v Ljubljani je napredoval v VIL položajno skupino. Sestra pomočnica antitrahom-sko amhulance v Črenšovoih Omrzel Milena je postavljena za banov, uradniško pripravnico. Pogodbena uradnica banov, zdravilišča Rogaška Slatina Piskernik Pavla je postavljena za banovinsko uradniško pripravnico. Zvaničnica Resnik Marija pri Banski upravi v Ljubljani je napredovala za ■/vaničnico I. skupine. Premeščeni so bili: banov, služitelj Anibrožič Jernej od okrajnega načelstva v Murski Soboti v banov, bolnišnico v Mariboru, Drohnič Simon, zdravstveni pomočnik okrajnega načelstva v Logatcu, k okrajnemu uačelstvu v Murski Soboti. Uradniški pripravnik pri banov, bolnišnici v Mariboru Hrovat .loško k banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Administrativni uradnik Apili Vilko od banov, bolnišnice v Murski Soboti k banov, bolnišnici v Mariboru. NEGRO V je najboljši bonbon proti ■ kašlju in hripavos t Elektrifikacija Dobove V nedeljo se bo 7. lepo slovesnostjo priključila občina Dobova pri Brežicah na banovinsko električno omrežje. S tem bo dobila Dobova kakor tudi bližnji kraji do hrvaške meje električni tok ter bo elektrifrkacijsko delo banovinskih elektrarn zaključeno. Priključek 11.1 električni vod banovinskih elektrarn bo izvršen s slovesnostjo, katere se bodo udeležili zastopniki banovinskih elektrarn in domači krajevni činitelji. Farna cerkev in cerkveni stolp bosta oh priključku razsvetljena z reflektorji in bo razsvetljeno cerkev videti daleč po hrvaški ravnini. V prihodnjih tednih pa se bodo v tem okraju še nadaljevali priključki občin na banovinsko omrežje. Tako bodo v kratkem zvezane z banovin-skitn električnim omrežjem še občine Leskovec. Kostanjev ica. $t. Jernej, Sv. Križ in Cerklje. Priključek občine Čatež in drugih krajev v tej občini pa za letos še ne bo mogoč, ker sedanja občinska uprava v Brežicah ni hotela skleniti z banovin-skimi elektrarnami za priključek Brežic pogodbe pod enakimi pogoji kakor ostali kraji. Na trans iornuitorsko postajo v Brežicah pa bi se morali priključiti kraji iz občine Čatež. Marsikdo se upravičeno tudi ravnanju občinske uprave v Brežicah, ki pri svojih odločitvah v gosixxlarskih vprašanjih ne upošteva zadostno gospodarskih vidikov. Saj v Brežicah obstoja že dolga leta mala električna centrala, katero poganja motor na surovo olje. Vsi vemo. da je zastarela in nujno potrebna obnove. Prav tako pa tudi vemo. da jc cena toku izredno visoka, saj stane kilovatna ura 8 din. Višina cene je sicer utemeljena v dragem pogonu, v dragi upravi elektrarne in v izredno majhnem konzumu električnega toka, kar pa še ne izključuje želje, stremeti po nižji ceni. Sedanja občinska uprava bi brezpogojno hotela sprejemati električni tok le na debelo od banovinskih elektrarn, zaradi česar bi ostale cene pretirano visoke, kar bi bilo v škodo brežiškim kon-zumentom električnega toka. Banovinske elektrarne pa tudi še iz drugega razloga niso mogle pristati na željo sedanje brežiške občinske upravi. Po novi komasaciji se ho združila občina Brežice-Okolica z občino Brežice-meslo in hi nikakor ne bilo primerno. da bi v novi občini obstojal dvojni režim flede cen električnega toka. Občani občine Brc-ice-okolica so namreč že priključeni na banovinske elektrarne in nikakor ne bi bili zadovoljni morda z višjimi cenami, kakor jih sedaj plačujejo za električni lok. Ce ee sedanja občinska uprava zadovoljuje s tem. da občani plačujejo višje cene. kot je treba, je to njena stvar. Prav tnko )0 nihče nc bo silil, naj 6e priključi na banovinsko omrežje. Občani, ki ne bodo hoteli trpeti škode zaradi ne-nvidevnosli nekaterih, bodo pa že našli pot. da bodo prišli do cenejšega električnega toka. Cena električnemu toku v okolici je nižja, saj maša le 3.25 din za kilovatno uro. K tej temeljni ceni se rribiic le še trošarina in občinski dodatek, ki ga elektrarne pobirajo začasno za kritje enkratnega elektrifikacijskega prispevka. Tudi pri priključku mesta Brežice na banovinske elektrarne ne bi bila cena električnega toka višja kakor v okolici, ne glede na to, da bi bila s tem ustvarjena možnost za priključek električnih motorjev, za katere znaša cena električnega toka sedaj 4 ali 8 din za kilovatno uro. dočim računajo banoviske elektrarne za industrijski tok le največ 2 din od kilovatne ure. ~~ Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. rej. 6 br. 80(74/35. — Mirovna nedelja, 14. novembra, bo pokazala pripravljenost Slovencev za očuvanje mirnega sožitja med državami in narodi. Slovenci, spomnite se na ta dan žrtev svetovne vojne in prispevajte za spomenik neznanega slovenskega vojaka iz svetovno vojne. Sleherni naj z darom potrdi zavest naše skupnosti. Nihče ne sme stati ob strani! Darovi se bodo porabili tudi za vojne sirote, vdove, invalide in brezposelne vojake svetovne vojne! — Etnografska karta Julijske krajine. Publicistični odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih društev je izdal etnografsko karto Julijske krajine, beneške Slovenije in zadrske pokrajine. Karla ic sestavljena na podlagi politično upravne razdelitve ob koncu leta 1936 in po uradnem ljudskem štetju 1921 s potrebno rektifikacijo po štetju iz leta 1910 za občine označene v posebnem seznamu. Karta nam kaže predvsem delež Slovencev in Hrvatov na skupem številu prebivalstva v v6eh občinah pokrajine. Sicer so bila ljudska štetja v Italiji tudi še v kasnejših terminih, loda ta štetja niso dala podatkov o prebivalstvu po narodnostih in se moramo zaradi tega naslanjali na podatke iz leta 1921. Karta žal označuje občine samo z začetnimi črkami, čeprav pa je na njej dovolj prostora za popolna imena. Na karti so tudi italijanska imena občin, kar je prav znatne vrednosti, Mogoče bi se lahko v tem seznamu tudi označil odstotek našega živi ja v številkah, nc pa kakor to dela karta samo v nian&iranju barv. — Službena mesta pri OUZD v Ljubljani so polno zasedena. Zato opozarja Okrožni urad vse prosilce za službo, naj nc vlagajo novih prošeni. — Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad —Ljubno zaradi snežnih žametov do preklica ne obratuje. — Izlet s posebnim vlakom na Dunaj. V svrho povečanja jugoslovansko-avstrijskega tujskega prometa in v soglasju 6 pristojnimi oblastvi organizira Putnik« 6 sodelovanjem avstrijskega turističnega urada v Zagrebu predbožični izlet na Dunaj. Izlet bo trajal od 11. do 16. decembra. Razen mnogih dunajskih znamenitosti si bodo izletniki mogli raz-gledati tudi dunajsko okolico, udeležujoč se izletov po popularnih cenah. Odhod posebnega vlaka iz Zagreba v soboto 11. decembra okoli 7-ih. Udeleženci iz Ljubljane odidejo istega dne ob 5.30 z rednim vlakom v rezerviranih vagonih in se priključijo posebnemu vlaku v Mariboru ob 9.18. Na Dunaju ostanejo do četrtka 16. decembra. Cene vožnje od Zagreba do Dunaja in nazaj 320 din v 3. razredu in 490 din v 2. razredu. Iste cene veljajo ludi za udeležence iz Ljubljane. Udeleženci iz drugih mest uživajo za priključek posebnemu vlaku 50% popusta od svojih mest do Zagreba. Potuje se s kolektivnim in osebnim potnim listom. Prijave za ta izlet sprejemajo vse biletarne -»Putnika« in avstrijski turistični urad v Zagrebu, Praška ul. 9, naj-dalje do 4. decembra. — Za Miklavžev .nastop priporočamo sledeče prizore: P. Krizostom, Otroške igrice L zvezek: Miklavževi angeljčki, 2 din; Ribičič, Miklavževo (0 mlad. iger) 6 din; Lah, Miklavž prihaja s pevskimi točkami, 4 din: Roječ, Tončkove sanje na Miklavžev večer, mladinska igra s petjem v 3 dejanjih, 15 din; Vomberger, Nebeška storija, igra za Miklavža (kot rokopis) s tantijemo in avtorskim dovoljenjem za uprizoritev, 32 din; Vomberger. Reheljon v peklu, prizor za Miklavžev nastop — rokopis — s tantijemo in avtorskim dovoljenjem za uprizoritev 32 din. Vse te igrico ima na zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ljubljana Dne 12. novembra 1937 GledaliŠle Drama: Petek, 12. novembra: Zaprto. — Sobota, 15. novembra: »šimkovi«. Premiera. Pre-mierski abonma. Opera: Petek, 12. novembra: Zaprto. Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani bo v soboto ob 8 zvečer in v nedeljo ob 5 popoldne akademija slepe mladine. Nc zamudite prilike in udeležite se prvega nastopa slovenske slepe mladine v Ljubljani! Predprodaja vstopnic v frančiškanski pasaži v pisarni »Pax et Bonum«. Frančiškanska prosveta v Ljubljani uonovi na Martinovo nedeljo, 14 .t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Ogrinčevo veseloigro v 3 dejanjih: »V Ljubljano jo dajmo!« v režiji g. Milana Skrbin-ška, režiserja Nar. gledališča. Med odmori šaljivi nastopi in prosta zabava. Na koncu predstave prejme lastnik izžrebane vstopnice martinovo go» Vstopnicc od 6 din navzdol v predprodali v pisarni »Pax et bonum«. Člani imajo popust. Ruska Matica priredi v soboto, dne 13. t. m., ob 20 v dvorani b. hotela Tivolija literarni večer ob priliki 85. obletnice smrti slavnega ruskega pisatelja N. V. Gogolja. Na sporedu: 1. predavanje g. univ. prof. dr. Evgena Spektorskega o osebnosti in pomenu N. V. Gogol.ia; 2. recitacije odlomkov iz Gogoljevih del, ki jih bodo izvajali udeleženci ruskega tečaja pri Ruski Matici in ruska mladina. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti. Sestanki JcglifcTri! Drevi ob 8 bo v dvorani Rokodelskega doma proslava društvenega praznika svetega Stanislava. Slavnostni govornik bo tov. dr. Fajdiga Viljko. Po proslavi bo občni zbor ljubljanskega kluba. Pridite vsi! — Odbor. Fantovski odsek Ljubljana - mesto. Drevi ob S je drugi redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Zaradi važnosti predavanja pridite vsi jn ločno. Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 I svoj redni sestanek, na katerem bo predaval g. prof. Janko Mlakar: >V deželi polnočnega sonca'. Trnovski fantovski odsek ima drevi ob 8 v Društvenem domu sestanek. Predaval bo g. župnik Cegnar, člani pridite točno in vsi, novi člani vabljeni. Nase dijaštvo Kongregacija akademičark vabi vse članice na prvi sestanek, ki bo danes 12. novembra ob 6.15 v dvorani št. 1 pri oo. frančiškanih. Pridite gotovo vse I lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Moderni vzorci angleškega in češkega blaga za moške obleke so v trpežni kvaliteti prispeli v manufakturo BRATA VLAJ, Wolfova ul,5 I Članstvu »Ljbljaue«. Pozivamo vnse člane slov. glasbenega društva »Ljubljana«, da se danes polno številno udeleži pogreba blagopokojne gospe Hed-vike šturm; zbiramo se ob % na 4 pred mrtvaško vežo splošne bolnišnice. — Odbor. 1 Današnji prosvetni večer jc posvečen prosvetnemu delu in društvenemu življenju na Goriškem. Predavatelj g. prof. Filip Terčelj je dolgo vnsto let stal v ospredju kulturnega dela v prosvetnih društvih na Goriškem. Zato bo njegovo predavanje gotovo izčrpno in ilustrirano s skiop-tičnimi slikami. Predavanje bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. sedeži 3, stojišča 2, za dijake 1 din. 1 Na akademiji slepe mladine, ki bo v soboto ob S zvečer in v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani, bo gotovo ena najlepših točk simbolična slika "Rože za Marijo«, ki ie originalna zamisel gojencev samih. Slepi mladini se je namreč ta Premrlova pesem tako pr'liub'la, da so jo uporabili kot motiv za simbolično sliko. Zamisel je tako prisrčna in ljubka, da bo gotovo vsakogar ganila. Apeliramo na ljubljansko občinstvo, da pokaže svojo naklonjenost naši slepi mladici s tem, da obišče lo prireditev. BAKALAR, ribe v brodeti, skampi v rižoti in druge sveže morsk« ribe dobite pri »Kmetu«, Gosposvetska e. 1 Društvo Dom slepih v Ljubljani, ki mu je poverjena skrb za delazmožne odrasle in onemogle slepce v skupnem domu, opozarja svoje člane in prijatelje pa tudi ostalo ljubljansko občinstvo na prireditve najmlajših slepih revežev, šolarjev z banovinske kočevske šole za slepce. Vsi, ki vidite, prihitite gledat svojevrstne akademije, ki' bodo le to soboto in nedeljo v ljubljanski frančiškanski dvorani pod pokroviteljstvom gospe Nije Natlačenove, soproge bana dravske banovine, in vodstvom kočevskega učiteljskega zbora na zavodu za slepo deco. Čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu za slepo deco. Lepo je, če kupite vstopnice, da s tem podprete prireditev slepih otrok gmotno, a še lepše bo, če razveselite slepo deco tudi s svojo osebno prisotnostjo. Kupite ln pridite! — Odbor. 1 Foersterjeva razstava je odprta samo še tri dni: petek in 6oboto od 15 do 17 ter v nedeljo od 9 do pol 12. Vstop prost. I Tretji in zaključni koncert. Povodom proslave 100 letnice Antona Foerstcrja bo veliki koncert Glasbene Matice ljubljanske v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Pri tej priliki opozarjamo tudi na odkritje Foersterjevega spomenika v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 12 dopoldne. I Združenje brivcev, frizerjev in kozmefikov v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, da bodo br i vnice in frizerski saloni v ponedeljek, dne 15. t. m. do 10 dopoldne v Ljubljani zaprti. Istočasno naproša članstvo, da 6e ob 8 udeleži s 6V0jim osebjem v stolnici sv. maše zadušnice. — Uprava. I Elektrovodi visoke napetosti potrgani. Izredno moker in težak 6neg. ki je padei na dan svetega Martina, je napravil veliko sitnosti in škode tudi v Zgornji in Sipodnji Šiški. Na visokonapetostnih vodih mestne elektrarne in tudi Električne zadruge je opravil 6heg svoje delo in povzročil, da je bil ta de! mesta več ur brez električnega toka. 1 Vse telefonske in telegrafske zveze so pretrgane, tako da je Ljubljana popolnoma odrezana od 6veta. Tudi z inozemstvom ni nikakih zvez, I Redno licenciranje bikov za leto 1937 bo v torek, 16. novembra. Opozarjamo na tozadevni razglas mestnega žuoanstva med oglasi. 1 Gosp. častnik ▼ rez., ki je bil dne 7. t. m. pri predsedniku Društva za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Šiški se prosi, nai čimprej sporoči svoj naslov gori navedenemu društvu. Piv! Tridnevnico imajo te dni v minoritski cerkvi v čast bi. Nikolaju Taveliču, mueencu. BI. Nikolaj Tavelič se je rodil v prvi polovici 14. stoletja v Sibeniku. Ko je stopil v red oo. ininoritov, je nekaj let živel v samostanu v Britoiru blizu Skradina, nato pa se je preselil v Rovotorto v Italiji. Toda želja za razširjanje katoliške vere ga je gnala nazaj v domovino — v Bosno in pozneje celo v Jeruzalem. kjer ga je dohitela mučeniška smrt dne 14. decembra 1391. Ker je želja sv. očeta Pija XI. razširiti češčenje tega tnučenca v letošnjem letu med širšimi plastmi našega katoliškega naroda v Jugoslaviji, bo v nedeljo. 14. t. m. ob pol 10 v minoritski cerkvi pridiga in blagoslov nove oltarne slike bi. Nikolaja Tavelič-a. nato pa slovesna 6veta maša, katere 6e udeležijo vsa katoliška društva z zastavami. Prosvetno društvo Ptuj je imelo občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, posebno mladina je bila častno zastopana. Iz poročila odbornikov je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje v tem poslovnem letu zelo agilno. Za svoje požrtvovalno delo je odbor žel od članstva obilo pohvale in odobravanja. — V tem poslovnem letu si je pribavilo društvo pod vodstvom požrtvovalnega predsednika g. p. gvardijana M. Godina dragocen društveni prapor. — V odbor so bili izvoljeni: g. prof Alič. g. prof. Cajukar. g. Arnuš, g. p. Ino-cenc, gdč. prof. Rovškova, ga. Majhen, gdč. Novakova, g. Kostanjevec, g. Majhen in gdč. Prapor. Združenje pekovskih mojstrov za okraja Ptuj in Ljutomer obvešča občinstvo, da je po naredbi kr. banske uprave z dne 1. maja 1937 od dne 7. novembra zopet uvedlo nedeljski počitek, namesto ponedeljskega. Kakor doslej v nedeljo, tako sc bo sedaj v soboto pekel kruh za dva dni, kajti od sobote od 13 pa do nedelje ob 12 ponoči je delo prepovedano. Občinstvo naprošamo, da krije svoje potrebe žc v soboto. Privatni kruh za peči se sprejema samo v petek zvečer do 7 ali pa v soboto zjutraj. Sicer ostane med tednom vse po starem. V ponedeljek sc dobiva svež kruh. Maribor m Maribor v snegu. V aredo je začelo v Mariboru deževati, zvečer pa se je dež izprenienil v snežinke- Snežilo je še včeraj ter je sneg pobelil mesto in okolico. S pohorskih vrhov prihajajo poročila. da tam zgoraj prav močno sneži in da pada suh sneg. m Upit za rezervnega kapetana sta opravila pred izpililo komisijo v Belgradu občinski svetnik Lambert Aljančič in magistratni tajnik Jože Gorup iz Maribora. Iskreno čestitamo I m Iz sodne službe. Odvetniški kandidat dr. Rudolf Rutar je bil imenovan za stalnega zapriseženega sodnega izvedenca za knjigovodstvo pri tukajšnjem okrožnem sodišču. m Protest radioposlušaleev ic Orožnove ulice. V Orožnovi ulici se je zadnje čase pojavila neka oseba, ki s svojimi električnimi napravami ueznos-no moti sprejem radijskih oddajanj. Posebno občutne so motnje ob nedeljah zjutraj in opoldne. Prebivalci omenjene ulice apelirajo na merodajne oblasti, da tega motilca izslede ter mu radiomotnje onemogočijo. m Ljudski oder. Drevi ob 7. vaja za Miklovo Zalo. Vsi in točno! m Žetev smrti. V Delavski ulici 5 na Pobrežju je umrl v starosti 53 let mizarski pomočnik Ivan Krainberger. — Na Teznu, Ptujska cesta 50, jo ugrabila smrt mlado dijakinjo Pavlo Volaj v cvetu njenih 18 let. Naj počivata v miru. m Borba za prvenstvo Mariborskega šahovskega kluba se je v četrtem kolu nadaljevala z naslednjim izidom: inž. Prek je premagal Biena, Šetinc Nosnna, Kukovec Ruparja, Lukeš sen. K resnik« in Lukeš jun. Radoliča. Peto kolo ae igra drevi v Centralu. m Poroke. Zadnje dni so se poročili v Mariboru: Zierer Viktor in Ana Zoreč, Janez Krumpl in Neža Šek, Tnstenjak Albert in Dubek Antonija, Nožir Adolf in Lang Hilda, Sawicki Oton in Rijaver Cirila, Dolenc Franc in Medved Marija, Mubič Adal-bert in Lcdnik Hermina, Benedejčič Ivan in Jančič Ljudmila, Dobnikar Ivan in Hrastnik Ana, Majcen Kornelij in Barlovič Angela, Rafolt Rihard in Bau-man Justina, Vake Rudolf in Reš Marija, Gabrijan Vajter in Urhančič Marija, Kosi Janez in Murgus Jožefa, Pleteršek Ivan in Fingust Marija, Lang-hamer Franc in Veler Marija, Krajšek Frane in Lovrenčič Lidija, Ledinek Franc in Valentan Ivana, Vedernjak Leopold in Kranjc Marija, Geelman I-ranc in Kores Francka, škorc Ignac in Brlek Ju-lijana. Klepš Jožef in Hribemik Leopoldina, Vella Alojz in Bečela Antonija, Bedenik Franc in Celcer Rozalija, Mali Anton in Popovič Matilda, Perger Ivan iti Bukovnik Angela. Mladim parom iskrene čestitke! m Drzen vlom v občinsko pisarno. V noči na četrtek je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Selnici ob Dravi. Vlomilec je razmetal po pisarni vse naokrog, prebrskal vse predale v pisalni mizi, kjer je našel 2000 din gotovine. To si je prisvojil, glavne blagajne, v kateri bi pa bil dobil še mnogo lepši plen, pa se sploh ni lotil. Zdi ee, da je iskal tudi neke dokumente, ker je prelistal in razmetal razne knjige in svežnje aktov. Sled za vlomilcem vodi v Maribor. Celje e Proslava 35 letnega jubileja umetniškega dela g. Ivana Levarja bo v torek, dne 16, novembra v mestnem gledališču. Začetek izjemoma ob pol 8. zvečer. Predstava jo za abonma. Ostali sedeži so na razpolago. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Skladatelj prof. Matija Tome iz Ljubljane bo samostojno izvajal nekaj orgelskih točk na cerkvenem koncertu društva »Celjski zvone v celjski opn-tljski cerkvi v nedeljo, dne 21. novembra, ob 3. [»poldne, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Opozorilo hišnim posestnikom. Društvo hipnih posestnikov v Celju opozarja vse svoje člane, da ee odzovejo pozivu za viožitev davčnih napovedi za odmero zgradarine za leto 1938. Davčne napovedi se morajo vložiti pri davčni upravi v času od 1. do 30. novembra 1937. Za vse hišne posestnike, ki so člani Društva hišnih posestnikov v Celju, pa so bodo v društveni pisarni dajale vsakemu |*>-sestniku brezplačno davčne napovedi od 15. do 25. novembra, in sicer od 8. do 12. in od 2. do 4. pop. Pa tudi ostali posestniki se lahko zglaeijo v tem času v pisarni, če pristopijo in plačajo članarino za tekoče leto. S seboj je treba prinesti listine zadnjih plačilnih nalogov in tiskovine sa napoved. Vsa na-daljna pojasnila na razpolago v pisarni. c. Občni zbor Gledališke družine bo drevi ob 8. v Domu. Vabljeni vsi, ki imajo veselje do gledališkega dela. c Godbeno društvo poštnih nameščencev v Celju bo priredilo koncert v soboto ob 8. zvečer v Narodnem domu. c Zlat jubilej. Na Spodnji Hudinji pri Celju eta obhajala včeraj v krogu svoje družine zlato poroko zakonca Hriberšck. Ugledni katoliški družini, posebno jubilantoma, ki tako rada čitata »Slovenca«, iskreno čestitamo! c Vzdrževalna dela poslopja mestnega gledališča. Mestna občina celjska razpisuje oddajo kleparskih del zaradi obnove, popravila in pleskanja pločevinastih kritin na poslopju mestnega gledališča. Ponudbe je vložiti na poglavarstvo vključno do sobote 13. novembra dopoldne. Novo mesto Javnosti na znanje. Koncert učiteljskega godalnega kvarteta se je moral preložiti zaradi tehničnih ovir od sobote 13. t. m., na soboto 20. t. m. Litiia 80-letnico rojstva je obhajal včeraj g. Martin Bokal iz Grbina. Pred loti ee je živahno udejstvo-val pri občini, bil je 12 let odbornik in svetovalec. Svojo možato besedo je zastavil povsod, kjer je šlo za dobrobit občanov. Zelirao, da bi ga Bog obranil še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu. Poročila sta se v župni cerkvi na Savi a. dr. Franci Lehinger, zdravnik v Litiji, in gdč. Marija Berdajs, pošt. uradnica na Savi. Iskreno čestitamo. Zdravnik dr. Franci Lebinger 6e je preselil iz Litije v Gradec v >Lapovor hišo nasproti pošte. Ordinira vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. Leskovec pri Krškem Dopis iz Leskovca, ki je bil objavlien v Slovencu«, ni povsem točen. Bivša občina Krško jc predlagala proračun v višini 721.260 din, oblast pa ga je znižala na 698.660 din. Sedauji skupni proračun občine Krško in Leskovec ne znaša letno nad milijon, marveč 605.292 din, in sicer za občino Krško 506.971 din, za občino Leskovec pa 296.521 din. Občinski odbor v Leskov-cu se ni izrekel za združitev, pač pa se jc n« seji dne 22. avgusta 1957 soglasno izjavil proti vsaki izpremembi tedanjega obsega občine Lesko vee. Avtarkija v Italiji Možnost povečanja industrijske proizvodnje Včeraj smo očrtali glavne predpogoje za italijansko avtarkično politiko, v kolikor se nanašajo na kapitalni trg in promet z inozemstvom ter povečanje kmetijske proizvodnje. Danes pa objavljamo razpravo o možnostih povečanja italijanske industrijske produkcije. a) Radarska industrija. Dosedaj niso znane posebno velike zaloge rudnin v podtleh Italije. Posebna od države podpirana ali celo vzdrževana podjetja preiskujejo po podrobno orisanera načrtu vsa podtla Italije do 1000 in več metrov globine. Vsako toliko časa se sliši o kakšnem senzacionalnem odkritju, a kmalu vse zopet utihne. Končna beseda pa še ni rečena; viideli bomo, ko bodo vsa tla preiskana. Gotovo je, da ima Italija danes dovolj svinca in cinka (rajbelski rudnik), več kot dovolj živega srebra (Idrija, Monte Amiata) in še največ žvepla, posebno na Siciliji. Poleg teh rud ima Italija velika ležišča aluminijevih rud, posebno boksita v Istri in v Porto Marghera (suho-zemski, oziroma industrialni de! Benetk) nastaja močna aluminijeva industrija, ki dobiva iz rude aluminij in izdeluje potrebščine iz aluminija. Poleg tega ima Italija dovolj bora (eruptivni vrelci v Toskani). Najbolj se občuti v Italiji pomanjkanje lastnih železnih rud. Italija je uvažala pred nekaj leti do 8 milijonov kvintalov železa, jekla in pločevin. Uporabo železa mislijo skrčiti in v ta namen je danes skoraj onemogočena uporaba železa za železnobetonske stavbe. Ta omejitev gre tako daleč, da morajo od sedaj naprej tudi v potresnih predelih države graditi vsa poslopja do dveh nadstropij le iz opeke in ne več iz železnega betona, ki je edino mogoč v takih pokrajinah. Vedno več se zbira tudi staro železo, katerega uvažajo mnogo tudi iz inozemstva. Lastno železo ima Italija samo na otoku Elba, kjer upajo tekom nekaj let dvigniti produkcijo na dva milijona kvintalov. Primanjkuje tudi baker, katerega uvaža Ttalija letno za približno 100 milijonov lir. Baker rabijo za izdelavo modre galice, v različnih obrtih (kotlarekd itd., predvsem pa v elektro-strojni industriji). V zadnji panogi ga skušajo nadomestiti z aluminijem. Glede premoga je Italija tudi zelo revna. Edina ležišča premoga se nahajajo v Istri — Ra-ški premogovniki —, kjer presega mesečna produkcija milijon kvintalov. Produkcijo upajo podvojiti tekom enega leta. Manjši premogov-niki so na otoku Sardiniji. Celotna domača produkcija pa pomeni prav malo. če upoštevamo, da je znašal uvoz v srednjem po tO do 15 milijonov ton na leto. b) Kovinska in mehanična ter ladjedelska industrija. Kovinska industrija v Italiji ni posebno razvita, ker pač manjkajo surovine, t. j. večina rud. Drugače pa je z mehanično industrijo. Italija uvaža sicer še vedno za okoli 300 milijonov lir najrazličnejših strojev in aparatov, deloma pa tudi že sama izvaža na primer avtomobile, dvOkolesa, kavine kuhalnike »Expressc, aero-plaiie, stroje za tekstilno industrijo itd. Gotovo je, da bo avtarkija v mehanični industriji kmalu dosežena. Italijanska ladjedelska industrija je na višku in znana pO vsem svetu, saj naročajo v laških ladjedelnicah države Siam, Argentina, Romunija in Poljska ter druge države svoje vojne ladje, trgovske ladje so naročile celo angleške družbe. Umljivo je, da krije Italija vso potrebo na ladjah pri domači ladjedolski industriji in avtarkija je v tej stroki že popolnoma dosežena. c) Kemična industrija. Ta je v celoti novejšega datuma, otrok prav zadnjih let. Predvsem je razvita veja kemične industrije, ki dela za poljedelstvo, Domače tvornice dajo letno nad 10 milijonov kvintalov fos-1'ornjh umetnih gnojil, milijone kvintalov du-šičnatih umetnih gnojil, iz leucita (razpadajoče lave jz ognjenikov) pa pridobivajo kalij. Domače tvornice modre galice krijejo vso potrebo in delajo še za izvoz. Najvažnejšo uslugo pa dela kemična industrija vojni industriji, t. j. proizvodnji razstreliv. Domače tvornice pridobivajo iz zraka toliko dušika, da zadostuje za vse, nemajhne potrebe municijskih tvornjc. Na lastne noge se je postavila tudi italijanska kemična industrija barv in podobnih snovi. Danes barve celo že izvažajo, dočim so jih morali pred letom uvažati iz Nemčije. Največja kemični podjetji sta A. N. I. C. (Azienda Nazionale Idrogenazione Combustibili) in Monte-catini. Prva ima 500 milijonov lir deležnega kapitala, druga pa t milijardo. A.N.I.C. gradi danes dve veliki tvornici, in sicer v Bariju in v Livornu za umetni bencin ter za čiščenje albanskih olj V teku par let bosta ti dve tvornici krili vso domačo potrebo po bencinu. Od družbe Monte- catini zavisijo tri četrtine v6e italijanske kemične industrije, in sicer velika večina tvornic umetnih gnojil, vse tvornice modre galice, skoraji vsa podjetja, ki izdelujejo barve, mnoga podjetja umetnih tkanin, velika večina tvornic razstreliv, nekaj električnih central itd. Monte-catini ima tudi dve velikanski tvornici, ki izdelujeta vreče samo za lastno potrebo. Kot je kemična industrija v splošnem šele v svojih začetkih, je umljivo, da se ho še bolj razvila in italijanski gospodarstveniki računajo, da njih kemična industrija ne bo samo krila vseh domačih potreb, temveč da bo delala tudi za izvoz. d. Oblačilna industrija. Znana je italijanska svila. Na vsem 6vetu zavzema Italija v proizvodnji 6vilodov tretje mesto in sicer takoj za Kitajsko in Japonsko. V Evropi pa prekaša italijanska svilodna proizvodnja celokupno proizvodnjo vseh ostalih evropskih držav. Znana je tudi italijanska umetna svila, ki se v Italiji imenuje »rayon«. V zadnjem času so začeli proizvajati tudi umetno volno iz celuloze. Italija je v Evropi poleg Rusije največja proizvajalka konoplje (600.000 kvintalov letno), katero tudi izvaža. V zadnjih letih delajo poskušnje a sejanjem lanu in v Južni Italiji s sejanjem bombaža. Italija ima poleg tega nad 10 milijonov ovc, ki dajo letno okoli 150.000 kvintalov volne. V6e to pa ne zadostuje za domačo oblačilno industrijo, zaradi česar je Italija v zadnjih 5 letih uvozila letno več kot pol drugi milijon kvintalov bombaža, nad pol milijona kvintalov volne poleg velikih količin jute, 6isala — vlakno iz aloje — in drugih surovin. V italijanski trgovinski bilanci igrajo proizvodi oblačilne industrije (predivo, naravna in umetna svila, gotove tkanine in oblačilno blago) zelo važno vlogo in prinašajo Italiji letno precej stotin milijonov trgovskega presežka. Vendar pa je tudi v tem oziru poseben avtarkičem načrt in sicer: predvsem hočejo dvigati domačo ovčjerejo, razmnožiti jo predvsem v Abesiniji; razviti nadalje pridelavo domačih vlaken kot konoplje, lanu, kotnbaža in drugih rastlin; skrčiti kolikor mogoče uvoz celuloze in danes jo dobivajo iz slame. Ob močvirjih so nasadili stotisoče topolov. Celulozo pridobivajo iz močvirnega trsja in tripolitanske detelje, tako imenovane alfalfa. Posebna iznajdba je takoime-novani »Ianital« lan-a italiana), ki jo izdelujejo iz kazeina oziroma iz posnetega mleka. Danes je ta iznajdba že v mnogih državah patentirana, Seveda ni proizvodnja lanitala neomejena, ker manjka surovina, t. j. mleko. Končno se okuša pri blagu prihraniti uporaba inozemskih surovin z izdelavo takoimenovanega mešanega blaga, kjer ee meša med pravo volno mnogo umetne, med pravo svilo mnogo rayona, volno z rayonom, itd. Potrebo bombaža upajo kriti e plantažami ob jezeru Tana v Abesiniji, Obutvena industrija je v Italiji sicer močno razvita, a zaenkrat manjkajo še kože. Upajo pa, da bo Abesinija nadomestila izdatno vsak primanjkljaj, Za Abesinijo so namreč izdelani posebni načrti, Zelo razvita je italijanska industrija dežnikov, klobukov in gumbov, katerih izvozijo letno za nad 25 milijonov lir. e. Električna industrija. Elektrika je poklicana da krije primanjkljaj premoga in lesa. Zato v zadnjem času grade in proučujejo mnogo novih elektrarn (o novih ob Soči smo že poročali). Elektrificirati mislijo vse železnice, upeljati električne štedilnike in kolikor mogoče nadomestiti z elektriko premog, petrolej, drva itd. Danes proizvaja Italija letno okoli 12 milijard kilovatov predvsem vodne elektrike. Računajo, da je izrabljena komaj desetina vodnih sil in da sc da proizvodnja v kratkem več kot podvojiti. {. Druge industrije. Lesna industrija je za Italijo zelo deficitna. Saj Italija skoraj nima gozdov razen v novih provincah. Letni uvoz lesa prekaša vsoto 300 milijonov lir. Sicer zelo pridno pogozdujejo goličave in to hočejo v prihodnjih letih še pospešiti, a da bo gozd goden za sekanje bo trajalo najmanj 25 let. Vendar pa upajo, da bo Italija po 40 letih krila vse potrebe po stavbenem in gorilnem lesu. Cementna industrija proizvaja letno okoli 40 milijonov kvintalov cementa, kostenega sicer tudi izvažajo, a vendar je domača proizvodnja premajhna in v zadnjem času se je zelo poživila opekarska industrija. Avtarkija v tem oziru je lahko ; dosegljiva. Papirnata industrija je bila do nedavna navezana samo na inozemsko celulozo, računajo pa, da bo v dveh letih odpadel vsak uvoz celuloze, katero kol rečeno izdelujejo iz žitne slame, trsja itd. Celulozo iz slame izdelujejo v tvornicah v Forli, Mantovi in Tolmezzu, Industrija hranil je v Italiji zelo razvita, predvsem so znane italijanske paradižnične konzerve, katerih izvažajo letno za 6totine milijonov Ur. Kulturni obzornik J. E. Kalans Kristus kratiuj! Na tem mestu smo že pred lotom govorili o nemški knjigi »Die Welt ftir Cbristuslt duh. svetnika p. J. E. Kalana, ki jo je napisal svoj čas v Nemčiji in jo izdal v veri, da bo dala iniciativo za veliko evropsko katoliško gibanje za osvojitev sveta, v katerem bo vladal Kristus in ne Antikrist. Z njo je hotel vzbuditi vest današnjemu katoliškemu svetu ter ga ohrabriti in zdramiti, da družno nastopijo v nov boj proti sovražniku v eni fronti pod zastavo Kristusa Kralja. Ta misel in nemška knjižica sta navdušila mnogo gorečnežev na vsem svetu ter se je ustanovilo v Ljubljani, kot središču te zamisli centralno tajništvo tega gibanja in začelo z izdajanjem svetovnega katoliškega lista v svetovnih jezikih »Regnum Cliristi«, ki je izšel že v dveh številkah in bil deležen mnogo priznanja pri inozemskih bralcih. Tudi mogočni kongresi Kristusa Kralja, katerih eden ee Je ietoe vršil na Poljskem v Poznanju, imajo svoj postanek v tej zamisli, ki je izšla iz Imenovane napisane knjižice. Papež je dal pisatelju poseben blagoslov v Rimu v avdi-enci, ter zahvalo še posebej v pismu generalnega tajnika kardinala Pacellija. S temi priporočili stopa zdaj ta knjižica v slovenskem prevodu med naš narod, da zdrami slovenske katoličane k novemu boju in jih vname za enoten nastop v fronti vesoljnega katoliStva. Najprej izpraša pisec vest katoličanom «pl«h, ?«k«j nazadujemo, šiba naše grehe in našo mlačnost, potem da nasvet za lek: — »Kato- ličani, združimo ee!« —■ ter se uvrstite kot Kristusovi vitezi v boj na križarsko vojsko za našega Kralja! To je vsebina to knjižice. Oživolvoritj pa hoče njene misli >Mednarodua katoliška propaganda«, ki izdaja v Ljubljani imenovani nemško-francoski list »Regnuin Christi«. Velika ideja, ki potrebuje velikih delavcev. Knjižico je izdala in založila Misijonska tiskarna v Grobliab. * Karel Sidor: ČERNOVA. — Slovaški politik, poslanik in urednik »Slovaka«, eden najbližnjih sodelavcev Hlinkovih Karel Sidor je ob priliki 30 letnice znanega pokolja pri Černovem na Slovaškem izdal posebno brošuro, ki naj vse Slovake in tuice pouči o prvem ozadju madžarskega nasilja nad Slovaki ter pomenu teh dni (27. oktobra 1907), ko je 15 ljudi prišlo ob življenje in jih je 40 bilo obsojenih na 37 let ječe. (Sam Andrej Hlinka je bil obsojen na 3 leta ječe.) Slo je za posvetitev nove cerkve, ki jo ie zidal Hlinka, črnovski rojak, v času, ko ga jc zaradi narodnega boja madžarski škof suspendiral in je izgubil svojo faro. Slovaki so vztrajali pri zahtevi, da prisostvuje posvetitvi tudi rojak in edini černovski duhovnik Hlinka, čemur pa cerkveni gosposka ni hotela ustreči, Ko so se pripeljali duhovniki posvetit cerkev, je prišlo do protestov Slovakov, na kar je poseglo vmes vojaštvo in oddalo v množico salvo. Tako je nastala »černovska masakra«, ki je bolj kot kaj drugega vzbudila narodno zavest Slovakov, ter pomeni prvo stopnjo k akciji ameriških Slovanov in k osvobo-jenju izpod Madžarske sploh. Letos so Slovaki svečano proslavili 30 letnico teb dogodkov ob prisotnosti svojega voditelja apostolskega notarja A. Steklena industrija v Italiji je bila v srednjem veku vodilna v Evropi. Pozneje jo je zatemnila Nemška in Češka. V zadnjem času je uvoz stekla v Italijo obremenjen z visoko carino in domača steklena industrija bo gotovo krila potrebe vsaj množinsko če že ne kakovostno. To bi bili gospodarski predpogoji italijanske avtarkične politike. Niso sicer rožnati, ker je Italija — saj tako za enkrat vidimo, uboga na rudah — niso pa niti tako slabi, ker moramo upoštevati, da bodo vse gospodarske panoge enotno organizirane, da ne bo brezpotrebnega tratenja sil, temveč da bodo vse sile usmerjene na en cilj. To je mobilizacija vseh sil tako materialnih kakor ludi duševnih. Brez dvoma bo mnogo doprinese! k cilju tudi iznajditeljski duh. Za dosego avtarkije pa je potrebna tudi enotna volja, ki gotovo ne bo manjkala, saj je Italija avtoritativna država. Danes jc vsa zunanja trgovina Italije pod strogo kontrolo in uvaža sc samo naibolj potrebno. Vsa večja podjetja, pa naj bodo ladjedelnice, prometne družbe, velike tvornice, banke itd 60 danes ali državne ali vsai pod državno kontrolo. Najstrožji predpisi veljajo danes za nastajajoča podjetja. Vsa podjetja pa, ki imajo količkaj pomena za brambo države — in teh je nad 1200 — zavisijo od posebnega urada v vojnem ministrstvu. Tudi psihološki predpogoji so dobri. Italijanski narod oziroma vsaj velika večina, vidi v zunanji politiki samo uspehe, posebno z zavojevanjem Abesinije. Italijanska vlada se danes briga za vsakega Italijana v inozemstvu in očividno 6o danes Italijani v inozemstvu bolj upoštevani kot so bili. široke mase italijanskega ljudstva posebno v južnih provincah in na otokih danes brezdvomno bolje živijo kot so pred 10 leti. Narod čuti povsod trdo roko države, vidi red, onemogočene stavke in kljub temu pravičnejše delovne pogoje kot prej. Zitoreiec vidi, da ni več odvisen od žitnih trgovcev. Vsak delavec in uradnik, vsak konzument pa odobruje strogo kontrolo cen. Zgornje, potem pa enotno pisanje časopisja ter podpiranje športa je ustvarilo v italijanskem narodu razpoloženje, da sledi svojemu vodji na poti k avtarkiji. Pol avtarkiji pa bo gotovo dolga in trda. Zaenkrat sc opažajo trije bistveni znaki avtarkije in sicer: drago blago, 6labo blago in pomanjkanje blaga. Turistična konferenca v Budimpešti. V Budimpešti zaseda konferenca turističnih ekspertov velikih prometnih ustanov z vsega sveta. Te konference se za »Putnika« udeležuje naš rojak dr. Vladimir Perše. Na konferenci so razpravljali zlasti o deviznih omejitvah, ki ovirajo najbolj tujski promet. Pri mednarodnih hotelirskih zvezah v Londonu in Kiilnu bo podvzeta akcija za sodelovanje hotelirjev in potovalnih pisarn Podvzetc bodo akcije za ukinitev raznih taks in vizumov. Kot viden znak sodelovanja mednarodnih potniških organizacij jc bilo sklenjeno prirediti skupiio mednarodno ekskurzijo v nordijske državo, pri katerem sodelujejo tudi Jugoslovani. Na konferenci so razpravljali tudi o važnem problemu: leta 1938 ho maja meseca v Budimpešti velik evharistični kongres, za katerega se računa okoli 100.000 udeležencev, od tega samo iz nase države 10.000. Naš pripravljalni odbor s sodelovanjem *Putnika< bo imel težko nalogo izdelati podroben spored tega potovanja, pri katerem bodo udeleženci prišli v Budimpešto s posebnimi vlaki. Dotok dri. dohodkov. Poročali smo žc o znatnem dotoku drž. dohodkov v septembru, ko so znašali drž. dohodki 1.021.4 milij. din, izdatki pa 006.6 milij. din. V prvih 6 mesecih proračunskega leta (april—september 1937) so znašali skupno drž. dohodki 5.630.07 (lani v istem času samo 4.826.84 milij. din), izdatki pa 5.008.17 (4.126.1) milij. din. Po skupinah se razdele drž. dohodki letos sledeče: splošni neposredni davki 777.94 (lani 092.8) milij. din, posebni neposredni davki 422.4 (312.14) milij. din, trošarine 449.55 (426.1), carine 515.3 (362.0), takse 580.4 (507.86), monopoli 1.039.46 (946.7), železnice 1.147.5 (965.8), pošt. itd. 247.74 (220.5), gozdovi 46.1 (32.96), rudniki 146.1 (108.9) milij. din. Borza Dne 11. novembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nc-izpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238,80. Avstrijski šiling je beležil v Ljubljani 8.59 do 8.69, v Zagrebu 8.575—8.675, v Belgradu 8.5786 do 8.6786. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.645—29.345, v Belgradu 29 blago. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 1380—14.—, za sredo in konec decembra 13.705—13.905, za sredo januarja 13.575 do : 13.775. I Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.796 832 : din, v Belgradu 5,155.000 din. Efektni promet je I dosegel v Belgradu eamo 201.000 din. I Hlinkc, ki je bral mašo za pokojne, dasi precej bolan (pravijo, da se je pri tem onesvestil) ter ministrskega predsednika dr. Hodže, ki je govoril o političnem pomenu Černove za osvobojenje. Brošura (str. 78) stane 5 kč. Niko Zupanič: Antropološki opis Srbov Koso-vega polja. — Kot posebni odtis iz »Vjesnika Etno-grafskog muzeia« v Zagrebu je izšla razprava našega etnografa ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani, dr. Nika Zupaniča o antropološkem opisu Srbov Kosovega polja. Kosovo polje kot pokrajina klasična srbske pesmi, kot zemlja, kjer se je odločila usoda Srbov in po njih porazu tudi drugih narodov (odprta pot Turkov do Dunaja!) gotovo zanim* ne samo Srbe, temveč tudi tujcc. D*. Zu-panič se je lotil naloge, da z antropološkega stališča ugotovi tip kosovske rase, ter je zato znanstveno izmeril 78 rekrutov v starosti od 20 do 23 let iz Kosovskega polja ter skušal ugotoviti njihovo tipičnost. Izmeril je višino telesa, glave, širino čela in sploh vse morfološke posebnosti glave in telesa ter jih primerjal z že raziskanimi lipi drugih pokrajin. Ugotovil je n. pr., da imajo moški s Kosovskega polja razmeroma majhne glave, toda široke obraze ter so v tem najbolj podobni Slovencem, pa tudi Makedoncem. Na podlagi rezultatov sklepa, da Kosovski Srbi niso nikako čisto pleme, temveč mešano. Zupanič skuša tudi ugotoviti, katera bi bila ta plemena, ki so 6 časom fitvorila dinarski tip Ln še posebej kosovski. Zasleduje posameznim znakom izvor v najstarejših še pred mdo-evropskih rasah ter procenltialno ugotavlja elemente posameznih antropoloških vplivov, Razprav* je nov »fhten donesek k razvoju antropologije v aaši državi. Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 h. go!d..... 2382.65—2397.23 Berlin 100 mark . . „ . , . 1736.53—1750.41 Curih 100 frankov 996.45—1003.52 London 1 funt . . . , , . . 214.71— 216.76 Newyork 100 dolarjev .... 4269.75—4306.07 Pariz 100 frankov ...... 146.02— 147.46 Praga 100 kron ...... 151.43— 152.54 Trst 100 lir........ 225.69— 228.78 Curih Belgrad 10, Pariz I4.6S75, London 21.595, Ne\vyork 432.375, Bruselj 73.50, Milan 22.75, Amsterdam 239, Berlin 174.5«, Dunaj 79.75 (81.625), Stoekholm II t.325. Oslo 10S.525, Kopcn-hagen 96.425, Praga 15.21, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Bueuos-Aires 128.75. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 94—95.50, agr. 53.50 54.50, vojna škoda promptna 419—420.50, begi. obv. 78.50—79 4% sev. agr. 51.50—53, 8% Bler. po,*. 94.50—95, 7% Bler. pos. 85.50—86, 7% pos. DHB 100—101. Trboveljska 215—230. Zagreb: 7% invest. posojilo 95 denar, agrarji 54 den . vojna škod« promptna 419—421, begluške obvcznicc 78—79, daliu. agrarji 76 den., 4% sev. agrarji 53 den., 8% Blerovo posojilo 94 den., 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75. — Delnice: Narodna banka 7.500 den., Priv. agrarna banka 210 den.. Trboveljska 240 blago, Gutmann 45—50, Danica 50 blago, Osj. sladk. tov (55 den., Dubrovarka 400—120, Jadranska plovbu 410—420, Oceania 275—300. Belgrad: 7% investicijsko posojilo 96.75 denar (97.50), vojna škoda promptna 418.50—419.50 (420), za konec novembra 418.50 denar, za konce decembra in januarja 418—419, begi. obveznico 78.50—78.75, dalm. agrarji 76.25—76.75, 4% severni agrarji 54.25 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50-94 (94.25), 7% Bler. posojilo 85,25-85.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — De 1 -niče: Narodna banka 7.550—7.600, Priv. agrarna banka 214 denar. Dunaj. Tendenca je bila danes boljša zaradi ugodnejših poročil z inozemskih borz. V kuli>i so bili tečaji za zadnjimi tečaji ter so večinoma izpremembe bile znatnejše. Tudi v zagradi so bili razen z malimi izjemami višji tečaji, posebno za bančne, kovinske in tekstilne vrednote. Beležili .so: Donavsko-savsko-jadranska 61.95; -delnice: Creditanstalt - Bankvercin 265.2^, Nurodnu banka 163.50, Donavsko-savsko-jadranska 19.65, Steg 27.35, Siemens-Schuckert 140.10, Steweag 28.60. Magnesit 86.75, Trboveljska 26. Alpine 45.25, Rima Murany 83, Stevr-Daimh r-Puch 228.50, Semperit 81.60. Žitni trg Novi Sad, Pšenica: bč. (68—170, srem. 167—169, slav. 169—171, ban. 163—171, bč. ladja »Tisa« 170—172, bč. ladja sBcgej« 169—171. Ječmen : Lc. srem. 63—64 kg 128—130. — Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živini na sejmu dne 8. novembra 193? v Novem mestu. Pripeljanih je bilo 1492 prašičev in 605 glav govedi. Cena mladim pujskom je nekoliko narastla, pitan im prašičem in pršu i -nikom pa stalno pada. Tudi cene goveji živini popuščajo, izvzemši prvovrstne pitane, žjvinei predvsem volov. Plačevalo se je za govejo živino 4 do 4.50 din za povprečno blago, boljša iu plemenska živina pa 5 do 550 din. Od govedi, prignane na sejem, je bilo 3% volov, oslalo krai ve in mlada živina. Večina kupčij jc bila ua čez, posebno pri voleh za vprego in krave za klanje, oziramo rejo Kupčija za vole je bila precej živahna. Cena mladim pujskom je bila od 70 do 110 din zu glavo v starosti od 7 do b tednov, pršutniki od 5 do 5.50 din za kilogram in špr,-harji največ za kilogram žive teže 6.50 din. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dno S. novembra 1937: Volj I. vrsto 6.50 din za kg. II. 6 din, lil. 5.30 din. Trlicr: 1. 6.30, II. 6, lil. 5.50 — Krave: l. 5 50, II. 5, III 4.30. - Teleta: 1. 8, II. 7. - Prašiči špeharji: 9 din za kg. — Prašiči pršutarji 7—8 din. — 7 do 8 tednov stari pujski 100—120 din za komad. — Goveje meso I. vrste: prednji del 10 din /n kg, zadnji del 12 din. — Goveje meso II vrste: pred u ji del 8 din za kg, zadnji dol 12 din — Goveje meso III. vrste: prednji del 7 din za kg, zadnji del 9 din. — Svinjina 14- 16 din za kg. — Svinjska mast 19 .lin za kg. — Slanina 16 din za kg. — Cisti med 22—24 din za kg. - Neoprana volna 20—24 din za kg, oprana volna 32—36 din za kg. — Goveje surove kože 11—14 din za kg. telečje surove kože 12—16 din, svinjske surove koze 9—II din. — Pšenica 220 din za 100 kg. ječmen 200 din, rž 215 din, oves 170 din, koruza 155—l+'> din. fižol 200 din, krompir 75 din. lu-eerna 1985 din, seno 75 din, slama 50 din — Jabolka I vrste 400 din za (00 kg, II. 550 din. HI. 273 din; hru.Škc: I. vrste 600 cjin za 100 kg, H. 500 din, lil. 400 din; če.šplje sulic; I vrste 100 din za 100 kg, II. 900 din, III'. 800 din. — Pše-nična moka 330 din za 100 kg, koruzna moka 200 din, rženo 500 din, ajdova 400 din; kašu pro-sena 300 din za 100 kg navadni koruzni zdrob 225 din, boljši koruzni zdrob 300 din. Umetnički pregled, — Muzej kneza Pavla v Belgradu je začel pod uredništvom ravnatelja M. Kašanina izdajati novo umetniško revijo »Umetnički pregled« v veliki monumentalni obliki ter razkošni opremi, ki naj bi bila posvečena le umetniškim problemom. Kar je naša »Umetnost« v malem, je tu realizirano v velikem (letno velja 200 din). Prvi številki stoji na čelu faksimile pisma kneza Pavla, e katerim pozdravlja ustanovitev revije z besedami: »Pozdravljam prvi broj »Umet-ničkog pregleda« s osobitom radošču. Takav visoko kulturan časopis nedostajao je dosada našoj javnosti i ta sc praznina osečala. Naš narod je uvek imao dubok smisao za Umetnost kao što dokazuju mnogobrojni spomenici koji, iz najranije istorije, krase našu domovinu. Srečan sam što se taj duh i danas ispoljava na snažan i vidan način«. Prva številka V6e-buje sledeče doneske: uvod »Pro ar-te« (M. Kašanin), El Greco i njegov Laokoon (T. Manojlovič), Grčka terakota (M. Grbič), Mozaici u Stobima (Dj. Mano-Zisi), Srpska srednjevekovna 6kulptura (M. Kašanin), Najstariji srpski novac (J. Petrovič), O našem čilimarslvu (B. Drobnjakovič)-Ignjat Job (T. Manojlovič), Urcdjenje vrta u savre-menozj vili (inž. A. Krstič), Izložba savremenc jugo-slovenske umetnosti u Rimu (S. Stojanovič), Paviljon kraljevine Jugoslavije na medjunarodnoj izložbi u Parizu (I. Zdravkovič), Muzej kneza Pavla (U.). Vesti, pregled knjige, pregled časopisa. — Iz tega ee že vidi smer in vsebina revije, o kateri bi želeli, da bi posvečala pozornost tudi slovenski umetnosti. Številko krase mnoge reprodukcije (državna tiskarna), zlasti enostranska reprodukcija E! Grecovega Laokoonta. td. Najvišja gorska cesta Evrope Neki angleški list je sprožil vprašanje, kaj pijejo vladarji Evrope in njeni gospodarji. Takole je dognal; O ruskem diktatorju je dognal, da rad pije kak kozarček vodke. Za druge vladarje pa pravi, da žive 6ilno skromno in da kaj malo pijejo. Angleškega kralja Jurija imajo skoro za abstinenta, je brez dvoma največji abstinent med vsemi angleškimi vladarji zadnjega časa. Nemški kancler Hitler 6ploh ne pije alkoholnih pijač. Čeprav je svoj znani puč započel v monakovski pivovarni, vendar ne pije piva. Kadar je utrujen, zahteva malo čaja ali mleka. Mussolini skrbno pazi na svoje zdravje. Pred nekaj leti ga je hudo bolel želodec. Zaradi tega so mu zdravniki naročili strogo dijeto. Vendar Mussolini kljub strogi dijeti po kosilu rad popije kozarček toskanskega vina. Čisto drugačen pa je Kemal Ataturk, ki ima v svojih kleteh vodno dovolj wiskija in šampanjca, »eveda le za svoje goste. Po svojih dnevnih opravkih Kemal rod posedi pri svojih gostih ter sam pije žganje, navadno kumovko. Pravijo, da '«na belgijski kralj najboljšo klet na svetu. Kadar je kralj gost kakega bruseljskega športnega društva, prav rad s športniki popije kako čašo bruseljskega piva. Pivo ima rad tudi danski kralj Kristijan. Med manevri danske armade ste ga lahko videli, kako je ob cesti sedel med častniki «i vojaki ter pil svojo čašo piva. Švedski kralj Gustav pa rad pije čaj, kakor tudi grški kralj Jurij. Holandska kraljica Viljemina postavi na mizo vino le, kadar ima goste. Kadar je 6ama, pije čaj in kavo. Iz tega je jasno razvidno, da na dvorih dandanes ni več tistega razvpitega razkošja, kakršno je vladalo nekdaj, ko so bili drugi časi. Vzor vstrajnosti V švedskem glavnem mestu Stockholmu je te dni obhajal svojo 60-letnico tamkajšnji urednik nekega dnevnika H. Thilander. Njegov življenjepis je vzor vztrajnosti in nezlomljive energije. Ko je bil star 7 let, je tako hudo obolel, da je ohromel, oslepel in oglušel. Vendar pa je svoje učenje z vso odločnostjo nadaljeval ter se mu je, dasi tako pohabljenemu, posrečilo, da se je gladko naučil poleg svoje materinščine še 6 velikih jezikov. Zna namreč francosko, angleško, špansko, italijansko, nem-tko in finsko. Pač redek primer vztrajnosti! Dne 30. oktobra je mestece Dineir blizu Damaska obiskal velikanski vihar, ki je vse mesto spremeni v kup razvalin. Pri tej veliki naravni nesreči je bilo mrtvih nad 1<" o i reliivalcev, mnogo več pa j( bilo ranjenih. je Raj na Menorcl Menorca je otok, ki spada k skupini važnih Balearskih otokov, ki spadajo k Španiji. Ti otoki povzročajo sedaj skrbi ne le Španiji, temveč tudi Franciji, Nemčiji, Italiji in Angliji, ker z njih lahko zapro Francozom morsko pot v Afriko. Na severni strani Menorce leži luka Fornells, kjer jc pred kratkim bila napadena in hudo poškodovana fran-coska vojna ladja »Chasseur 91«. 0 tej luki pripoveduje sedaj francoski list »Petit Parisien«, da je imela zanimiv začetek. Pred 137 leti so se tjakaj v samoto zatekli trije angleški mladi zapravljivci iz Londona, kateri niso mogli plačati svojih dolgov ter so jih njihovi upniki močno stiskali. Ker se torej nikjer niso mogli otresti teh nadležnih upnikov, so pribežali v ta zapuščeni kraj in se tukaj naselili. Po bridkih skušnjah, ki jih je vsem treni povzročilo lahkomiselno življenje, so se 6eda,j vsi trije lotili resnega dela. Sklenili so ostati v tem lepem in mirnem kraju. Tukaj so kmalu ustanovili cvtito&8 I rgovek e ustanove, ki 60 delovale tako sijajno, da so delovale še mnogo let po smrti svojih ustanoviteljev. Eden izmed trojice je na smrtni postelji v oporoki vso svoje veliko premoženje, katco si ie nabral na Menorci, zapustil svojemu londonskemu krojaču, nekdanjemu upniku. V oporoki je ta svo.i sklep tudi utemeljil takole: : Ker je bil ta krojač kot mo j upnik z menoj tako strog i o ne|>cpustljiv. sem pri bežal sem. kje- pa sem na.šel nekak pred-okus raja in ga tukaj do smr'i uživa;. Za vse to pa se moram zahvaliti temu strogemu možu!« Pijanost v službi treznosti V danski ljudski šoli v Frederikssundu je predavala zdravnica dr. Karlota Dalmark o alkoholizmu. Staršem, katerim je bilo to predavanje namenjeno, je priporočala, naj puste, da bi se njihovi olroci enkrat prav pošteno upijanili Zdravnica je to svoje priporočilo takole utemeljila: Pijanost v otroških letih je najboljše sredstvo, da se potem človek vse življenje ogiblje alkohola. Otrok v zgodnji starosti po pijanosti dobi takega mačka, da je potem cele dneve zaradi tega bolan. Tega potem vse življenje ne bo pozabil in je tako za vse življenje ozdravljen. — Starši so z odprtimi usti poslušali ta nasvet, ki se je kaj kmalu kakor blisk razširil po vsem Danskem. In sedaj so šolske oblasti v nemali zadregi, kadar kak pijan otrok pride v šolo. Saj na podlagi tistega nasveta ne morejo kaznovati ne staršev ne otrok. Veliko pa je vprašanje, kakšne posledice bo ta nasvet rodil. Napoleonova modrost Ni sile, ki ne bi imela 6vojega smotra. Lepa žena je veselje za oči, dobra žena pa je veselje za srce. Ona je dragulj, ta pa zaklad. S predrznostjo moreš vse začeti, ne moreš pa vsega dovršiti. Nihče ne more naj>ovedati, kako se bo vedel v zadnjih trenUkih svojega življenja. Celo med revolucijami Francozi nikdar niso bil brez kraljev. Vojna je loterija, v katero narodi smejo le kaj malega staviti. Francija preveč ljubi spremembe, da bi v njej kaka vlada bila stalna. Kadar se dvigaš navzgor, še lahko kdaj ob-staneš. kadar pa se spuščaš navzdol, pa ne moreš obstati. Narodov, ki so se enkrat začeli premikati, ne moreš več ustaviti. Če premagancu daš pretrde pogoje, mu s tem že odpuščaš njihovo izpolnitev. Vojne, katerih ni mogoče preprečiti, so vedno pravične. Nekateri ljudje so samo s svojimi sovražniki vljudni. Včasih je narode treba reševati tudi zoper njihovo voljo! Francoska letalka M. Bastie pripenja na prsi svojo tovarišice letalke Madeleine Charnaox visoko francosko odlikovanje, križec francoske častne legije. ★ Skrbna Katra. Katra snaži okna, pa le od znotraj. Gospodinja jo pokara: »Vi ste pa res čudni, da brišete okna «amo od znotraj in ne tudi od zunaj!« »Saj je to prav, gospa!« »Zakaj pa?« »Ce jih od znotraj pobrišem, bomo mi lahko ven gledali, oni od zunaj pa notri ne bodo mogli.« * Star kvartopirec. »Včeraj sem tri cele ure igral Chopina.« »No, ali pa si tudi dobil?« Pravkar so izročili prometu najvišjo gorsko cesto v Evropi. Doslej je bila najvišja gorska cesta v Evropi čez takozvani Stilf6erjoch, sedaj pa je v Savoji na Francoskem. Ta nova cesta veže dve dolini, ki ležita skoraj v srcu Savoje, dolino Arx in fsere, prav blizu italijanske meje. Cesta vodi 2770 metrov visoko čez prelaz na gori Isere, katerega so doslej mogli prekoračiti einio najbo!; izurjeni planinci. Cesta se vzpenja jx>čau od vznožja pore vedno višje, spočetka vodi ob reki, katera j>a 6e kmalu spremeni v divji gorski potok. Kmalu začne zmanjkovati rastlinstva. Do nekako 1600 metrov visoko, kjer še stoje posamezna drevesa, je bila doslej speljana cesta. Tukaj pa preneha vsako drevje in tukaj se začenja nova cesta, katero Francozi jtonosno na-zivljejo »La Nationale 202«. Delali so jo celih 9 let. Vsega skupaj je bilo za to cesto jiorabljpnih 8 milijonov delovnih ur, katere je opravilo 800 delavcev v teku 9 let. Treba pa je Olje iz dreves banane mesto vode. Prebivalci Kenije in Tanganjike si ob suši, kadar ni pitne vode, fakole pomagajo: v drevo banane zarežejo veliko rano, iz katere se v enem dnevu nacedi kakega pol litra grenke tekočine, ki vsaj deloma nadomešča vodo. Seveda se je grenke pijače treba šele navadi-'*™ Kaj pijejo evropski vladarji vedeti, da bi bila cesta mnogo poprej lahko dovršena, ko bi bili delavci mogli delati vse ieto. Toda v tej višini so delavci mogli delati samo po tri mesece na leto. In kakšno delo je to bilo! Morali 6o izkopati in na samokolnicah drugam prepeljati poldrugi milijon kub. metrov prsti in gramoza. Poleg tega so morali delati nad vse previdno, ker je zemlja ponekod bila plazovita in so morali izkopano zavarovati, da ni vsega vzel kak zemeljski usad ali plaz. Ker se je večkrat vkljub vsej previdnosti kaj sesulo ali ugreznilo, so morali te plazove sproti spravljati s poti, nakar so šele mogli nadaljevati delo. Sedaj varuje novo cesto velikansko zidovje, ki je 15 metrov visoko ter oprto na orjaške stebre. Cesta je v splošnem tako speljana, da je več ali manj varna pred snežnimi in skalnatimi plazovi. Zaradi tega ima velikanske ovinke, da ee lahko izogne nevarnim plazovom. Zaradi avtomobilskega prometa je cesta 7 metrov široka. Prav na željo avtomobilistov je cesla tako speljana, da imajo vozeči se [>opotniki čim lepši razgled s ceste na dolino in daleč na okoli. Toda težave, katere je bilo treba premagati, niso bile zgolj tehnične narave. Francoska j>ostava namreč določa, da je treba pri razlastitvah tako postopati, da je treba pri kakem zemljišču ugotoviti zapored za 30 let nazaj vse lastnike tistega zemljišča. Seveda se navadno za zemljišče, ki leži celih 2000 metrov nad morjem ali i 15 ljudi naenkrat, tako da so francoske oblasti imele polne roke dela, da so vse pravočasno uredile in tako, da so bili vsi več ali manj zadovoljni. Najvišje teče nova cesta v višni 2779 metrov. Tako visoko ne teče na svetu nobena druga cesla več, kakor čez Ande v Južni Ameriki. S te najvišje točke se nato cesta počasi spušča navzdol proti nasprotni dolini. Mirno in varno vodi čez silne strmine in prepade, kateri so bili sedaj polni miru, ki pa ga je sedaj s to cesto enkrat za vselej konec. Blizu najvišjega vrha stoji samotna gorska koča, ki je že doslej služila hribolazcem za zavetišče in prenočišče. Kulturni film takole nastaja: Fotograf se zakoplje kje ua morski obali ter s svojim daljnogledom, ki je z njim v zvezi fotografska kamera, lovi gibanje morskih živali kje v daljavi. Na filmu vidimo pa vse te stvari čisto od blizu. „Kopeniški stotnik" na Francoskem Nevarna šala 23 letnega mladeniča Marsikdo se bo še spominjal, da je nekoč v malem nemškem mestecu Kopenicku nekega dne prišel pred mestni magistrat nemški stotnik v sijajni vojaški uniformi ter se predstavil mestnemu županu. Ker je predvojna Nemčija bila vsa navdušena za vojaštvo, ni čuda, če je mestni občinski svet z županom na čelu temu zastopniku nemške armade priredil velike večerje in ga na vse načine gostil in častil. Nekega dne pa se je izkazalo, da tisti »stotnik« ni bil stotnik, marveč navaden čevljar, kateri si je privoščil slano ali neslano šalo, da je z vojaško uniformo potegnil nemške oblasti. Od tistega časa se je ves svet smejal Nemcem in njihovemu »stotniku iz Kopenicka«. Sedaj se tudi Francozi lahko jiobabajo, da imajo takega »stotnika«. Ta sicer ni prišel na mestni magistrat ter ga ni zasedel, marveč se je v avtomobilu pripeljal na francosko letališče Cholet v de-partementu Maine-et-Loire. Junak te komedije je 1000 mrtvih zaradi viharja šele 23 let star ter se piše Henry Danel. Pripeljal se je torej v novi uniformi generalštabnega častnika francoske armade ter se tamkajšnji letalski komandi predstavil kot »poročnik Delsok, ki je ataše v ministrstvu za letalstvo. Dejal je, da prihaja po naročilu letalskega ministrstva, katero si je nadelo posebno nalogo. Fant je imel srečo, ker je malo poprej res prišlo na letalsko poveljstvo tega letališča z ministrstva neko pisanje, da se ministrstvo zanima za nekaj posebnih vprašanj ter je stavilo tudi nekaj posebnih predlogov. Torej so vojaški predstojniki na letališču fantu res verjeli, da je poslan od ministra samega. Častniki so torej »poročnika Delsola« sprejeli ne le kot ljubega vojaškega tovariša, temveč tudi zastopnika nadrejene komande. Njemu na čast se je vršila večerja za večerjo. Danel, ki se je čudovito dobro znal sukati v obleki in vlogi generalštabnega častnika, je velel poklicati iz Nantesa vojaško letalo, ki ga jo vodil častnik-pilot. S seboj je potem vzel še enega častnika kot opozovalca, nakar je sam sedel v letalo ter se dal prevažati po zraku. Ko je bil »službeni del vožnje« končan in se je bilo treba vrniti, je poročnik priredil svojim »tovarišem« še odhodnico v kolodvorski restavraciji, a je odhodnico »pozabil« plačati. Sedaj bi bila vsa stvar že davno pozabljena, ko bi šef letališča v Choletu ne bil zasumii, da je »poročnik« vendar le slepar. Spretno je dal zasledovati »j>oročnika«, kateremu se seveda niti sanjalo ni, da ga kdo opazuje. Nato so ga aretirali. Ko oo ga zaprli, so francoske voiaške oblasti sprva mislile, da je mož kak vohun kake sovražne države Kmalu pa se je izkazalo, da o vohunstvu pri tem človeku ni niti govora, temveč da je vse storil le za šalo. Pa tudi ta šala menda ne bo jioceni ter jo bo moral precej drago plačati. Hijene pobarajo otroke Trije vlaki s« trčili v mestu Creil * severni Franeiii. Vzrok je bila velikanska megln preteklih dni. Iz Bomba,ja poročajo, da so hijene v okraju Fa-legarh postale tako nasilne, da napadajo majhne otroke ter jih odnašajo. 2e več tednov je od tega, kar se je tam okoli začelo klatiti silno mnogo teh, sicer plašnih, dasi neznansko požrešnih in krvoločnih zverin. Kako požrešne in nevarne so te živali, se vidi po tem, da je v tistem okrožju izginilo že nad sto otrok, katere so hijene odnesle s seboj v džunglo. Razume se, da se je zaradi tega staršev polastil velik strah za otroke Starši ei skoro ne upajo več otroke puščati iz hiše na prosto, ker se takoj priplazi odkod kaka teh zverin in odneoe otroka s seboj. Starši, ki morajo na poljsko delo ter so zaradi tega prisiljeni puščati otroke same doma, jih kar zaklepajo v hiše, da otrok ne more ven in žival ne noter. Anton Foerster in proslave ob 100 letnici rofatva Z ozirom na dejstvo, da je v predzadnjem času skladatelj Anton Foerster zginjal tako v ozadje, da je bil tako neprijazno potisnjen nekam ob stran, je toliko bolj razumljivo, če je sedaj ob 100 letnici njegovega rojstva s tako nezadržano silo zaplaintelo slavije, namenjeno pofaščenju te velike tvorne osebnosti in osvetljenju nje vsestranskega delovanja. Pri tej proslavi stoletnice skladateljevega rojstva so se združile različne slovenske glasbene korporacije: Glasbena Matica, Cecilijino društvo, Pevska zveza in Narodno gledališče. Da se je v skupnem delu našlo toliko različnih skupin, je le razveseljivo dejstvo, ki namiguje na boljšo bodočnost, čeprav se je morda to slavije vzbočilo nekoliko predaleč. Proslavi je namenjen daljši čas, v okviru katerega se bodo završile različne glasbene prireditve. V teh dne pa se je že zaključila prva skupina prireditev. Otvoritev Foersterjeve razstave se je vršila preteklo nedeljo dopoldne. Uvedena je bila z nekaj glasbenimi nastopi, ki so bili zasnovani bolj priložnostno in se tedaj izmikajo kritični presoji. Le omeniti je, da je v ubranem petju Slovenski vokalni kvintet podal Foersterjev zbor »Povejte ve planine«, da je ga. Marta Osterčeva zaigrala na klavirju pet kratkih, bolj pedagoškim prilikam namenjenih Foersterjevih skladb (Kolo, Melodije, Etuda, Impromptu, Husitska) ter da je sopra-niatka Ljudmila Polajnarjeva zapela več skladateljevih samospevov. Otvoril je razstavo predsednik Glasbene Matice dr. VI. Ravnibar, kratek pregled pa je podal France Marolt, ki je v glavnem s sodelovanjem arhivarja L. Koželja aranžiral lazstavo. Treba jo priznati, da je to delo zelo zmiselno opravljeno, da je zasidrano globoko v času, v katerega spada Foersterjevo delovanje in da je tako s stilno kritičnega vidika vsaj v bitnih obrisih izčrpno prikazana postava Aniona Foersterja, človeka izredne žilavosti, volje, razuma in dela — umetnika glasbenika, ki ga je usoda iztrgala domačemu češkemu narodu ter ga (»vsem in globoko presadila v naša tla, kjer je izvršil sicer kaj nehvaležno, a tem pomembnejše delo glasbeno-iiiillunioga pionirja. Cerkveni koncert, čigar spored je bil sestavljen v namenu, prikazali cerkveno skladateljsko tvornost Antona Foersterja, ki je vendarle v glavnem cerkveno glasbeni delavec, se je vršil istega dne popoldne v dobro obiskani stolni cerkvi sv. Nikolaja. Na koncertu so nastopili razni cerkveni zbori posamič in skupno pod različnimi vodstvi, poleg pa dva najbolj priznana orgelska mojstra. Mešani zbor sv. Jožefa, ki ga je vodil Anton Lavrič, je zapel tri preproste Foersterjeve pesmi. Zbor je v zvočnosti bolj slaboten in ne prav vlit no po moči ne po barvi, a se vendar čini bolj bliža pravi lepoti pevskega oblikovanja. — Zbor sv. Cirila in Metoda, ki ga vodi Ludovik Puš, riam je že znan z raznih uspelih samostojnih prireditev in je tudi tokrat v treh Foersterjevih 7.lx>rih dokazal, da stremi v smeri prave estetsko, zakonitosti. — Stolni zbor po zvoku prednjači in polno doni, čeprav so tenorji bolj šibki. Pod vodstvom dr.: Kimovca je zbor podal tri speve na latinsko besedilo — in to v lepi obliki, ki ie kazala, da jo izdelana po jasnem doživetju in že vnaprej izdelani Ionski predstavi, ki so zaveda melodične linearnosti in dinamičnosti niansiranja .— Skupno so vsi pevci nastopili ob pričetku in na koncu ter jiod vodstvom Matije Tomca zapeli mešane speve v lepi ubranosti in s posebno dobrim ztni-siom za liniio. Ob tem skupnem petju je bilo estetsko ugodje posebno poudarjeno (zaradi lepega, polnega zvoka) in se zdi, da bi bilo ugodno in v prid enotnosti koncertne prireditve, ko bi tako izzvenel celotni spored. Solistične skladbe na orglah je podal deloma msgr. Stanko Premrl, ki zna posebno obvladovati zvočno barve in njih pisano zveze. Zaigral je zlasti v metodiki svežo in nekoliko rapsodično Hlad-nikovo Meditacijo, ter laslno fugo s preludijem. skladbo, ki jo odlikuje dobri tema in zgoščena zgradba. Matija Tome pa je tudi plastično zaigral svojo fugo z uvodom; fuga je arhitektonsko trdno in kontrastno grajena in ima za podstavo tema. ki ga je skladatelj iz znanega »Ite missa est« dobro predelal — predvsem metrično uredil. Tako je v celoti koncert ugodno izzvenel — pa se nekako nadaljeval naslednje jutro, ko je bila istotani izvedena ob slovesni sv. maši Foersterjeva: Missa Quilisma. Ta maša je grajena za zbor, orgle in orkester in kaže prav tipične znake Foersterjeve glasbene muze. V njej je dobro zaznati, da je prvi slovenski Cecilijanec Foerster po eni strani izhajal iz romantike, kjer mu je bil poleg Smetane prvi vzor poslednji Beethoven, po drugi strani pa se oklepal stare rimske šole in v njej Palestrine, čigar cerkveno glasbeno umetnost je Tridentinski koncil proglasil za kat'exohen katoliško. Še bolj, kot iz to maše, je zadihal stari slog iz graduala Onines de Saba venient«, iz katerega je prav jasno po- gledal obraz starega mojstra. Izvedba je imela v sebi mnogo življenja. Koncert Pevske zveze. Na konccrtu, ki ga je v ponedeljek zvečer priredila v veliki unionski dvorani »Pevska zveza«, je počastila spomin Antona Foersterja res najbolj neposredno slovenska zemlja, ko so se zbrali številni pevci z vse dežele in v skupnem petju jiodali več morda najbolj značilnih skladateljevih del. Koncert je uvedel govor stolnega dekana in kanonika dr. Kimovca, ki je v klenih besedah orisal in z raznih strani označil osebnost Antona Foersterja. Pod vodstvom agilnega delavca, organizatorja in pevskega voditelja Marka Bajuka je nato nastopil v prvem delti zbor pevovodij, številen in muzikalno trden ansambl, ki mu do popolnejše umetniške reproduktivne skupnosti primanjkuje le j>ogostnejšib vaj, v katerih bi dosegli pevci, od katerih je vsak posameznik kol pevovodja posvečen v pevsko umetnost, večjo zvočno zlitost in skupinsko trdnost. Pri tem pa bi bilo dano tudi čiste lejx>tne zahtevke še popolneje zadovoljiti. Toda vsem na kljub je bilo mogoče že tudi v danem položaju iz podajanja vrste Foersterjevih moških zborov (»Gorenjci«:, »Razbita čašac, »Spakc, »Samo«, »Njega nk, »Povejte ve planine«, »Planinska«) zaznati lep zmisel za pevsko oblikovanje, za muzikalno fraziranje dinamiziranje in podobno. Tudi je za tonskimi oblikami živelo toplo čustvo, ki je dajalo zunanjim oblikam privlačnost. V drugem delu koncerta je uastopil mešani zbor okrožja Pevske zveze (ca. 300 pevcev), ki je pod istim vodstvom zapel tudi značilne skladateljeve speve (»Pevec. »Ah, ni li žemljica krasna«, »Ljubica«, »Mladi mornar«, »Ave Marija«, »Naše gore« in ženski zbor »Žalost); pri tem petju je najprej prevzela velika trdnost številnih pevcev pri podajanju, kjer so prav ubrano in disciplinirano sledili pevovodji. In tako je bila tega posledica, da to petje ni bilo le posladek za ušesa zaradi svojstvenega zvoka, temveč je v tem podajanju prav tako živel resnični umetniški utrip, čeprav v preprostejši obliki. To razveseljivo dejstvo samo znova dokazuje, da smo Slovenci res izrazito glasben narod, ki bi se — seveda na podlagi resnega dola in podpor — v tem svojstvu mogel morda prej kot kje drugje vzpostaviti tudi pred svetom in doseči priznanje; z druge strani pa dokazuje, da je tudi delovanje pevovodij po deželi vse hvale vredno. Ob tem plemenitem celotnem zvoku, kjer so prednjafili zlasti čisti in zvonki soprani, pa je stopilo tudi človeku močneje kot sirer v zavest, koliko lepih glasov je razgub-ljonih po naši deželi, glasov, ki bi jib bilo morda mogoče solistično postaviti na koncertni ali oprni odor. ki pa morda tako še bolj zvesto in vdano služijo kje v malem podeželskem zboru čisti glasbeni umetnosti in vedri.jo ljudska srca. Pevovodja je zmogel vso številne pevce lepo voditi v smeri umetniškega oblikovanja. — Družina pokojnega Foersterja je poklonila pevovodji lovorjev venec z napisom »Anton Foerster«. Koncert ni bil ravno številno obiskan, a je poslušalce toliko bolj ogrel. V. U. Spoti Športno predavanje K. Luihra Predavatelja in novinarja Karla Luthra že poznamo. V frančiškanski dvorani 6e nam je pred-sinočnjim zopet predstavil ter je mnogoštevilnim poslušalcem, med katerimi je bilo največ smučarskega sveta, v gladki besedi pripovedoval o lepoti zimskega športa ter o novem dognanju, kako je pri smučanju uporabljati tudi krila. Zatem pa je prešel na kajak šport, katerega naj smučarji goje v poletnem času. Precej se je bavil tudi z vprašanjem o postanku smuči. Celotno predavanje so spremljale slike, med katerimi so bile nekatere izredno lepe. Na koncu pa je bil predvajan še film o naši Planici. Ob tej priliki bi prijjomnili, da bi bilo potrebno. da vidijo naši ljudje lejiote naših vrhov, naše smučarske |xistojanke in naše zasnežene poljane. Za naše kraje premalo delamo propagande sami med seboj Poleg tega bi bilo pa zelo umestno predavanje o moderni smučarski šoli; kajti na; čin. ki ga še zdaj u|>orabljajo nekateri pri nas pri začetnikih, ni več sodoben. Dalje bi bilo treba 6mučarje-začetnike s predavanji (in tudi že izvež-bane) pripraviti do tega. da ne ostajajo samo na enem mestu na tako zvanem »Idiotenvviese«, ampak tako> začnejo delati ture (v začetku lažje, j)0-tem pa vedno težje), kakor hitro znajo za silo voziti. Takih predavanj, s snremljevanjem slik naših zimskih j>okraiin. bi si želeli in smučarski svet bo prireditelju zelo hvaležen za nje. Medkiubske hotesarshe dirhe na Vrhniki Minulo nedeljo, dno 7. t m., so bile na Vrhniki velike kolesarske dirke. Organiziral jih jo SK »Vrhnika«. Za dirke je vladalo veliko zanimanje. ker so sodelovali naši najlioljši mojstri. Udeležba štima. Rozmana in Gartnerja je napovedala, da bo konkurenca zelo ostra, kar je privabilo tudi veliko občinstva, ki jc prisostvovalo potoku tokom. Kakor kaže današnji uspeli, jo sreča našemu mojstru štirim naklonjena v veliki mori. To jo že četrta nedelja, ko je odnesel prva mesta, kajti prišel je ua cilj prod Gaitnerjeiu iu Rozmanom s precejšnjim naskokom. Ne smemo pa pozabili žilavega Premka, ki si je pri juniorski skupini priboril prvo mesto. Kmalu za njim pa je v močnem diru privozil Štirn ml., ki sc tudi odlikuje po svoji vztrajnosti. Splošni rezultati: Seniorji. Proga 65 km: Vrhnika—Log—Vrhnika—Planina— \ rhnika. I. štirn st. (SK. ^Vrhnika«) 2:20 55, 2. Rozman št. (SK »železuižar, Maribor) 2:20.50, "i. Gartner (Kl> •»Ljubljenca«) 2:20.51, 4. Golob Armand (ŽSK »Hermes«) 2:21.25. 5. Josenovec V. (S|\ »Vrhnika«) 2:21.55, 6. šliber-nik K. (KD »Sava«) 2:21.41, 7. Orel F. (ŽSK Hermes«) 2:21.50 Juniorji. Proga: Vrhnika—Planina—Vrhnika: 50 km. I. Prem k P. (ŽSK »Hermes) 1:41.10, Slovenci v Zagreba Zagreb, 10. novembra. V prenovljenih in povečanih prostorih, katere je z velikimi gmotnimi žrtvami pridobil odbor, je imelo Slomškovo prosvetno društvo svoj redni letni občni zbor, na katerem jo dajalo račun o svojem delu v preteklem letu. In reči moramo, da se je iz poročil videlo razsežno in uspešno delo Slomškovega prosvetnega društva, ki ima največ vpliva na kulturno in narodnostno oblikovanje širokih plasti med zagrebškimi Slovenci. Občni zbor jo vodil predsednik g. Anion Rani. tajnik Stola sedmorice. V svojem poročilu se je dotaknil vseh važnejših dogodkov o društvenem življenju preteklega leta in ugotovil, da jo društvo kljub mnogim zunanjim in notranjim ovirani lepo napredovalo. Tajniško poročilo je podal g. dr. Koren Janko, ki je med drugim povedal, da je društvo od zadnjega občnega zbora pridobilo 35 novih članov. O denarni strani društva je govoril g. Pemič Anton, ki že več let opravlja težko delo blagajnika v društvu: tudi letos je žel od vseh članov zahvalo in priznanje. Iz poročila knjižničarke gdč. Drašlerjeve smo zvedeli, da je knjižnica narasla za 50 knjig in bo kmalu obsegala 500 knjig, ki so članom na razpolago v razvedrilo in pouk. Gospodar g. Kramar Jože je z veseljem naznanil, da se je povečal tudi društveni inventar (pisalni stroj iu garderoba za igre). Tudi posamezni odseki so prav živahno delali: tako je dramatični odsek pripravil 9 iger, prosvetni odsek pa 15 prosvetnih večerov. Pevski odsek je skrbel za petje pri sv. Roku, obenem pa sodeloval pri igrah in prosvetnih večerih. V poletnem času je rlfustvo priredilo tri izlete in tudi sicor skrbelo za družabnost med svojimi člani. Pri volitvah .je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Raut Alojz, podpredsednik Gregorič •lože, tajnik dr Koren .tanko, blagajnik Potni? Anton, gosjKKlar Knez Franc, knjižničarka Drašlor Adela; odbornika: Sevšek Kr in Sedmak Fr.: pregledniki: dr. Klemene Jože. K i k I Ludvik in šlok Edvard. Občni zbor. katerega se jo udeležilo nad 100 članov, je končal predsednik z vabilom na složno in vztrajno del x Teden dni |>oznoje pa je bil že prvi prosvetni vefer. ki je bil posvečen spominu obletnice Krekovo smrti. Predavatelj jo orisal rast Krekove osebnosti in se ustavil ob njegovem dolu. ki bo ostalo trajna last slovenskega naroda — V nedeljo 14. novembra 1k> drugi prosvetni večer s prav aktualnim predavanjem, ki ga bo imel predsednik g. Rant Alojz. Prva nedelja v mesecu je vedno namenjena igrani in tako smo to pot (7. novembra) gledali v Jeronimski dvorani Redenškovo dramatizacijo v 5 dejanjih pod naslovom »Tlačani«. Lahko rečemo, da je dejanje igre mnogo bolj zgoščeno, napeto in zaokroženo kot pri Črni ženi-, ki smo jo igrali pred mesecem. Tudi vsebina je prav primerna za resni čas okoli Vseh svetnikov. Naša uprizoritev sicer ni bila popolna, a je bila prav dobra, zlasti glavne vloge so preizkušeni Slomškovi igralci prepričljivo podali. Prireditev je bila dobro obiskana in vsi gledalci so živahno spremljali dejanje, ki govori o kmetovem večnem boju za zemljo in pravico Igro je poživljal moški zbor. ki je med odmori zapel nekaj lepih narodnih pesmi. 2. štirn T. (SK »Vrhnika«) 1:42.16, 3. Bizil A. (KD »Lju bi jama«) 1:47.35. 4. Hrastar A. (ŽSK »Hermes«) 1:50.07. 5. Podmitšak (KD Sava«) 1:55.14, 16 Pancin I. (KD »Sava«) 1:56.02, 7. Justin St. (SK »Mislin je«) 1:56.06 Po prihodu zadnjega dirkača se je ves športni svet zbral v gostilni Jurea, kjor jo vodstvo SK »Vrlinikp« razdelilo prvakom lepa darila. Če pogledamo te uspehe, vidimo da so zelo dobri, kor moramo upoštevati, da jo bila cesta v zelo slabem stanju. Kljub temu pa ni bilo mnogo padeov Celjski spori V nedeljo no na igrišču pri Skalni kleti ob pol 3 popoldne prvenstvena podzvezua nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Amaterjem iz Trbovelj. Za tekmo vlada veliko zanimanje in je pričakovati, da bo zelo napela. Tekmo bo sodil sodnik g. Višnič iz Zagreba, za namestnika po je določen g. Dovčič. Po športnem svetu Avstrijski visokošolci bodo to zimo zopet priredili mednarodne smučarske tekme akademikov, in sicer v času od 11. do 13 februarja 193S v llofgasteinu. Ker je zadnje svetovno prvenstvo v Zeli am See, ki so ga oni organizirali, tako sijajno uspelo, tudi pri letošnjem tekmovanju računajo na veliko mednarodno udeležbo. Znani smučar Toni Seelos že trenira tirolske »kanone« v smuku. Trening se vrši kljub temu. da snežne razmere pri »Dresdnerhiitte« še niso povsem zadovoljive. Mojstri so že zdaj pokazali velike uspehe in jih hočejo v tej sezoni dvigniti nad višino prejšnjih let. Tudi drsalci so se ie pojavili. Pretekli torek jo pri »Engelmannu« na Dunaju nastopila avstrijska drsalna elita s Pausinovim parom na čelu. Že prva javna prireditev je vse presenetila ter |e us|>e!a nad vsako pričakovanje. Avstrijci imajo izborne drsalce, s katerimi bodo tudi v bodočo prednjačili ostalim narodom, ki se bavijo s leni športom. Erich Pausin pa je ob tej priliki pokazal, da bo tiuli kot solist igral še važno vlogo. S svojo sestro pa je v umetnem drsanju v dvojicah navdušil razvajeno dunajsko občinstvo, da se je težko ločilo od tega zanimivega večera. Hokej na »linipijadi v Tokiu. Mednarodna hokej zveza se jo v svoji zadnji seji bavila s hokej-turnirjem pri olimpijskih igrah v Tokiu ter jo sklenila, da naj se izvede na isti način kakor v Berlinu. Japonce so naprosili, da pripravijo v to svrho dve igrišči. Nogometno svetovno prvenstvo leta 1942. Za svetovno nogometno prvenstvo leta 1912 se potegujejo švedi. Če bi pa to ne bilo mogoče, naj bi ga dobili vsaj leta 1916. Kakor kaže, se bo to prvenstvo 1. 19-12 vršilo v Nemčiji, ki ima prvenstveno pravico, da ga organizira na svojih tleli. Zanimivo pri celi stvari jo [>oleg drugega So lo, več let in ne samo za olimpijske igre. 10 in 10.79 sok., 200 m 22.30 sok.. -100 ni 49.88 sek., 800 m 1:55.27, 1500 ni 3:55.98, 3000 m S:27.3or. 5000 m 11:36.61 (!!), 10.000 m 31:11.41 (II), 25.000 m 1:26.06,34, 110 ni zapreke 15.54 sek., 200 m zapreke 26.89 sok.. 400 ni zapreko 57.12, 3000 m jireke 9:30.88, skok v daljavo 7.153 m, skok v višino 1.898 m, skok s palico 3.855 m, Iroskok 14.883 m. Finci imajo danes 1 Oljudi ki tečejo 100 m pod 10 sok., 13 atletov, ki tečejo 200 ni pod 23 sek., 5 jih toče 400m pod 50sek., 37 atletov pa 800 tu pod 1:59.5, na 3000 in jih jo 31 pod 8.55, za 5000 m jih je 12 pod 15 min., na 10.000 ni jih je 32 pod i :38, na 110 ni čez zapreko jih je 12 pod 16 sek.. na 100 m čez zapreke jih je 27 pod 60 sok., v daljavo jih skače II čez 7 m. v višino -10 nad 1.80 m, pel nad 1.90 m. s palico jih skače 40 nad 3.50 m, 9 nad 3.80m. v troskoku iili *kačo 20 nad 14 m. Bilanca fuiskili hihlvoatletov je prvovrstna, f o pomislimo da ima Finska samo 3.5 milijona pre-jiivaleev. so povprečni uspehi, katero so dosegli v lelu 1937, ua izredni višini. Od vseh 17 disciplin je šla povprečna mera v desetih disciplinah, najboljših desetih atletov znatno navzgor. So pa takile: Ohčni :lor Jugoslovanske Akademske Smučarske Organizacije je nI! preložen in ho v sredo, 17. nov. na tehniki. Vnblniu vse novlnce-akndetuike, da se. ga udotožo. Prcrlaeanjc SPI). V mesecu novembru ln sicer v uotrtok, dne IS. t. m. oh 'Ju uam bo nudilo Slovensko planinsko društvo zanimivo predavanje o letošnji ekskurziji članov SPI) v Dauphiriejskr Alpe v Franciji. Nekateri udeleženci, dr. Potočnik MIha i'. Jesenic, dr. Mrak Anton in Hvustja Kruiie i/. Ljubljane, bodo pripovedovali o turah slovenskih planincev v [ran cosfcem ' gorovju ter s številnimi diapozitivi pokazali lepote teh planin in težkoče ki so jih premagali. — Enako kot. leta lfir, je SPD tudi letos poslalo svnie najboljše alpiniste ua vaje v snegu in ledu, iu siecr tokrat v Dauphtnojr, ki so po svoji razčlenjenost i enako privlačne kot švicarske Alpe. Planince Je dam--opozurjaiho na to prireditev. f Podpolkovnik Ta rudi'a Stanko Turudija je v Kragujevcu umrl! Nesebični ljudje iu taki, ki so mnogo žrtvovali, žive svoje skromno življenje in še skromneje umirajo, mnogi čisto zapuščeni in pozabljeni. Sto poznali Tnrudijo? Tistega neznatnega podpolkovnika, ki jo prod loti v unionski kavarni slehernega šahista podrl? Ni pa bil iz-boren Sahist samo na šahovski deski, ampak še močnejši morda na bojnem polju, kjer jc nemilostuo matiral vsakogar, kdor se ga je lotil. In dasi neznaten in skromen po zunanjosti, .je bil tem silnejši po svojih bojnih delili, spričo katerih je zaslovelo njegovo ime daleč preko tedanjih front. Ni bil strateg teoretik in nikaka posebna veličina, temveč praktičen vojak, ki jc žive) v prvi liniji med svojimi moinci. z njimi trpel, z njimi zmagoval. In kor je natanko poznal teren in svojo ljudi od blizu ter na lastno oči gledal sovražniku v jarke, v tem jo tičalo tisto čudo, ki ga lli mogel tedaj nihče razumeti Imel je neverjetne vojaške sposobnosti in vrline. Mnogim znamenitim in zaslužnim možem ] pojemo hvalnice; zato bi no bilo prav. čo sc ne lii spomnili ob njegovi smrti toga velikega t borca in junaka, ki se je ko lev boril za našo zemljo. Prav našo slovensko zemljo je obupno branil mesece in lota. Pa jo nI branil samo kot vojak, ampak kot zaveden Slovan. Turudija je bil graničarskega rodu. nekje izpod Vojne Krajino: torej tisla bojevita, večno borbena uatura. Dasi avstrijski aktivui oficir, je govoril slabo nemško. Nemški in madžarski oficirji jo mu rekli »Dor slnvisehp Teufol«. lo zaradi njegove prirojeno nenstrašnosti, ki jo je kazal napram svoji nadrejen*' nemški ko- mandi v zaledju prav tako drzno kakor napram sovražnika v bojni liniji. V soški dolini si je spletal Stanko Turudija lavorike. 1 u jo branil strateško važno Za-goro z bataljonom Dalmatincev in šc nekatere druge ogrožene odseke. Leto in dan je vztrajal, odbijal silne navale s svojimi zvestimi mornei, vzdržal šest ofenziv pa brez števila bližinskih borb. Zagora je bila že davno zravnana z zemljo, toda I urudija je s svojimi še vztrajal. On sc ni vdal: rajši umreti, samo kloniti nikoli! Vendar pa kljub strašui in obupni borbi ni tratil z dragocenim človeškim življenjem, temveč ga jo liranil kakor zaklad, kor zanj pač ni bilo boljših ljudi na svetu. Turudija je imel čisto svojevrsten obrambni in udarni sistem, s katerim jo polagoma utrudil sovražne navale, a zadivil svet. Bil je čudak brez primere, mnogim se je zdel celo nenormalen. Sicer pa kdo bi bil šc normalen v večnem bobnečem ognju! Njegova drzua in trdovratna obramba in njegovi še drznejši izpadi nimajo primere. Na lastno pest jo nastopal, ni Turudija kot aktivni podpolkovnik in kot upokojenec se kaj posebno meuil zu ukaze; toda nihče si n: upal toga drznega leva klicati na odgovor Tičati neprestano na enem mestu in čakati, to Tu rudiji ni pri.jalo; ofenziven, kakor je bi!, hi hotel neprestanega gibanja. Silil je k ofenzivi armadno vodstvo pa jc ostalo defenzivno. Zato si jo pač neugnani lov dovolil ofenzivo sam. Njpgova udarna in obrambna posebnost je bila v tem, da je prehiteval nakano napadalca, neprestano ga vznemirjal, napadal v snu. utrujal ga do obupa. Pohoto je na ta način pač krotil, noštovilnib njenih baterij pa m mogol pr-siliti k molku drugače ko na ta način, da je sam prijel na vajeti tudi lastno artiljorfjo ln tudi tu je dokazal izredne strokovnjaške zmožnosti. Tekal je od baterije do baterijo, odstav-Ijal nespretno oficirje, instruiral t op niča rjo, naravnaval jim cilje, pa hitel zopet k svoji pohoti. Z vsem, kar jo bilo za linijo in v zaledju, jo pa občeval tudi na svojevrsten način. Z bri-sadirjem Novvakom so je pogovoril po telefonu na primer sledečo: »Nocoj smo prejeli menažo, ki ie za svinje, ne zn vojake! Po trije fižoli defilirajo v župi kislega zelja To daste lahko svojim prasetom v .hintorlnndu', Ako no dobimo I »olj še monažo odvodom svoje moinee k vragu!« Pa jih ni odvedcl k vrngu ampak v sovražni jarek so posvetili r bombami in «i nabrali konzerv in druge prehrane. Sicer «c je pa tudi zaledje potrudilo, da jim je čimprej poslalo priboj jšrk. Mod drugim mi jo pravil, kako sa je nekoč obiskal Borojevič. Tedaj je moral r. bataljonom iz linije in so pripraviti za sprejem. Njegovi momci si pa nisn marali očediti s sobo blata, češ da no poMiajo nobenega drugega gospoda kot samo svojega gospodarja Furudijo Komaj jih io spravil k paradi Borojevič je stal tu s svojim spremstvom, pa jih je nagovoril: »Po- zdravljen, Turudija! Pozdravljeni, junaki! Nisem prišel, da vas nadzorujem, prišel sem, rla se vam čudim. Ponosen spni na vas, saj jc tudi meno rodila hrabra srbska mati...« Ko je ob sedmi veliki bitki zagorela Gorica, jo moral Turudija tja na pomoč. S svojimi četami pa je zagaz.il predaleč — in tako ga jo sovražnik obkolil, oziroma mu razbil mostove; Nemci in Madžari so gn pa prepustili usodi, češ: ;l)or slavische Teufel soli einmal z.um Teu-fol gehen!« laku je bil slednjič ujet. Ko se jo vrnil o prevratu iz ujetništva, jo njegova bojna natura brž kovala nove naklepe. Zbral jo četo bojevnikov, pa kanil udariti nad D'Annunzia na Roko. Ko so mu lo preprečili, je koval z.opot nove naklepe proti novim sovražnikom. na vse strani jo sili! v ofenzivo. Slednjič je bil upokojen. Bival je nekaj let na Vrhniki in v Ljubljani. Pozneje so jo umaknil v Kragujovac. odkoder je šc večkrat obiskal Ljubljano in Slovenec, ki jih jo bil tako vzljubil. V zasebnem občevanju jo bil izredno mehek in pohleven, naravnost blaga, skromna rlušu. Zdaj jo legel žilavi junak k počitku Pred loti ga je obiskal Seton \Vatson z namenom, da o njem kaj uu-piše. Prebiram njegova pisma iz Kragujcvcn. Kakor da jih jc napisala trda. žili ja va rokn. Pisana so v hrvaški slovenščini in v vojaškem žargonu, a tako nekam pohlevno. Vsa so prežeta z borbo iti spomini na one burno dni. ki jih jo užival. Nič tožbe ni v njih o kakem razočaranju, temveč sama žeja no novih bojih, ne hranilnih, žeja po napadalnih bojih, kajti čuti so še vos mlado-niški in udarcu. Tragika junaka, ki se šo ni izživel . Pa jo moral leči mimo svoje žilavosti, bajne načrte r>n propust iti novim rodovom ki utegnejo še kdaj odpečatiti njegovo oporoko... Železniškim upokojencem, renlmkom in tdovam! Za podaljšanje rumenih legitimacij za 1. 1038 opozarjamo na sledeče: Legitimacije se predlagajo, kakor vsako leto. le potom železniških postaj ter jih mora predložiti samo poglavar družine (to je upokojenee ali vdova, ne pa posamezni družinski člani, žena ali otroci). Legitimacijam je priložiti: 1. čekovni odrezek o prejemanju pokojnine odnosno rente; 2. znesek 4 din za vsako legitimacijo (2 din za markico in 2 din za vložek); 3. lastnoročno od poglavarja družine podpisano izjavo, da se žene ne bavijo s trgovino ali obrtjo ter da žive. rodbinski člani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu; 4. za otroke nad 18 let starosti (sinovi do naj-dalje 26. leta, če hodijo v šolo ali se uče obrti) se mora predložiti potrdilo šolo odnosno učno pogodbo; 5. za hčerke nad 18 let starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka, tozadevno izjavo poglavarja družine, za one, ki imajo lastni mesečni zaslužek do največ 500 din, pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku ter mora biti navedeno tudi, koliko plačuje v bolniško blagajno odnosno, v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ler izjavo poglavarja družine; 6. za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke nad 18 let starosti je priložili tozadevno potrdilo pristojnega železniškega zdravnika; 7. gojenci vseli vojaških šol in zavodov kakor tudi sinovi, ki služijo kadrski rok, niso upravičeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in materialno osebno odgovorni ter se bo proti onim, ki podpišejo lažno izjavo, tudi disciplinsko postopalo. na kar se poglavarji družine posebno opozarjajo. Direkcija državne železnice v Ljubljani je izdala vsem postajam točna navodila, tja naj se obrnejo vsi poglavarji družin, naravnost direkciji predloženih legitimacij pa direkcija ne bo podaljšala. Vsem v Ljubljani stanujočim upokojencem pa se še posebej naznanja, da bosta postaji Ljubljana glavni in gorenjski kolodvor sprejemali legitimacije v računski pisarni v času od 29. novembra do 4. decembra in od 9. do 11. decembra. Legitimacije vseh tistih, ki jih ne bodo predložili v navedenem roku, se bodo predložile direkciji šele po novem letu. V interesu vseh upokojencev je, da navedena navodila upoštevajo in s tem pospešijo hitro podaljšanje legitimacij. Jesenice Kino ^Krekov dom« predvaja danes ob 20 Beli angel j«. Jutri, v soboto, on 16 in 20 film \ vantgarda«, največje delo režiserja Ceeil B. I) Mi Ha. Vlomilce vo že polovili. V soboto smo poročali o štirih vlomih na Jesenicah. Toliko vlomov kakor to noč prej na Jesenicah ni bilo niti v dveh letih. Vsi domačini so bili prepričani, da ti) za temi vlomi priseljenci, ki so sem prišli z drugimi poštenimi ljudmi. Tako je tudi bilo. Policija je prijela dva potepulin — enega iz Hoč pri Mariboru, drugega pa iz Dola pri Ljubljani. Izročena sta sodišču. Sraka. V neko draguljarno na Jesenicah je prišlo čedno dekle in prosilo v imenu neke ugledne gospe, da bi ji dali več zapestnic, da bodo gospa mogli i/brati, ker sami nimajo časa priti v trgovino. Ime tiste gospe, ki je »poslalac tega čednega dekliča po zapestnice, je zvenelo dovolj glasno, da so v trgovini zapestnice takoj dali. Dekle pa jih je neslo seveda drugam, ker .si je ime tiste gospe le izposodilo. Ko so jo pri jeli, je priznala še nekaj drugih tatvin. Stara je šele 17 let in tudi ni Jeseničanka. Radio Programi Radio Liubtianai Petek, 12. novembra: 11 Šolska ura: »Martin Kr-pnn z Vrha«, napisni Fr. Levstefa, /.a glušuo igro v XVI. slikah, priredil Arnošt Adamič. Izvajajo brezposelni učit. abiturienti. Vodi g. Silvo Mehora — 12 I« ri.išo domovine (plošče) — 12.4.) Vreme poročila — 1.1 C,as, spored, obvestiin — 13.15 l'o slovanskem severu (plošče) 14 Vreme, borza — IS Ženska ura. Zona. v literaturi, II. predavanje (gdč. Atiiea Lobarjeva) — 18.2(1 Plošče —18.40 Francoščina (g. dr. Stanko I.oben) lfl Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti iz življenja izseljencev — 20 Klavirski koncert čeških skladateljev (g. prof. P. Sivic) — 21 Podoknicc (plošfel — 21.15 Citraški nastop (gosp. Vilko Skok) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. MALI OGLASI V malih oglasih velja »sako beseda Din f—j ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega cnaEaJa se račnns enokolonska S mm liaoka pelllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamk«. BSiffl^ i k i M i Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačenega slovaškega naroda Haiduk lanošik V glavnih vlogah Zlata Hajdukova In Pavel Dtelik HBHH^i Ni' s Prekrasni veleflim v naravnih barvah „ R ai m o r» a" V glavnih viogab: Loreta Voung, KentTaylor, Don Ameche. Nemški dialog Enobalno filmsko delo ti! zgodovine človeStva VISI CLOVCS1VA - mile zoio Ilužbodobe Krojaškega pomočnika takoj sprejme Alojzij Ja-ger Hrenova ulica 2. (b m Namočeno polenovko dobite pri 1. Buzzollnl, Llngarjeva ul. za škofijo Šivalni stroj najnovejši nemški model, ugodno naprodaj »Pri Makcdoncu«. Kolodvorska ulica. (I) Salonsko garnituro v baročnem slogu, 4 fotelji, dlvan in ovalna miza - ugodno prodam. — Ljubljana, Prešernova 54 Mestno poglavarstvo v Mariboru sprejme za dobo okoli enega leta enega ali dva inženirla-arhitekta ali gradbena inženirja za izdelavo regulacijskega načrta. Začetniki ne pridejo v poštev. — Prošnje z navedbo referenc in zahtev je oddati do 25. novembra 1937. Nastop službe po dogovoru. Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Franc Kolesa posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 13. novembra ob 2 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. novembra 1937. Žalujoči ostali. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon 35-10. Izposluje vso bančno ln kreditno posle, nakup ln prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevn) ceni. Hranilne vloge Kmetske posojlnlce ljubljanske, Ljubljanske kreditno banke. Kmečkega hranil, in posojil, doma, Hranilnice ln posojlnlce v Kamniku, Posojilnice Stari trg pri Ložu, Kmečke posojilnice na Igu in večje znesko članice Zadružne zveze Ima naprodaj Al. Planinšek, Ljubljana. Beethovnova ulica št. 14/1. Telefon 35-10. d ZASTOPNIKI-POTNIKI za Dravsko banovino potrebuje firma Vlada HItIC I bral Pismene ponudbe na poštni predal 210 Beograd Vse strojne dele sirove in obdelane iz sive in temper litine dobavlja v najboljši kvaliteti in v najkrajšem času po zmernih cenah LIVARNA TITAN S: KAMNIK Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. Tel. 87-62 ODDAJO: 6 lepili in zračnih sob v bližini centra, oddamo za pisarno Naslov pove uprava »Slov.« pod 18040. Širite »Slovenca«! Razglas Redno licenciranje bikov za leto 1937. Na osnovi zakona o pospeševanju živinoreje z dne 21. decembra 1929, se vrši v mestni občini ljubljanski redno licenciranje bikov za leto 1937 v torek, dne 16. novembra 1937 po sledečem razporedu: 1. za Moste in Štepanjo vas ob 8 zjutraj na dvorišču g. Černe Franca, pos., Zaloška cesta 142; 2. za Barje ob 9 na dvorišču g. Mokarja; 3. za Vič ob 10 na dvorišču g. Bolič Alojzija, Vič št. 29; 4. za Dravlje—Koseze—Šiško ob 11 na dvorišču g. Babnik Valentina, Zgornja Šiška 32. Opozarjamo bikorejce. da prinesejo s seboj izvlečke iz rodovnika zaradi mladosti in porekla bikov. Nadalje opozarjamo vse živinorejce, da je pri-puščanje nelicenciranih bikov nedopustno iu da se bodo po zakonu kaznovali vsi prestopki v tem pogledu. Za predsednika: oddelni načelnik: dr. Rupnik 1. r. Za sneg in dež * Tudi ročno delo ,JARA", Ltobllana. Sv. Petro c. 20 - 6tavimo v kotiček za kujanje, tam boš čula le radostne napeve.« Rožamariji so zopet malce jx>rdela ličeca. »Oh. kako si me vzradostil! Že ve teta Uli kaj o tem? In jutrnjega poljubčka mi še tudi nisi dal, Harro!« »Nisem vedel, če bi ga smel tvegati.« Harro se je sklonil nad njo ter jo vroče poljubil na čelo. Potem pa je naglo odšel, kajti bili 60 vendarle še prenevarni ti poljubčki! XLIV. Svetnica in njen norec. Harro se je odpeljal na kolodvor. Pričakuje Ivana Friderika. Iz vo/a se mu odpira krasen pogled po zlati okolici. Polja zrela za žetev in nad njimi težko 6ivosinje nebo! Ob ozari prikimavajo modre plavice in žari makov cvet. Žitnim poljem je že odbila ura in srp poje svojo pesem, da odmeva daleč na okrog. Kako valovi in šumi ta zlati blagoslov! Oči Ivana Friderika eijejo od radosti Videl je bil ta kraj pozimi. Toda kako vse drugačna je pokrajina, če jo odeva poletni blagoslov! Harro vodi sam svoje konje. Ivan Friderik 6i še ni upal vprašati Kar je tlesknil Harro in z lahnim 6Uinkom ustavil voziček ... »Lahko za hip zadržiš konja. Ivan!« »Za božjo voljo. Harro! Konji so baje zelo razumne živali, ki nemudoma opazijo, da jih vodi nestrokovnjaška roka Potem planejo v široki svet, in moglo bi se ti zgoditi, da mene in 6vojih konj ne vidiš nikdar več. « Harro 6e je nasmejal. Njegov nasmeh 6icer ni donel ko' nekdaj, toda vendarle malce slično. »Kdo ti |e pa to natve/il. Ivanček? Boš pač moral izstopiti Glej tamle grmič marjetic. Ceiega vza-meva s seboj. Ce bi hotela potrgati posamezne cvetke, ki trajam predolgo. Zato jih pobereva kar v skupini Ha ha! Si doumel. Ivanček? Kaj vse še bo 17 tebe! Učil te bom voditi konje, za hip smeš že držati bič. — Tako. ta grmič pa položi na voz!« — »Ali si 6e že toliko naveličal svojih lepih konjičkov? Smilite ee mi te prijazni živalci. Spravil ju bom v kako mlinščico Iz sramu si ne bom upal privleči se iz nje in bom moral ostati na mokrem I« »Na mokrem? Toda ali 6i shranil cvetlice? So za mojo soprogo.« Zdajci 6e je Ivanu Frideriku nudila prilika.., »Kako je presvetli?« »Ah neizpremenjenol Pravkar ie ob Zilriškem jezeru Njeni živci so še vedno bolni. Shujšala je do kosti. Kost in koža! Noč in dan ne najde miru. Bo temu primerno tudi 6labe volje.« »Harro, nemogoče!« Harro je uprl vanj svoje oči ter 6e je zvonko nasmejal: »Ah ti 6e vendar rtiei zanimal za mojo taščo, ampak za mojo soprogo!« Zdajci se je zresnil in nadaljeval: »Ni slabše morda celo malo bolje. Ivan, to te bo prijelo, kadar jo vidiš!« »Dragi Harro.« izpregovori zdaj Ivan Friderik v svoji nežni skromnosti, »mene je vselej prijelo, kadar 6em jo videl. Oprosti, da ti »o povem. Toda končne moraš vendar izvedeti, kako zelo sem ti hvaležen da sem 6mel bivati v vaši hiši. Ako 6em kjerkoli zazrl kak zlat blesk in če je bilo to le na zlatem okviru, spominjal sem se zlatega sijaja v vaš; hiši. Seveda nisem nikdar več videl zlata, ki bi žarelo, kot vaša zlata sprejemnica v žaru svetilk Ce bi dosegel nebeško blaženost in hi si smel tam po svoje urediti, tedaj bi hotel iti skozi vašo spre|emnico in v njej bi obtičal.« »Moi dragi, toda vendar le z blaženimi na-pevi. ki done tu notri Ivanček!... Sicer pa praviš, da si doživel pri nas lepe dni.« »Lepe. Harro? Ali 6em se tako izrazil? Potem sem se zmotil Nailej>še dni v 6vojem življenju!...« Harro ga je |x>gledat. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čer Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenžifi