S3. Sfevflka. H ribor, ice 24. decembra 191?. B2, I^CnlS. s- (S « a Mir ljudem Štiri božične praznike nismo mogli z veseljem ponavljati apgeljrke^o božičnega slavo-speva: Slava Bogu ne višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre (s ete) volje. Šele peti božič je pripeljal po svetu raztresene ude družin zopet nazaj k domačim božičnim jaslicam. Niso še sicer vsi doma Naši vjetniki so še v Italiji, drugi v daljni Rusiji, Franciji, Sv. deželi itd. Toda upanje lahko imajo, da slišijo kmalu veseli glas: Domov! Goriške brate je tudi še pregnal tuje zemlje lačni Lah izpod domače »treho. Bridko je to, a upajmo, da si bo kmalu tudi Goričan stavil na svoji neodvisni zemlji nove domove. Nekateri naši možje in fantjo še sicer tudi nosijo orožje. T*,da niso več daleč v mrzli Galiciji, ne v malarije polni Italiji in Albaniji, ampak blizu doma so, v movi Jugoslovanski domovini branijo domačo, slovensko grudo. Vefeina pa jih je že doma. Huda je bila štiriletna vojska; rane še niso zalepljene, a božično veselje vliva zdravilno olje v skeleče rane. Hišni gospodar gltda v nedolžnih očesih svojih otrok le mir in brezskrbno veselje. Iz ljubezni do njih dela ra^rte, kako bo jim pripravil ljubko domačijo Trpljenje svetovne vojske nam je prine lo jugoslovansko, tujega jarma prosto domovino. To domovino urediti, storiti srečno in zadovoljno, to jo naloga naše bližnje bodočnosti. Vojsko so začel1', da bi nas še bolj usužnjili, Bog pa nam je naklonil svobodo: Slava Bogu na višavah! Bog, k; v svoji neskončni previdnosti vodi nalu nakloni usodo narodov, naj še nam ki končni svetovni mIr, mir in slogo v Jugoslaviji: j mir Ijuden na zemlji, iii ¿o dobra (svete) volje! j duha in. se pod vplivom tujih hujskarij pred, med in po vojni trudijo zasejati seme razdora med plemena jugoslovanskega naroda in seme nezaupanja zoper naše brate onstran Drine in Save. 4. S. K. S. Z. prav posebno kliče svoje so-£K kliS&tt?koSCCl» ! mišljenike na mladinsko izobraževalno delo. Or- lovske telovadne organizacije se naj poživijo, kjer so, kjer jih pa ni, naj se ustanovijo. Mladinska izobrazba in Vzgoja se naj vrši po mladeniških in dekliških zvezah, ali pa, če takih ni, vsaj v področju Marijinih družb. za Staler* k o. Odbor S. K, S. Z. za štajersko je imel v Mariboru v četrtek, dre 19. decembra sejo, ki ji je predsedoval dr. Hohnjec. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. S. K. S. Z. pozdravlja izvršeno ustanovitev ujedinjene kraljevine S. H. S. in hkrati z zadovoljstvom ugotavlja, da je vselej bila v prvi vrsti tistih organizacij, ki so idejo narodne, kulturne in politične edinosti troimenskega jugoslovanskega naroda razširjale ined slovenskim ljudstvom ter so ji v njegovi duši in njegovem srcu pripravljale dovzetna tla. 2. S. K. S. Z. poziva vse Slovence, ki se • držijo krščanskega svetovnega naznanja, da se naj, kakor politično pridružijo Vseslovenski ljudski stranki, ozir. njeni članici Slovenski kmetski zvezi, tako glede na nepolitično izobraževalno organizacijo poprimejo S. K. S. Z. in njenih društev j o posameznih krajih. 3. S. K. S. Z. opozarja vsa izobraževalna (bralna) društva, ki so v njej včlanjena, naj takoj začnejo s smotrenim izobraževalnim delom in naj od njega ne odnehajo. Čas, v katerega smo stopili, je iz svojega naročja razgrnil veliko vprašanj, ki so življenske važnosti za ves jugoslovanski narod, zlasti za njegov slovenski del. Da bo naš narod uspešno sodeloval pri rešitvi teh vprašanj roji veri in narodnosti v prid, jo poduk neiz-ngiima in nujna potreba. Poduka in pojasnila je tudi treba z ozirom na tiste, ki so tujinskega Cenjenim na očmkom! Novo leto se bliža; treba bo zopet plačati list. Ker je zveza z Dunajem silijo slaba, zato letos ne bomo priložili položnic za pošilja te v naročnine Položnice potrebujejo 7 sedanjih razmerah cele S tedne, predao pri Jejo v naše roke; medtem pa -a noreča! k i hudujejo na nas, da-siravno irismo j j- k? i vi. Lete s tor.j kupite denarno nakazn eo hi ¡;a:a p > aji pošljite naročnino, Nakaz; k.> morate dobro izpolniti. Natančno napišite ob roki ¿voj naslov; t. j: ime, kraj preb i v -s; a iu > o š t o, da ne bo zmot. Denar ¡¡ t n slov: slovenski Gospodar v M ar i i; > r ¡.t Obenem apišite tudi poleg svojega 'ae a, ali ste S *" ali lit OH naroči kor .am silno olajšale delo in preprečite zmote [ri pošiljanju lista. Začnite uaroč.i i ao ta k j /, d a j pošiljati da ne pride ob no vem letu vse naenkrat, ker bi ne bilo mcgoČe ghdkp opraviti. Slov. Gospodar stan« ¿a celo b t < K 8' —, za pol h-ra X 4'—, četrt leta K 2'- . T, M slišati mladenii'ime, stekla z otip/!.«ni rokami j proti slepcu. I Vojaški movine©, SelgilaSs povest, fitptsi Kcnsjans r preložil za »Hto» Gospo- Med tem, Ko sta tu Čakali in gavorili o življe- arfn nas kmetih, se je častnik vrnil ter z narednikom adSel r sobo za slepce. Ko sta se neka] časa mudila pri nesrečnikih, je Sel zopet po stopnicah dol na dvo-riftto. Janez je Sel za njim s skrinjico na hrbtu in popotno palico v roki, spremljan od narednika tja do arrat častnikovega stanovanja« Tu je častnik slepoa aam prijel za roko in mu rekel:* *Tam notri je Katrica; pričakuje vas/ S temi besedami je odprl vrata. Janez je potegnil iz žepa list ter visoko ga dr-2eČ veselo zaklical: „Katrica, ljuba Katrica, s tabo smem domov! 9GQ več mi ni treba služiti vojake; tu Je moja od* pustnica!" „Res je, kar bravi", Je rekel častnik, videč, da &e Katrica ni upala verjeti. Med tem je bil Janez z razprostrtimi rokami Slopil v sobo, a Katrica mu ni pohitela nasproti. — f Dinjena deklica se je zgrudila s stQla ter se po ko- j lenih plazila k svoji dobrotnici, kfr Je sedela na zofi. j Boke dvigaje in plakaje, hvaležno ji zroč v oči, je j govorila deklica: O gospa, kdo naj pride v nebesa, Če ne boste (ril Oh, beseda mi zastajal Srce mi bo počilo, umrla hom od veselja. Hvala vam, tisočkrat hvala;" In res ji je glava brez moči omahnila gospej v naročje in mplče so je oklenila njenih kolen. Naen -Krat pa se jet vzdramila iz ginjenosti, planila je po-fičonou ter z glasnim • zklikom, .i kater* m bila Ko sta bila "do kraja izrazila svoje veselje in hvaležnost, sta Katrica in Janez zapustila bolnico , spremljena od prijaznih voščil svoiih dobrotnikov. Čudno je bilo videti, kako j« cvetoča kmetica, slepega vojaka vodeč za roko, stopala po venloiskih ulicah. Vsi mimogredoči so strmeč postajali, ne toliko crozorjeni od postave nesrečnika, ki je s skrinjice na hrbtu in zelenim senčilom na očen stopal po -leg deklice kakor od nerazumljivega izrazi poriOSa in veselja, ki je obrazu dekletovemu dajal nekaj čarobnega in plemenitega. Dobra Katrica Je bila tako ponosna na uspeh svoj« požrtvovalnosti in poguma, da je stopala z dvignjeno glavo in veselja žarečim obrazom, ne da bi bila povesila oči pred radovednimi pogledi mešča -nov. Silno se ji je mudilo iz mesta, zato je prigau -jala slepca, naj se požuri. Nepričakovana zmaga jo je bila iznenadila,. Se zdaj je komaj verjela vse to , in včasih jo je spreletel strah, kakor da bi se bala, da hi ji kdo ne iztrgal nesrečnega prijatelja. Slednjič je prišla do mestnih vrat; videla je na daljnem obzorju odprto polje, čez katero je držala pot v njeno vas. Šele zdaj se je iz njenih prs iz-vil glasen krik veselja. Hvaležno jo obrnila oči proti nebu, se pokrižala in rekla neizrečeno srečna: „Zdaj pa le stopiva, Janez! Zdaj sva prosta I" V< Huda vročina je če bila, dasi so sence dreves na tleh postajale daljše. Čez pustinjo in polja je še plaval prozorni duh poletja; listja ni ganila niti sar pica; ptice so tiho sedele med nepremičnimi listi; vsi glasovi narave so molčali; dokler je neslo oko, ni bilo videti niti ljudi niti živali, bilo je, kakor da je zemlja zadremala od utrujenosti. Na robu samotne poti, krito od vej mladih hrastov, je ležal vojak z glavo na tornistru in spal. Bil je bos, čevlji so ležali poleg njega. Mlada kmetica je sedela ob njegovi strani ter. upirala vanj bolestni pogled, med tem ko mu Je na-tihem z brezovo vejo muh« preganjala z obraza in sog. Vojak je ležal na ležišču divje materino duši -c«, ki je okrotjinokrog širil sladko vonjavo. Divja zvončica mu j« svoje zvončke nagibala čez ftele; poleg njegovih nog Je sinjemodri svišž dvigal svoje krasne čašice. Moral je že dolgo iasa počivati^ kajti njegova spremljevalka je nemirno pogledala v solnce, kot bi hotela iz teka njegovega določiti, kako daleč se je že pomaknil dan. Morda je pa njena «krb! izvirala iz drugega vzroka. In res Je zapazila, da se je bilo to solnce zasukalo okrog ogla hrastovega gozda in so njegovi Žarki že žgoče padali na telo spečega vojaka. Bila je Čedalje bolj v zadregi; vstala Je in se o-zirala naokrog. Najprej Je hotela upog.niti veje mladega hrasta in jih zvezati, da bi vojaku podaljšala počitek; a ta poizkus ie bil brezuspešen, ker Je sijalo solnce že naravnost na cestni rob. Potihoma in rahlo stopajoč je zdaj zlezla v goščavo in z nožem odrezala dve dolgi, ravni veji, se ustopila pred vojaka in gledajoč na solnce, kakor bi preračunavala načrt, veji vtaknila poleg njega kar v tla. Potem si je odvezala pas ter predpasnik kot široko zagrinjalo obesila pred prijateljev obraz, nato pa je zopet zadovoljna sedla poleg nJega. Se-dolgo je poslušala, kako diha, kakor bi hotela šteti udarce njegovega srca. V oči mu ni mogla videti, ker jih je zakrivalo zeleno senčilo. Slednjič se je vojak zganil, plaho tipal okrog, iztegnil roke ter plaho zaklical: „Katrica, Katrica, kje pa si?" Deklica ga prime za roko in pravi: „Tukaj sem, Janez, Pomirt se. A zakaj se tre-seš, kai ti jo?" „Sanjalo se mi je, da si šla od mene", odgovo« ri mladenič in se vzravna. „Kakšne sanje so bile Uu Se zdaj sem ves poten od straha." (Dalje prihodnjič.i S &t a&ass att«fRÍiaaiai¡a!IH88Hai Nova jugoslovanska vlada, 24. aeeemfirt» Vesele bož č ;e praioke in srečno ter blagoslovljena nova leto 1919 vsem naSim mnogobrojnim naročnikom, dopi3- \ nikom, agitatorjem in prijateljem! — Ostanite nam zvesti tudi v novem letu! Uredništvo in upravništvo „Slov. Gospodarja." Maša trebojnica. 10. 12. 1918, Zastava naša barve tri: modrino neba, rdeCo kri, in beli sneg nam kaže. Tako sedaj smo bratje tri: Hrvatje, Srbi, Slovenci mi Sinovi majke Slave. In zvesta, modro ko nebo, Ijabezen naša verna bo in nesebično čista. Zistava naša! Naša kri prisega: Večno naj živi edinost vseslovanska! Savinjska. Slovenci! Jugoslovani! Dne 19. nov. 1918 je padel v Mariboru slo venski dragoaes Franc Vaahnik kot žrtev svoja ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost |e, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik. Zato se obrača podpisani N3 na slovensko javnost s pozivom, naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi za našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Maribora (blagajnik prof. dr, Kovačič). — Narodni svet za štajersm. Potem seveda so lahko bili za vojske?! Čudne reči prihajajo na dan, odkar smejo listi presto pisati! Ur;dno se je dokazalo, da so najvišji bivši ?vf»triiski gscerali najbolj kradli in oškodovali državo. Iz vojaških skladišč so dobivali za sebe in svoje vlačoge na tisoče metrov suknja in platna, n cdtern ko priprost vojak cele mesce niti srajce n» imel. Bivši cesar Kari je dobil zato, da je na pa 'rij bil vrhovni armadni poveljnik, poldrug mil d kron ; a leto! Ni slaba plača! Nadvojvc ,. Pridrrii: sr je na vojsko razumel toliko kakor i;ajc ca boben, a moral je b ti ar madri poveljnik in je za to vlekel na leto tudi 1 irilion kron In tako bi lahko navedli še več lenih pijavk, ki so sesale ljudsko kri. A najgrše pri vsem tem je še pa to, da so žese nadvojvo d v, ki so bili v vojski, dobivale od države pod' v"ro! Vojno ministrstvo Nemške Avstrije razglaša namreč uradno: Ženski člani cesarske hiše so do bivali, ako so njih soprogi bili v vojski, m e tečno podporo in četrtletno stanarino. Tako je dobila nadvojvodinja Cita, bivša cesarica K 15 505; Avgusta, žena nadvojvoda Jožefa K 78 933; Izabela, žena večkratnega milijonarja Friderika K 30 837; Blanka, žena Leopolda Sal vatoria K 3734; Marija Ana, žena princa Elija oarmskega K 17.030 (ta je dobila tudi podporo ia 6 otrok!). Ti velikaši torej, večkratni miljonarji, so med vojsko ražkošno in razuzdano živeli, i odtem ko je ljudstvo stradalo in trpelo, so do vali za svoje žene in otroke državne podpore, evne delavke, kočarice in kmetice pa večkrat piti vinarja niso dobile, če je tako dopadlo ka ken.u nemškemu uradniku! Ni čudao da smo pri takem svinjskem gospodarstvu napravili nad 70 mil jard dolga! Taki gespodje ao lahko hujstali za vojsko, ker jim j« vojska bila molzna krava! Kakor smo že zadnjič poročali, je ministrski predsetnik Paiič odklonil poziv, da naj sestavi novo ministrstvo. Regent Aleksander je nato imeao val za ministrskega predsednika Stojana Protič ter mu poveril nalogo, da sestavi novo ministrstvo ki je seda sestavljeno sledeče: M nistrski predsednik Stojan Protič; podpredsednik dr. Anton Korošec, minister za zunanje zadeve dr. Aote Trumb č, ministe'z? notranje zadeve Svetozar Pribičevič, voj ni minister general Mdbajlo Rašič, naučni minister Luba Davido ič, minister za finance dr. Momčilo Nnčič, za pravo3"die dr. M*rke Trifkovič, za bo gočastje dr. Tugomir Aiaupovič, za poljedelstvo dr Z vko Petr čič, za prehrano in obnovitev M loje JovanoriČ, za železnice Marko Vulovič, za javna dela Miloš Kapetanov č, za gozdarstvo in rudarstvo dr. Spaho, za socialno politik) Vitomir KoraČ, za pošto in brzojav dr. EIo Luki nič, m nister za pred-dela za ustavotvorno skupščino dr. Albert Kramer, za ministra za trgovino in oort bo pa imeaovan član srbske narodne stranke, Novoimenovani ministri so bili dne 21. decembra zapriseženi. Krat@k pregled zgodovin« Slov«nodv, Hrvatov In. Srbov, Vsak dan slišimo, da smo si Slovenci, Hrvatje in Srbi bratje ter da tvorimo troedini narod. Marsikomu izmed nas pa je le neznana naša zgodovina; zato hočem v naslednjih vrsticah podati nekaj teč k iz naše zgodovine, ki bodo pokazale, da smo SH3 v resnici bratje, sinovi ene in iste majke Slave, obenem pa bomo tudi videli, kako enako usodo smo imeli skozi več stoletij. V začetku 6, stoletja se je preselil eden izmed slovanskih narodov izza Karpatov v pokrajine ob dolenji Donavi; ta narod so bili Sloveni, predniki današnjih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Imeli so skupno ime in skupni jezik. Žal, da nismo ostali dolgo združeni, kajti že sredi 6, stoletja smo se lsčili Slovenci cd svojih bratov ter smo jeii prodirati na ozemlje dasašnje Odrske, odtod pa dalje proti zapada, kjer smo zasedli velik del Vzbednih Alp, dočim so Hrvatje in Srbi ostali na Balkanskem polotoku. Vsled te ločitve je polagoma giae-val skupni jezik, v teku stoletij se je spremenil v razna narečja, ki jih govorimo dandanes od Alp pa do Črnega, Egejskega in Jadranskega merja. Slovenci so kaj kmalu čutili posledice ločitve od s rojih krvnih bratov Srbov ia Hrvatov. Pod-jtirmili s» jih mongolski Obri ali A vari Za nekaj časa jih je rešil iz stiske prvi slovanski kralj Samo (623—658), ki je združil v svoji državi Češke Slovane, polabske Srbe in Slovence; mogoče je, da je segal Samov vpliv tudi do Hrvatov in Srbov. Tc ia po S «lovi smrti je razpadla njegova država in Slovenci so prišli zopet pod obrski jarem. V tej stiski je ziprosil slovenski vojvoda Borut Bavarce za pomoč; dobil jo je, Obri so bili premagani, a za to uslugo so morali Slovenci odslej priznati bavarsko frankovsko, t. j. nemško nad-oblast. Kaj finalu so začutili nad seboj neusmiljeno pest ne nških uradnikov, Četudi 30 smeli še obdržati dalje ivoje domače vojvoda. Nič bolje se ni godilo bratom Hrvatom, ki ao si ustanovili pod velikim županom Ljadevitom Posavskim m vi Dravo, Savo in Kolpo državo, ime novano Pola raka- Hrvaška. Tudi te Hrvate so pestili franko ski grofje. Zato se je dvignil zoper nje Ljulerit Po3avski. Maogo Slovencev se ma je pridružilo, a vsi so bili premagani; odslej niso smeli Slovenci imeti nič več domačih vojvod; nadomestili so jih nem5ki grotja; tedaj sa ja začelo za nas gorje, ki smo ga čutili vsi še pred par meseci. Nemci so jeli ponemčevati naše kraje, pokrajina za pokrajino je padla kot žrtev ponemče-vanja, malo nad Mariborom se je ša le ustavila. Nekolika sreJneja je bila zgodovina Hrvatov v poznejšem času. Okoli 1. 910. se je posrečilo hrvaškemu kralju Tomislava zimliti vse H-vata pod svojim žezlom, A kornij 200 let ao vladali narodu kralji narodae krvi; kajti 2e 1102. 1. s) prišli Hrvatje pod vlado ogrskih kraljev. Kakor smo mi Slovsmi stremili vedno za tem; da s« otresemo nemškega jarma, tako so se tad: Hrvatja morali do letos boriti s Mtijari a svobodo. Srbi so se deliti eprva v ve3 tap, enotue države »i»» iaiafl. Suis Šbalaa I. Naananja ja »dražil skoro vso sraljo, po kateri so prebivali Srbi, v dedno državo. Ustanovil je vladarsko rodbino Nemanjičev, ki je vladala Srbom več nego dvesto ki Najslavnejši vladarji is te rodbine so bili Šte- fan II. »Prvcvenčani« (dobil je od papeža Hono-rija III. kraljevsko krono), Štefan Milatin Uroš in Dušan Silni (1331—1355). Zadnji je imel naslov »car Srbov, Grkov in Bolgarov. Ugled, ki ga je imela Srbija za teh vladarjev v Zapadni Evropi, pa je gineval, ko je izumrla 1367. 1. dinastija Nemanjičev. In baš tedaj bi bilo Srbiji treba največ " moč', kajti jeli so jo napadati Turki. Na Vidov dan, dne 15. junija 1389 L so izgubili junaški Srbi svojo svsbodo v bitki na Kosovem polju. Odslej smo taraali vsi bratski narodi vsak pod svojim nasdstvom: Slovenci pod nemško avstrijskim, Hrvatje pod madjarskim, Srbi pa pod turškim. V silobranu so se dvignili Srbi v začetku 19 stoletja zoper avoje tlačitelje Turke. V teh bojih jih je vodil junaški Črni Jurij ali Karagjorge, ustanovitelj sedanje srbske vladarske rodbine. 1813. 1. je moral Črni Jurij bežati na Ogrsko, ko pa se je pozneje vrnil v domovino, ga je dal umoriti Miloš Obrenovič, ki je odslej vladal Srbom kakor turški paša. V polnejših časih je še često-krat divjal boj med Obrenoviči in Karagjeorgjeviči, dokler ni volila narodna skupščina 1903. 1. se danjega kralja Petra I., ki je sin kneza Aleksandra in kneginje Perzide Karagjorgjevič, Svetovna vojna, ki se je vnela 1914. L je grozila Srbiji vnovič s poginom, toda kolo časa se je vrtelo tako, da je doneslo svobodo ne le Srbom, temveč tudi njihovim bratom Slovencem in Hrvatom. Vsi smo združeni sedaj v srečni in bogati državi SH3, v naši Jugoslaviji, koje svobodo hočemo braniti tudi do zadnje kaplje krvi, spo-minjajoč se, koliko gorja so nam prizadejali tujci v teku več stoletij. Lahko smo ponosni na našo Jugoslavijo, kajti v svojih pokrajinah od korotan-skih gora do Egej3kega morja, pa od Temešvara do Jadranskega morja hrani naša država neizmerna bogastva. Bivši cesar Karel I. sam je rekel par dni pred razsulom Avstro Ogrske odličnemu Slovencu: »Najepša država, ki bo nastala, bo Jugoslavija!« Naša država pa ne bo ponosna samo zaradi svojih zakladov, ona se bo ponašala tudi s svojo moderno ustavo, vsled katere ji ne bo vladal vladar kat samodržec, temveč — kakor se je kralj Peter sam izrazil — kot kronani pred sednik republike. M. P. WLmxm® politicn® w@sti» Na Štefanovo v Radgono! Ob 14. uri pred- poldne v Pistorjevi vojašnici veliko zborovanje radgonskih ln okoliških Slovencev. Govorite dr. Slavič in urednik Zeoot iz Maribora. Naredna nestrpnost v Nemiki Avstriji. Narodna nestrpnost v Nemški Avstriji je dobila oblike, ki kriče po represalijah. V Donavicu, Voitsbergu, Köflachu, Veitscha in v Gradca, kier se nahaja zelo veliko Slovencev, si nihčo ne upa govoriti v slovenščini, kajti med Nemci je razširjeno, da je v Nemški Avstriji prepovedano govoriti v slovenščini. Nako gospo, ki se je pred dasvi v graš-kem tramvajskem voza pogovarjala s svojo hčerke v slovenščini, so nestrpne »boljše graške dame« preteple z dežniki in obe vrgle iz tramvajskega voza. Zastopniki Jugoslavije na mirovni konferenci. Iz Belgrada se dne 20. dembra poroia, di bodo zastopali Jugoslavijo na mirovni konferenci Srb Nikolaj Pašič kot predsednik, kot člatu pa Hrvat dr. Anle TrambiČ io Slovenec dr Ivaa Zolger. Italija zahteva 100 miljard vojne odškodnine. Poročila iz Rimi pravijo, da oo zahtevala Italija od bivše Avstro Ogrske raz/aa ozemlja 3e tudi 100 miljard vojne odškodnine. Wilson poseti papeža. Ameriško časopisje izraža zahtevo, da mora tadi papež biti zastopan na mirovnem kongresa, kjer naj ima pravico glasovanja. V zvezi s tem so poročila italijanskih listov, da bo Wilson dae 23. dec. ob 10. uri dopoldne obiskal tudi papeža. Ob tej priliki bo imel sv. Oče na Wilsona velevažea političen nagovor. Italijanska predrznost. Dae 18. t. m. sta dva moža se hotela paljati v Trst, da obiščeta svoje drurine. Ko se pripeljeta do Logatca, je nastopila revizija dokumentov. Naša dva moža se izkažeta z odprtim pismom, izstavljenim od vojaške oblasti države SHS. Ko sluibujoči stotnik vidi ta podpis, vpraša: »Kaj je to?« Odgovorilo se mu je : »Jugoslovanska država, kraljevina Slovencev, Hrvato* in Srbov.« Nato je odgovoril: »Mi ne prizna g o tega«. Potem je ta dva moža dal zastražiti od karabinijerjev io odplejati na vlak, s katerim sta se morala vrniti ▼ Ljubljano. Kakor se zopet vidi iz tega slučaja, Italijani postopajo drzno in popoj-noma v protislovju z mednarodnim pravem. Jih le bodo Francozi, Angleži in Amerikancl pedutifi, 843 ^«oetHbrs 19t& M. ai^llRRSC HHfllia««!! iaj je mednarodno pravo, fa petem bo laike dr znosti i*i poblfpaoati kosec. Vse govorice o nasaersvaai generalni stevki na železnici so popolnoma izmišljene, Vlaki vozijo redno. ještajerska ljudska posojilnica v Mariboru aaznanja cenjenemu občinstva, da obrestuje od adaj naprej do preklica navadne vloge po 3%, vloge proti trimesežni odpovedi pa po SV^/o- Natalstno. Duhovniške vesti. Prestavljena sta 6*. gg, kaplana Vid Pavlič iz Št. Ilja v Siev. gor na Mato 5n Jafcob Sajovic iz Ormoža v Št. llj v Slov. gor. Poštnih znamk ni več za časnike, zato danes razpošljemo list brez njih. Raditega pa pošte ne smtjo 1 d naročnikov zahtevati nobene poštnine, ker smo mi sami tukaj v Maribora, pri pešti naravnost plačali poštnino za vse naročnike! Dostop v naše uredaištvo. Dasiravno nam )e vsak prijatelj, ki obišče naše uredništvo, ljub in drag gost, vendar smo radi preobilnega dela prisiljeni določiti sledeče: Ker je v jutranjih urah u-redaišt?o preobloženo s nujnimi uredniškimi posli, ao morejo uredniki izvrševati svojih uredniških o-pravil, €8 se jih vedno moti z vaakojakimi obiski. ¡Radi tega velja odslej pravilo, da se lahko govori 3 uredniki dopoldne samo od 11. do 12. are In popoldne od 3. do 6. «re. Med 8. in 11. aro ai vstop v uredaištvo nikomur dovoljen. Prosimo prijazno, naj blagovoli občinstvo vzeti to naznanite blagohotno na znanje. — Uredništvo »Malih Siovic«, »Slov. Gospodarja« in »Straže.« Vse nsladinoljube vabimo k biiični predstavi aa Štefanovo, t. J. v četrtek 26. t. m. ob 3. uri popolne v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma. Predstavljala se bo isvirna otroška igra: »Pri jaslicah«. K obilni adalelbi vabi »Dramatično društvo«. Deželni pismonoše v Ptnj« želijo vsem čitatel-Jem ».-lev. Gospodarja« prav veselo božične prsz-aike, kakor tudi veselo in srečepola» Novo leto! Bog naj živi n&i slovenski narod! — Josip Sen-$er, Rndslf Rižner, Jožef Vobner, Bernard Pedre-beršsk ih J«žcf Kodelja. Pri Bžitninskem urada v Pobrežju pri Mariboru, St. Lovrencu na Mariborom, v Poljčsnah in v Slov. Bistrici se razpisujejo mesta užitninskih uslužbencev (dacarjev). Službo je nastopiti z 2. prosincem 1919. Prosilci se naj po možnosti predstavijo osebno pri pri podpisanem finančnem okrajnem ravnateljstvu, kjer se dobe tudi vsa natančneja pojasnila glede slušbe in plače, Višji finančni svet-jaik in finančni okr. ravnatelj dr. Povalej. Darila za NS. A. Cilenšek, župnik v Poljčanah, 20 K; Fr. Kavčič, trgovec v Studenicah, 100 K v srebra. Posnemajte! Martin Debeljak, posestnik pri £v. Mohorja blizu Rogaške Slatine, BO K. Narodni davek. V Ljubljano so poslali: Hranil- j niča in posojilnica v Št. Petru niže Maribora K j| 3L000; Gregor Železnik, Gradišče, 30 K. Prisrčna hvala! f^ftjK M Iz Petrovč nam poročajo, da je tamoSnji krajevni odbor »Narodnega sveta« nabral 8483—K naronarodnega davka in znatno množino živil za vojaštvo. Za to požrtvovalno delovanje gre vsa čast aabirateljema č. g. kaplana Piria in trgovca g. Josipa Polanca. I Marbeg ali Marenberg. Ime tega ponemčarje-nega trga v Dravski dolini pišemo na različne | načine: Marenberg, Marnberg, Marnberk Marbek in Marbeg. Katera oblika je prava? Prav stari g ljudje pravijo »Marbeg«, v »Marbezi«. Torej odgo varja menda Rajbolje slov. jeziku oblika Marbeg, katero rabijo večiaoma tudi «radi. Tugomer v Ptnju. Lepo so je bita razvila ptujska podružnica mariborskega dramatičnega društva pred vojsko ter aam redso prirejala gledališke igro z domalfmi «očmi. Bali m» ee, da aam jo vojska uničila ta krasai začetek. Ali strah ni bil «pravičen. To ao aam dokaasli 1. ia 8 decembra, ko so vprizorili »dajo dejanje Jarčičevega Tugomera. Prav eni dan, ko je bilo v Beljrado proglašeno ujedinjenje SH3, smo vlivali v Ptuja v nabito polai dvoraai Narodnega doma odlomek narodnostnega boja pslabskik Slovanov, aliiali tudi, da se ni prenehal vaditi tamburaški zbor v Ragszuici, ki nas je peleg slavnostnega govornika spravil v slavnostno razpoloženje s primerni ai narodnimi točkami, čali pa tal! pevski zbor. Kaj čuda torej, da se je moral isti vzoorel ponoviti nedeljo kasaeje. Saj je b 1* ia be v^aka domača prireditev privUčaa sita za Pnij in okoico, ki je hveležen narodni »ožrtvovalaosti sodelujočih m)či. Predavanja o jugoslovanski zgodovini bo prirejalo »Zgovinsko društvo« v miriborskem Narodnem doma (mila dvorana) po nedeljah ob 10 uri predpoidnem, Prvo predavanje bo dae 5. januarja o poliličai zgoloviai Srbov. V nadaljaih predavanjih meseca januarja se bo obravnavalo o srbski narodai pesmi pa o književni zgodoviai. Predavanje je javno in brez vstopnine. Eiaka predavanja je voljno prirejati tuii v drug b mestih in trgih, pa tuii po vaseh. Kjer bi želeli govornica iz Maribora, se naj nastavi mala vstopnina, da se mi plača želosnica. Slnžba delo odje državnih trtilc v Bršliaa na Kranjskem in v Nsvem mssta se odda s 1. marcem 919. Pogoji: Telesno ziravje, osebaa neopo-rekljivost ia primerna strokovna naobrasba. Prošnje je vložiti pri 3H3 vinarskem nadzorstva za Kranjsko v Nove« mestu najpozneje do dne 10. jan. 1919 Dosedanji slažbeai prejemki so znašali letnih 1300 K s 100%n9 draginj sko doklado in se bodo po dogivora nanovo uredili. — Nirodaa vlada S33 v Ljabijaai, predstojniltvo za kmetijstvo. \ Spodnja ia Gornja Savinjska dolina. Zidarski mojster g. Korošec Karal, R*čiea ob Paki, naznanja, da je itnaiel nov načia zUaaja z no/o vrsto zidne opeke. To zidanje je polovico ceaeje. Kdo rabi stavbene načrte za i. 1919, zidarje, zidno in strelno opeko, cenaaat, apno, naj vse to že sedaj uaroBi. Prosi se dopisiice za odgovor. Vozni red za Maribor. Iz M i rib ara proti Gradcu vozijo tile osebai vlaki: S'23 zjutraj, 110 popoldne, 6 39 ia 8 35 zvečer. Proti Ljaoljsni: 8 12 zjutraj, 4 30 in 7 35 zvečer. Proti Sp. Dravograd« 8 29 popoldne. Proti Ptajn (do Središča) 9 46 dopoldne in 6 55 zvečer. troti Špilja in Lja-tomera: 5 II zjatraj ia 1*10 popeliae. Iz Špilja v Ljatomer: 7 33 ^utraj ia 2 92 popoldne. Is Ljatomera v Spilje: 10 18 prodpoldae ia 5 31 popoldne. — V Maribor privolijo ti-le vlaki: h Gradca: f 33 zjatraj, f SI dotoliie, 1123 opoldne, t'43 zviSer, Iz S»i'ja: 9 04 «večer. Iz Ljab ljane: 4 48 zjutraj, 11 01 d»?»iiae it 741 zvečer. Iz Koroško: t 94 dopoldne. Is Sredtlča ia Ptuja: 6 59 zjutraj in 5'42 zvečer. Possjilflica v iaribaru Narodni dom obrestuje od dae 1. prosinca 19L9 iiaprej do preklica hraailae vloge brez odpovedi po 3'/o, hranilae viogo proti trioaesečai odpovedi po 3 l/i% • IRaVAltBljStVB. K Uitijs^a podražaica v VuSji vasi —■ od 1. prosinca 1J19 naprej podražaicaa Slov. kmet. drižbe v Ljabijtai — ima na šiefauovo po raai slažbi božji svoj občni zbor v g03tilai K)3ijevi pri Sv. Križa Konjerejcem. Po naročil« 3'ovea3k8 kmetijske dražbe i* vrši das 30. decembra t. i. ob 10, ari predpoii te v pro3torih Narodnega sveta v Maribora (okrajao glavarstvo) zborovaaje koajerejcev Spodaje štajersice v svrho U3taaovitve koajerejske-g» pododseka za Slovaa3ko Štajersko, kateri ima prevzeti vae kenjereja se tičoče zadeve. Vrši se i volitev načelsiva in odbora tega odseka. Koojerej-ci, udeležita se tega važaega zborovaaja, pri katerem sa bo vršil tali razgovor o smernicah naše konjereje v bodoča. Osebna vabila se nB bodo razpošiljala. — Lovro Petovar. Lastnikom žrebcev. Z ozirom na zakonite predpise se h tem splošao naznanja, da morajo lastni^ ki 2rebcev, ki hočejo v prihodaji spaščalui dobi spuščati svoje žrebce za plemeaitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do dae 1. januarja 1919 pri onem okrajnem glavarstva, v čigar okolišu jo ¿rebSavo aUjalilČe. Žrebse je priglasiti pismeno aU astno; ob enem treoa naznaniti: a) ime, prumsk in » vati*če Srebčevega lastnika; b) pleme, starost ia barvo frebčevo, kakor tuli pasmo. Za irebce pod 4 ieto is sa auslokrvne (ao-riike) trobce pod 9 leti so sploSao ne dajo dopustila apnidanj«. Kje ia kdaj bo komisija priglašene irebe« pregledovala ia asnje dajala dopusti- la, se razglasi ob svojem Ča3U. — V Ljubljani, dne 29. nov. 1918. Nirodaa vlada SH3. P^varje-aižtvo za kmetijstvo. I Proaiit s pteminsko govejo živino ia z govejo Živino v go3poiarske nia^ae je v območu Narodne vlade SH3 v Ljubljani prost. Izvažati tako živino izvaa območja Narodae vlade Si3 v Ljub-ljaai more se sano z devoljaajea N/. Ta na-radba ae sprsmiaja nikakor predpisov o prometa za klavao živiao ia živiajkih pitovalaia listih. Vsled tega se odreja, da se vsaka prodaja io vsak nakap plemenske goveie živine ali goveje živine za gospodarske namene nazaaai žipanstva in zaupnika vaovčevaiaice za živiao ia mait. Razprodaja plemsne živine. Na deželnih pristavah v M)i/odaa pri Ljaoljaai se bo še ta mesec razprodalo 150 dragocenih krav enobarvnega švicarskega plemena. Kapci naj se razglase pri os-kroaištva do konca t- l. v M»dvodah. Razprodaja drož se je sedaj tako uredila, da bo popolio.ni krita potrebi slovaaskega ozemlja. Tvrdsa Fncalovi sinovi v Celovca b» dobavljata po 250 kg daeva^ tvrdkana M. Vjvk Košmerl in Maki Zakker v Ljubljani, ki bodsta zalagala Lju-bljaao ia okoiieo, razpošiljala pa bo3ta tudi nara-vaoit svojim dosedanjim o4je«ialcem na deželi so-riszmerae maožiaa. iatereseatje na Krsnjskem in Korošcem nsj se tedaj obračajo po drože naravnost na omeaieao tvrdko, Sioveasso š.ajersko pa bo v prvi vrsti preskrbovala tovarna v Račah. — Vlage na prehranjevalni «rad NV v Ljabijaai naj se opustijo. | Deželna kmetijska šola pri Sv. Juriju eb j. žel. Pred nami leži letno poročilo tega zavoda za leto 1917. Iz tega ptročila posnemamo, da je na tem zavoda poučevalo v minulem leta poleg ravnatelja g. Ivana Bela šest pomožnih učnih moči. Dae 11. marca se je vršil tečaj za «žpljeaje trt z 20 ude ležencL V marcu in juliju se je vrSil tritedenski sadjarski, vrtnarski ia travniški tečaj z 8 «dele-žeaci. Od 15. aprila do 15. julija ss je vršil prvi trimesečni gospodinjski tečaj za kmstska dekteta; «deieževalo se ga je 12 deklet Dne 17. janija se je vriil enodnevni tečaj za pridelovanje povrtniae; udeležilo se ga je 50 gospodinj in kmetskth deklet. Dae 22. julija sa je vršil s pomočjo Spodnještaj. čebelarskega drnštva enodnevni točaj za čebelarje; «deležilo sa ga je 20 čebelarjev iz cele Sp Štajerske. Od 23. julija do 23. oktobra se je vršil 2. trimssečni gespoiiajaki tečaj za kmetska dekleta; adele&lo sa ga je 18 deklet. Tečaja za pripravo seoteaia, 030bii0 proti snetljivosti, se je «deležilo 15 ^bokjvatcev. Tečaja za aporabo sadja so ss ucfeisSii« «čeake prvega gospodinjskega tečaja in poleg teb še 7 drugih udeležencev. — Iz tega kratkega poročila je razvidno, da je šola delovala na vssb poljih kmetijstva. Iz poročila o gospodarstva je razvidno, da se je šela bavila tudi praktično z vsemi panogami kmetijstva. Toda gospodarstva js trpelo vsled vojnih razmer. Nadejamo se pa, da se v bodoče šola razvije mnogo lepšo, nego je to bilo dosedij mogoče, ker odpade mnogo dosedaajii ovir. Pripbnaimo, da je to poročilo dvojsz čao. Zalajikrat. V bodoče ne bo treba za nemški del ne dela, ne 3troikov. Špeharji so pripeljali soboto aa mariborski trg 14 voz Šoeha, mesa, kokoši in dragih živil. Cena ipehu 33—40 K 1 kg, me3i 22—30 K. Jag03ia-vija skrbi za živila svojemu prebivalstva. Popisi. Krčeviue pri Mariboru. Neusmiljeaa smrt jo pobrala takajšajo blago, versko in narodae zavedno vdo/o -Elizabeto Paheraik. Pogreb blage žeae se je vrSit aed3ljo, dae 8. dec. Prizideti obi-telji naSe sožalje, dragi pokojaici pa svotila večna lač! % 1 % Ho5e. Die 22. dea 1913 smo imeli jigoslo-van3ko svečanost. Govorila sta dr. Hohnjec ia dr. Le3kovar. Shod 3e je vršil v šolskem prostora ter je bil prav dobro obisk ia. S^ejela sa js tali odločna resolucija zoper postopanje Itilijaaov aa sloveaski zemlji. Ta prot33tai sklep se ja p03lal Nirodai vladi v Ljabljaao. Pred in po govorih so vrli mariborski, pevci prav lepo zapeli nekaj do-moljubaih pesmi. Popoldue js imil g. dr. Hoaajec podačeai in kpodbadea govor za mladino. Mladina naj priitopi kolikor možao polaoStavilao k nafem slovenskim krščmšdm organizacijam, Hoie. Dae 21. dec. smo pokopali Jaasza Vi-»siaik, po domiiJs Anca ia Pohorja. B I je vrl aarodajak » kričatski moS ter je tadi bil 1. 1914 med narodnimi žrtvami, —j Dae 15, dae. smo otležili k večaeaaa počUka moža PahiČ iz Spod. GUSe. Bil je ves čas na konti. O nrl je kot žrtov ve}*ke. Boii [ima slovanska zemlja lahka ! ñ m & m s e s? e r ?? s m m» s« 24. ¡ftMtatnftpx £919» Sv. Peter niže Maribora. Smrt nam je poko- \ sila preblapo rc at*r in babico Terezijo Fras roj, Knefetl v 82. Jc tn njene strrojti. Po fit 5g' in i ačr bolezsi je ;-pmk>E? s sv zakrar t; !i šla k a ga mati k Bogu. Bil- jc 85 ©fickom boira pri svetem . krste. B ie zavedna S cvetka. I p. v > ,! Sv, Rupert v Slov. ger. Dne 18. rov bo £li nekateri fantje od Sv. Bolfenka v Slcv. gor. j eš v Maribor, da se jsvijo za brenabc jugos ovi ns'e domovine. Ko so prišli v Zavrb, so j m nek ste.-i nezavr neži prigovarjali, češ: Kij pa hodite v Mariboru! Ali nimate don a ničesar jesti ? In pripravili so j h s cvejim zasn ohovsEjem, da to te fantje vrnili don ov. To se je zg dilo zdaj, ko ob dajajo irlado Jugoslavijo sovražniki od vpeh strani, ko je tako potrebna močna brsmbft! Res nismo mislili, da so v Zavrlu taki nezavedni tepci, ki spravijo lepi Sent Rupert cb dosedanje lepo ime, Jarenina. Tu je umrla, one 18. dec. previdena s sv. zakramenti blaga meti, posestnica Ivana Kocbek, roj. Kramfcerger. Bodi ji žemljica lahka! Sv. Jurij cb Pesnici. Pri nas se vrši na Štefanovo cb pel 11 uri v stari loli ljudsko zboro vanje, na katerem govori prof. dr. Hthnjec iz Maribora. Pridite v obilnem številu! Ruše. Tukajšnje bralno društvo priredi na Štefanovo pri g. Novaku svojo običajno veselico. Dnevni red: 1. Govor. 2. Šaljiva igra „Trije tič-ki. 3. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v prvih štirih vrstah po 3 K, •stali sedeži po 2 K, stojišča po 1 K. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Odbor. Ruše. Na Štefanovo govori na tukajšnji narodni prireditvi profesor dr. Medved. Ruše. Na Smclniku pri Rušab je 6 t. m. amrlr ee fpanski bolezni gospa Lina Oswald, ie le v 85 It tu svojega življenja. Pokojnica je bila vrla Slovet ka in 1. 1914 se je tudi ona nahajala med lufkimi nsročnimi žrtvami. Preko 8 tednov je bila takrat zaprta v Grtdos!u'alo. Kap an Jožrt Krajr c, je -itd], g l skde e s« lepo ali ree-eiaci e : JtK-aletani zbrati -na sborovsnja pri S.. Barbari v. H ic>z»h, 1. E-jid >č ?je -t tirajo j roti zatfosisju jo g o slovanski ga ozemlja pe IUbjariF in terjajo, da »e pre&sga ra rs; revni kenieret i, C vse j&go* It vensko ozemlj« osi. ne Juge sl&vfji, o cbto cela jugoslevan -ka m r.4 a «-bal, liitsUi Trst, Fulj, Rela, in Zader in vsi ottki 2 Prižakijej;. di bo država SHS adanovijana kot repub i> a j »> vzoru Š ice. Slov. Bistrica Iz vojaške službe se je vrnil zdravnik dr. Lebar in> prične že v pondeljek dne 2. decembra ordinirati v hotelu Avstrija. Dr. Lebar si ie že tekom par mesecev, ko je bival v S ov Bistrici pred vojno, pridobil med občinstvom splošno priznanje tekom 4 vojn h let pa si je svojo zdravniško ZEaEje še veliko bolj sp polnil in torej slavnemu občinstvu tega izvrstnega in na nodnega zdravnika kar najiopleje priporočamo. Dosedinji nen Iki ztravBik dr. Mcrrrayer, ki je leta 1914 pcmagal preganjati mirne Sovence, že prodaja svojo hišo in namerava kmalu oditi v nemški Gradec. Slovenska Bistrica. Minule nedeljo eo bistriški rentfurji pod vcdtvofc begataža Juiarta napadli Slovence, ki.se se peljali iz mariborsle slavnosti. Nt t o so še streljali na vojaško patruljo, ki je Jn-tarta in glavnega pomagata Matcša aretirala ter poslala okrožni ¡¡odniji v Maribor. Državno pr&v* dništvo je uvedlo obširno preiskavo Vuzenica. Pri nas je dobila železniška postaja eovo slovensko lice ter je bila na asrodni praznik ekrašera s slovenskimi Irobojnkami. To je prva postaja v Dravski dolini razi n Rež, ki si upa iti z barvo na dan ter ne čaka ukrepov cd zgoraj Sv. Anton na Pohorju. Tudi naš kraj je obiskala nova španska bolezen. Novembra je umrlo 10 oseb. Na griži je umrl 7 Jetni priden šelarček Franc Kramljak, ki je na smrtni postelji s gorečo svečo v roki prejel prvo in zadnjo sv. cbfasjilo. V torek, dne 3. dec. pa smo pokopali ob obilni udeležfei dobro, vrlo in blago ženo Elizabeto Pod-lesnik. p. d. Čtuko staro 56 let. Bila je izredno potrpežljiva in usmiljena do ubogih N. v m. p 1 Jugoslavije ssao kaj veseli! Vse boisio dali, da bo krepka in močna. Dozdaj tukaj red ia mir f Sv. Primož na Poh. Dne 20. nov. ob 9, zvečer, ko so le imeli luč, je stopil neznani lopov, ki je pa bil cd znaF e strani o razmerah dobro pf učeo, v sobo veleposestnice Jere Čank, s sekiro obo rožen. Držal je za duri, da bi kdo ne ušel. od gospodinje pa je zahteval den8r, katera mu je tudi izročila 2800 kron vaa prestrašena, ker se je od prestale bolezni komaj rrnlo opomogla. Ribnica na Pohorju. Dne 18 nov. je umrla tu Marija Miklavec, starejša hči pek pisatelja Podrav-skega. Bila je navdušena Jugoslovanka. Naj počiva v miru! ® - f ' S- ig». m £ Kcujice. ¥ Eedeljo, dne 29. t. m., se vrši v Konjicah za cel konjiški okraj velike manifesta-e?jske zborovanje v proslavo Jugoslavije. Začetek ob 10. uri dopoldne: pridiga in slovesna zahvalna služba božja, takoj nato zborevanja v telovadnici okeliike šole. Nastepi več govornikov. Pe zioro-vsEja slovesen ot bed po trga do Narodnega doma. Na trgu nagovori manifestante predsednik N. S. konj škega, pri Narodnem domu pa kmet iz o-kolice. Nato se slovesnost zaključi. Slovenci konjiškega okraja! V nedeljo, dne 29. dec., vsi v Ko-sjice! Udeležite to v kolikor mogoče obilnem številu te manifestacije in pokažite, da umevate zgodovinski pcmen združitve vseh Jugoslovanov v eno skupno državo Jugoslavije. Pdjiane. V nedelje, dne 29. t. m. se vrli po rani službi fcožii velik politični shod v tukajšnji okoliški šeli. Govori.o govorn ki poslani od NS iz Marihera in Slov. B;strice. Udeležite se v polnem Številu shoda, egiti^jte od hiše do hiše, da bo udeležba čariE». Pouka smo zlasti v današnjih časih potrebni vsi. .v/; ; M f\> Kalcbje. Tukaj bomo imeli na praznik sv. Štefana, dne 26. t. m. naš „Narodni praznik", in sicer v prostorih g. Alojzija Tržan, p. d. Golob ob Planinski cesti. Začetek točno ob 1 uri popoldan. Pridejo govorniki iz Celja, Sv. Jurija in mogoče še od drugod. Svira narodna godba iz Šmarja, petje oskrbijo domači pevci. Sosedje od blizu in daleč, pridite! f i Sv. Martin ob Paki. Tukajšnja kmetijska podružnica ima svoj tbčni zbor dre 26. grudna, t. je er prizEik sv. Štefana po rani službi božji v prostorih stare šole. Ker bo na dnevnem redu važ ne točke, vabijo eo vei člani, kakor ludi drugi kmetovalci, da ee udeležijo v obiluem števila obč-a zbo svoje organizacije. Sv. Jnrij ob južni žel. Katol. bralno društvo vprizori na Štefanovo ob pol štirih pop. v dvo-; rani Kat. doma božično igro v treh dejanjih „Na Betlehemskih poljanah." Ker je igra zelo lepa, f zato se pričakuje, da se je udeležite v obilnem i številu. T, o lje. D e 29 grudna popoldne eb 3. ari ; sc upr zori v Društvenem domu »Krivopnsežnik«, Trbovlje. Velika nesreča »3 je pripetila v tr-bovljakem rudnika. Strupeni plini, ki so se razširili po rovih so zadušili inženerja Vratuyja in paznika Vrhovn ka. Vkljub svarilu sta se podala na nevarno mesto in našla prezgodnjo smrt. B la sta oba vrla in zavedna moža. Naj počivata v miru ! Namesto odstopivšega župana je imenovan za gerenta za občino višji oficiial Fr. Mercina iz | Ljubljane. Brežice. Umrla je Neža Zidan, posest kiča v | Brežicah. Svetila ji večna luč! Nesrečna emrt Franca. Girstmayr. V nedeljo, dne 22. dsc. popoldne okoli pol 3. ure je bil na lajteršberški cesti blizu svojega doma ustreljen znani Franc Girstmayr, Srečal je dva oborožena vojaka, ki sta utekla vojaški patrulji, Vojaka sU bila pijana in sta kar slepo streljala na vse etraui. Od Girstm&yrja je zahteval eden cigaret in vžigalice. Ker jih Girstmayr ni imel, je vojak začel streljati proti njemu. Pi vi strel mu je sfrčal mimo glave, dragi pa ga je zadel v vrat. Girstmayr je padel in je bil pri priči mrtev. Prenesli so ga na njegov do», kjer so ga položili na mrtvaški oder. Vojaka sta utekla. A lajteršber-šfea landarmer ja ju je kmals vjeia. Tisti, ki je streljal, se zove Janez Fr«s in je doaia iz Mari bera, njegov drag pa je Igaac Farkaš, doma iz ljutomerskega okraj u Sodilo ja bo vojaško so-eiSče Frasov oče je bil pri Girstmayerju za vi-ničarja. Med Frssovimi in Girstmayerjem je vladalo sovraštvo. Za to je zločin mladega Frasa dejanje osebnega sovraštva. Odkrito obsojamo ta obžalovanja vreden dogodek. Ob enem pa tudi odločno z vrača no sum-ničenje od nasprotne strani, da bi bili Slovenci kriyi Girstmayrjeve smrti Š enkrat povdarjamo, da obsojamo tolovajstro omenje h d v* pijanib vojakov, a povdarjamo, da radi čina dveh cd al kohola prežetih ljudi vendar nihče ni more naprtiti krivde Girstmayrjeve smrti njegovi i \\< finim nasprotnikom. — Girstmayr je bil star 70 let. Svoj čas je bi! vodja nemškutarske stranke v mariborskem okraju Kot kandidat je n; stopal proti slovenskim ^andiiatom skoro pri vseh državne- in deželnozb rskih volitvah, a je vsakokrat propadel. V osebnem občevanji je bil prijazen z vsakim. Pokoj njegovi duši! Družini pa naše sožalje! Posojilnica la Frank o! o ve m zniža obrestno mero za hranilne vloge s 1. prosince» 1919 na 3»/.. Steaegrafa-strojepisca takoj sprejme odvetnik dr. Je?, Leskovar Maribor, Koreška ul. 1, Pisar Karel Tratnik se je vrnil z bojišča in zopet izvrioj« vsa v njegovo stroko spadajoča dela v Mariboru. Župnijska ulica t. Kavino nadomestilo dri MTsjiki ter Frač kan kave, pmtea riiki fe«, pepsr, diJave, kliniki, «i* it icmirt ¿b smlct krnila.« upaš, iUiuk« ro, predaja Jaaes iirk, Warib«r, filav-nl trg, ntevika Mi Francfiager izdelovataljsre-braik predmetov ia predmetov iz brone*. MARIBOR, /-n