časopis kolektiva industrije motornih vozil
Kako naprej?
Od obljub se ne da živeti
21. 9. 1984 seje na krajšem delovnem obisku v IMV, v Proizvodnji avtomobilskih prikolic Brežice, mudil Franc Šetinc predsednik RK SZDL.
Razširjenemu sestanku družbenopolitičnih organizacij tozda so ob vodstvenih delavcih prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti, in sicer ob podpredsednici RK SZDL Boženi Ostro-vršnik še predsednik skupščine občine Brežice, predsednik MS SZDL, predsednik OS ZSS, sekretar OK SZDL, sekretar predsedstva OK ZKS, predsednik OS; ZSS, predsednik OO ZZB NOV, predsednik OK ZSMS, predsednik sveta za DEO pri POK SZDL ter generalni direkot DO Adria Marjan Simič in predsednik KPO IMV Janez Rošker.
Po uvodni besedi, predstavitvi temeljne organizacije, je direktor tozda, Borut Mokrovič, poudaril izredno težko likvidnostno problematiko tozda, probleme, ki so vezani na nekompletno proizvodnjo, socialo in kadrovsko problematiko, ki je vse hujša v kolektivu, pogojena z zaostrovanjem pogojev za gospodarjenje nasploh, nizke osebne dohodke ter seveda nedorečeno sanacijo tozda in iskanju dodatnih programov za premagovanje nastalih težav.
Iz razprav prisotnih je bilo moč razbrati, da je kolektiv v
izredno težavnem položaju, zaradi nakopičenih problemov, katere nismo reševali sproti oz. nismo dovolj storili za tozd kot celoto.
V tozdu se ob nizkih osebnih dohodkih poraja odprto vprašanje eksistence tako posameznika kot kolektiva.
Predsednik KPO Janez Rošker je ob osnovnih problemih celotnega kolektiva IMV predvsem poudaril, da IMV v takšni obliki, kakršna je, v nedogled ne more eksistirati, da so potrebne spremembe, dodatni programi ter da mora odločitev, kako naprej, za tozd pasti do konca leta.
Predsednik ?,K SZDL Franc Šetinc je poud ril, da se od obljub ne da živeti, da je o problematiki IMV razpravljal tudi izvršni svet slovenske skupščine, da mora odločitev o sanaciji tozda res pasti do konca leta ter da morajo subjektivne sile vložiti vse napore za doseganje tega cilja.
So se stvari začele končno spreminjati?
Delavci tozda smo o tem prepričani, čeprav se zavedamo, da bo potrebno še veliko naporov vsakega posameznika, da se bodo stvari dejansko pričele spreminjati na bolje.
Ob koncu naj povzamemo samo še misel predsednika IO OOS, tov. Tomšeta:
»Tozd kot celota mora živeti, delavcu morajo biti zagotovljeni delo, socialna varnost ter nagrajevanje po rezultatih dela!«
Sekretarji OO ZK v sozdu IMV, člani predsedstva akcijske konference ZK IMV ter sekretar občinskega komiteja ZKS Novo mesto Ivo Longar ter izvršni sekretar Bojan Bencik so se sestali 2. oktobra 1984 z namenom poenotiti in spodbuditi k večji aktivnosti OO ZK v IMV.
Ne bomo napisali nič novega, ko navajamo mnenje, da povezanost med posameznimi OO ZK v kolektivu praktično ne obstaja, pač pa ta ugotovitev velja tudi za delo, koordiniranje, poenotenje stališč v akcijskem delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. Prav z namenom, da te stvari, ki povzročajo brezizraznost in neučinkovitost DPO, je bil sklican ta sestanek, in seveda tudi z namenom, ugotoviti, kako se OO ZK vključujejo v razpravo o sklepih 13. seje CK ZKJ.
Razprave na seji, ki je trajala dobre štiri ure, so se osredotočile na aktivnost in učinkovitost komunistov, novo organiziranost kolektiva, kadrovske težave, nagrajevanje, skratka na vprašanja, ki so v tem trenutku ključnega pomena za nas vse. Nedvomno so to teme, ki so prisotne v vsakdanjih pogovorih, ki pogosto izzovejo ogorčenost in kritičnost, ki nemalokdaj prehaja v kritizerstvo. Do tega
smo morda lahko tolerantni ob pogovorih za šankom, nikakor pa ne v diskusijah aktivistov DPO. In ravno te teme hitro pripeljejo do tega, da »oni spodaj« vidijo vse napake, nesposobnost, neučinkovitost »tistih zgoraj«, in obratno. Vendar pa valitev krivde na druga ramena gotovo ne pomeni rešitve težav. Vsem skupaj nam primanjkuje samokritičnosti in nedvomno tudi odkritosti. Prav nič spodbudno ni, da morajo komuniste k diskusiji izzivati, malodane prositi, in da se običajno sestanki začnejo z molkom. In kot je bilo v razpravi rečeno, v diskusijah sodelujejo tisti, ki so osebno prizadeti, nezadovoljni zaradi nizkega OD ali kako drugače, tisti pa, ki v sebi ne nosijo osebnega nezadovoljstva, molčijo. Predvsem pa so seje neme in mirnejše, ko so na njih prisotni vodilni in vodstveni delavci, kot da živi nek strah pred »direktorsko avtoriteto«, ki te pač trešči po glavi, če si preglasen. In drugo dejstvo, seje so slabo obiskane, saj manjka (običajno neopravičeno) skoraj polovica članov.
Komunisti se upravičeno sprašujejo, kako naj bodo v svojem delovanju ažurni in učinkoviti, ko vendar razpolagajo z minimalnimi informaci-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Kurir v novi preobleki
Opazili ste, da današnja številka Kurirja prihaja v novi sveži preobleki, ki je rezultat dela novega uredniškega odbora!
Upamo, da vam ugaja.
V uredništvu pripravljamo še vrsto sprememb, ki vas bodo pritegnile! Vabimo vas k sodelovanju, posredujte nam svoje predloge in pobude v zvezi z vsebino in obliko našega KURIRJA!
Uredništvo
(Nadaljevanje s 1. str.)
jami in še za te zvedo običajno povsem slučajno. Sestanki KPO in DPO so že stvar zgodovine. Pobuda članov KPO, da bi se ti sestanki prenesli na raven delovnih organizacij, je ostale le pobuda! Tudi seje kolegijev, kjer se sprejemajo vse pomembnejše odločitve, so predstavnikom DPO, žal, nedostopne, dasi-ravno komunisti menijo, daje tam mesto njihovemu predstavniku (enako sindikatu, mladini), ker bi vsaj ta prenašal informacije v bazo. V kolikor to ni izvedljivo, pa morajo biti organizirani informativni sestanki. Morda bi se potem le lahko izognili situacijam, ko funkcionarji zunaj ograje IMV informirajo naše delavce o osnovnih stvareh, ki bi jih morali zvedeti doma.
Tako je bilo tudi tokrat, ko je prisotne J. Longar seznanil s polemiziranjem članov KPO o primernosti organizacije IMV kot sozda, kar je sicer tudi znotraj kolektiva ena osrednjih tem. Komunisti so menili, da so mnoge službe potrojene, vsaka zase vodi svojo politiko. S tem po nepotrebnem množimo število režijskih delavcev in dosegamo neenotnost pri vodenju razvojne, kadrovske, finančne politike in, ne nazadnje, tudi pri nagrajevanju. In vprašanje, ki ga je postavil Longar, češ ali je IMV kot sozd ekonomsko in vsebinsko opravičena organiziranost, postaja vse pogostejše, kljub dejstvu, da smo se delavci IMV referendumsko odločili za sozd. In, ali ni morda ta sozd, kot je bilo rečeno v eni izmed razprav, odraz visokih ambicij posameznih kadrov, ki želijo zgraditi močne delovne organizacije, mimo vseh prvotnih pričakovanj in dogovorov? Na ta in podobna vprašanja, bi morali dobiti jasne in točne odgovore, ki pa bi bili lahko vsaj delno naznačeni v mikroorganizirano-sti sozda.
In že smo pri eni naslednjih tem, ki je skorajda neizčrpna in okrog katere je bilo na tej seji povedanih veliko pikrih. Naj začnemo pri strokovni službi, kateri skorajda brez izjemne OO ZK izrekajo vso kritiko, češ da je v svojem delu nestrokovna, nekorektna, nedorečena in nedosledna. Tudi to je nedopustno, da mikroor-ganizacijo sprejemamo s tolikšno zamudo in spet ugotavljamo v njej vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti. In pri nagrajevanju bi lahko prav
tako naštevali vrsto nepravilnosti, ki vnašajo v kolektiv nezadovoljstvo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se bo zajamčeni osebni dohodek dvignil in da vse večje število zaposlenih v IMV visi iz dneva v dan na meji socialne varnosti.
Kako iz vseh teh težav? Kot je dejal eden od razpravljalcev, vsi vemo, da tako več ne gre, da bo potrebno narediti odločujoče reze, a kako, tega odgovora ne ve očitno še nihče.
Gotovo je, da so ljudje, ali bolje rečeno, strokovni kadri tisti, ki naj bi bili Saj le človeški potencial lahko stori takšne kvalitetne premike. V IMV se ves čas srečujemo s težavami, vezanimi na zagotovitev stalnih, sposobnih kadrov, ki bi vnesli te spremembe v kolektiv. Vendar kljub temu da se vsi zavedamo tega, ne ukrepamo. Ne moremo ali ne znamo?
V razpravi je bilo veliko kritike na račun tistih kadrov, ki hodijo v IMV vedrit, dokler pač ne najdejo boljše zaposlitve. Prihajajo kot interventni kadri, strokovnjaki, kot pomoč IMV pri reševanju težav, a svojih nalog ne uresničujejo, in potem gredo. Res je, da ima vsak ustavno pravico, izbirati si zaposlitev, vendar bi v mnogih primerih kadrov, ki so bili v IMV, morali izpostaviti njihovo partijsko odgovornost, zrelost. To dosedaj ni bila praksa v IMV, odslej pa naj bi bilo drugače. Po tej seji naj bi v vsaki OO ZK komunisti izdelali oceno slehernega vodstvenega in vodilnega delavca, v kateri naj bi bilo izraženo, ali OO ZK podpira in ocenjuje delo tega delavca kot strokovno in ustrezno, ali pa je z njegovim delom nezadovoljna. To naj bi bilo storjeno še pred imenovanjem novih članov KPO in ostalih vodilnih in vodstvenih delavcev, tako na nivojih DO kot tozdov ali DSSD. Eden od sklepov te seje, kijih bomo povzeli po zapisniku, ko bodo oblikovani, in objavili v Kurirju, je tudi, da se ne sme nobena kadrovska sprememba izvajati brez vednosti in obravnave v OO ZK. Tako želijo komunisti preprečiti razne kombinacije, kot so deljen delovni čas v dveh DO, kar se je že v preteklosti izkazalo kot povsem neustrezno in neučinkovito, saj so težave, s katerimi se delavci spopadajo v IMV, brez dvoma takšne, da zahtevajo celega človeka.
Komunisti so bili enotni v mnenju, da se stanje, kakršno
vlada v kolektivu, ne sme nadaljevati v nedogled, kajti ljudje postajajo nestrpni in nezadovoljni.
Vsekakor je razveseljivo, da komunisti sozda IMV oživljajo svojo aktivnost in da delo OO ZK poenotijo, zato
lahko pričakujemo, da boao ob sprejetih sklepih odločni in dosledni, da ne bo ostalo samo pri_besedah in obljubah.
Se to. Razveseljivo je, da so se končno uspeli organizirati in oživeti svojo aktivnost komunisti DSSD sozda.
Sklepi:
L Stanje na področju ureditve mikroorganizacije je vsak dan bolj neurejeno. Rezultat tega so tudi številne nerešene pritožbe delavcev in veliko število nerazporejenih.
Komunistom v poslovodnih in strokovnih službah dajemo nalogo, da se v najkrajšem času služba za mikroorganizacijo kadrovsko in strokovno okrepi, konstantno spremlja in rešuje tekočo problematiko in čim prej razreši sporna vprašanja. Odgovorni so komunistom v svojih OOZK in samoupravnih organih, ki morajo spremljati njihovo delo.
2.	Komuniste v vseh DPO, samoupravnih organih, poslovodnih in vodilnih strukturah zadolžujemo, da ocenijo in analizirajo stanje organiziranosti IMV in jo dorečejo (smotrnost organiziranja SOZD, poenotenje in funkcionalnost posameznih služb skupnega pomena — kadrovska politika, služba varstva pri delu, komercialne funkcije — nabava, prodaja, služba plana, uvoz in izvoz, povezovanje z drugimi, računovodstva itd.).
Rok: konec leta 1984.
3.	Komunisti v OO ZK morajo stalno spremljati kadrovske spremembe, jih ocenjevati in sodelovati pri kreiranju kadrovske politike. Kadri, še posebej pa strokovni in vodilni, ne morejo zapustiti kolektiva, brez soglasja DPO, ki bodo analizirale in ocenile njihovo delo.
Za notranje reševanje kadrovske politike v IMV morajo vse OO ZK izdelati oceno vodilnih in vodstvenih delavcev in ugotoviti, kateri lahko prevzamejo stalne funkcije s polnim mandatom in kateri ne, ter evidentirati takšne delavce, ki bi lahko opravljali odgovornejša dela in funkcije.
4.	Komunisti v vseh OO ZK morajo podati oceno delovanja ter najti takšne oblike povezovanja z ostalimi DPO, samoupravnimi organi in vodstvi na vseh ravneh, da bodo poenotili informiranje, uskladili akcijsko delovanje in odločanje o vseh pomembnih vprašanjih dela in življenja v IMV.
kurir-
Kruh, ki je vsak dan grenkejši
Kot uvod v osrednjo temo te so prejeli razliko do zajamče-številke Kurirja objavljamo nega osebnega dohodka v faksimile števila zaposlenih, ki avgustu:
TOZD	delavcev Število	Bruto OD
DO Tovarna avtomobilov	100	217.602,00
Proizvodnja avtomobilov	95	209.016,00
Commerce	4	8.582,00
DSSD DO TA	1	4,00
DO TME Adria	210	310.377,00
Tovarna prikolic	78	158.070.00
TAP Brežice	44	36.912,00
TO Črnomelj	12	34.667,00
Podgorje Šentjernej	28	27.963,00
TO Mirna	37	37.240,00
TOKG Šmarjeta	5	3.133,00
TO Semič	6	3.391,00
DSSD DO TME ADRIA	—	—
DO Storitve	16	41.677,50
Tehnoservis	16	41.677,50
Transport		
DSSD DO Storitve		
DSSD SOZD	1	463,00
SKUPAJ IMV	327	561.119,50
Podatki, ki nam jih je posredoval ekonomski sektor v DO TA — DSSD, nas vodijo k razmišljanju, kolikšno bo število delavcev ob novem predlaganem zajamčenem OD, ki so ali bodo postali socialni problem. Če odmislimo vzroke in razloge, ki so pripeljali kolektiv v krizo, in pogledamo le delavca, ki s takšnim dohodkom preživlja današnje dni, ki jih označujemo z besedami, kot so stabilizacija, zaostreni materialni pogoji, nevzdržna rast cen, vemo da ni lahko. Pravimo, da si zategujemo pasove, da si jih bomo morali še bolj. Vendar, so nekateri svoj pas že davno zategnili do konca. Delavec, ki pošteno, vestno dela 8 ur, ki s svojimi pridnimi rokami želi ustvariti boljši jutri zase in svojo družino, postaja socialni problem. Ne le, da ne ve, kakšen bo njihov jutrišnji dan, negotov je že današnji. In takšnih delavcev je vse več. Zatorej ni prav nič nenavadno, da o teh težavah razpravljajo na vseh ravneh. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na 10. seji sprejel vrsto sklepov, v katerih skuša to stanje ublažiti. Naj navedemo le nekaj teh sklepov: Sredstva za solidarnostne pomoči je treba uporabiti predvsem za konkretne občasne pomoči v funkcionalni obliki jkurjava, ozimnica, šolske potrebščine). Nujna je ta-
kojšnja vzpostavitev enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči v vseh občinah in slehernemu prejemniku : ocialno-varstve-ne pomoči zag> toviti družbeno dogovorjeno raven socialne varnosti. Kadrovsko-social-ne službe v OZD, KS in občinah morajo zagotoviti čimbolj življenjsko in objektivno presojo pri delitvi sredstev za socialnovarstvene pomoči.
Predsedstvo RS ZSS meni, da je nujno treba določiti novo višino zajamčenega osebnega dohodka pred decembrom 1984. V prvem polletju je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v gospodarstvu 23.263 din in je bila rast osebnih dohodkov 46,5%, ob tem so življenjski stroški porasli za 53,2%, produktivnost dela pa seje povečala za 0,5%. Ker je rast osebnih dohodkov še vedno manjša od z resolucijo dogovorjene ravni, saj zaostaja za 27,2% za rastjo dohodka, in ker je pričakovati še večji porast cen življenjskih potrebščin v jesenskih mesecih, je predsedstvo v skladu z zakonom predlagalo izredno spremembo višine najnižjega zajamčenega osebnega dohodka, in sicer v višni 15.000,00 din.
V tem Kurirju pišemo tudi o zbranih solidarnostnih sredstvih na medobčinskem sindikalnem svetu Novo mesto, za katera so v tem času že
dokončno oblikovana stališča OOS, kdo naj jih bo deležen. Po njih so tudi izdelani seznami.
Tako bo v delovnih organizacijah v IMV v Novem mestu prejelo to enkratno denarno pomoč 100 delavcev, in sicer v DO Tovarna avtomobilov 49 delavcev, v DO Tovarna mobilnih enot Adria 22, v DO Storitve 8, v EDO Razvojni inštitut 1. V delovni skupnosti SOZD pa nihče, saj ta OOS ni izvedla potrebne akcije. Odločitev, da tu ni potreben pomoči nihče, pa tako, kot so jo posredovali, tudi zagovarjajo posamezni člani IO OOS DSSD SOZD IMV.
In vendar ob tej humani, sindikalni akciji, ko lahko občutimo, da v tej organizaciji obstoja tovariški in solidarnostni odnos, ki je organizaciji lasten od njenega nastanka, ne moremo mimo ugotovitve, da v vseh OOS te akcije niso vodili pravilno. Res je, da sredstev, namenjenih za enkratno pomoč, ni bilo preveč, prav zato pa je način delitve in odločitev, komu nuditi to pomoč, toliko težja in odločilnejša. Zal so bile redke (le OOS DSSD Storitve in Tehnoservis) tiste OOS, ki so za nasvet, za lažjo in pravilnejšo odločitev v tem primeru iskale pomoč pri socialnih delavcih, ki te primere najbolj poznajo.
Gotovo so tudi takšni delav-
ci, ki so podobne pomoči potrebni, pa so tokrat ostali brez nje in danes morda mislijo, da so oškodovani.
Želeli bi, da to naše pisanje spodbudi razmišljanja, da naš sindikat na tem področju le premalo dela. Pobudo za akcijo, ki je izpeljana, je dal naš sindikat z namenom zagotoviti delavcem IMV regres, kar žal ni uspelo. Kaj pa mi sami v kolektivu? Kje je naš sindikat, ali je v sindikalnih blagajnah res le denar za vence in izlete? (Žal pa v poslovniku o delovanju piše, da socialno pomoč ne nudi iz teh sredstev.) Ali je morda res najlaže zatiskati si oči in nemočno zmigniti

/-.k	111 c t 71/ i m i
socialnimi razmerami, v kakršnih se nahaja precejšnje število naših delavcev? Ali je res pravilno videti rešitev vseh socialnih problemov v koščku zemlje in morda kakšni glavi živine, ki jo na srečo poseduje »polproletarec«, ki kljub temu osem ur pošteno dela? Med na-
mi delajo ljudje, ki so vestni, odgovorni, pošteni delavci in vendar sredi meseca ostanejo njihovi otroci lačni!
Gotovo nam bo kdo očital, da pretiravamo, da preve-ličujemo stvari. Tudi sami bi želeli, da bi bilo tako, pa ni! Dovolj prepričljivo je le en dan spremljati delo socialnih delavcev in videli boste, da to ni pretiravanje. Tudi ti ljudje, ki jim njihov OD ne zagotavlja niti minimalnih potreb, vedo, da je položaj IMV težaven, da denarja m, a vendar je tragično, da človek, ki dela, postaja in jesocialni problem. Sindikat bi moral tem ljudem pomagati, najti način, kako bodo preživeli, organizirati akcije, a ne le v denarju, saj so tudi drugačne oblike pomoči, s katerimi se da vsaj trenutno premostiti težave. Nekaj delavcev, zbranih povsem naključno, smo vprašali, kako ocenjujejo svoj standard.
Naši delavci o svojem življenjskem standardu:
Vse več delavcev se pritožuje nad nemogočimi življenjskimi razmerami, saj so stroški za preživljanje vsak dan večji, dohodki pa ostajajo nespremenjeni. Sami delavci pravijo:
Vidmar Zlata: »Zaposlena sem v Razvojnem inštitutu kot razmnoževalka tehnične dokumentacije. V IMV sem že 13 let, in to vseskozi v kopirnici. Na pogoje dela, vdihovati moram strupene pline amoniaka, dobim 3 dni dopusta in 240 din
mesečno. Skupaj s tem dodatkom zaslužim komaj 13.000 din. S tem preživljam svojo družino. Imam dva šoloobvezna otroka, sinova stara 13 in 16 let. Od bivšega moža prejemam za oba otroka 2.700 din preživnine. Kako naj zdaj v tej draginji privoščim svojim otrokom vsaj najnujnejše, normalno zdravo prehrano? Nastopila bo zima in kje dobiti denar za topla oblačila? O drugem se sploh ne splača
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
pogovarjati. Ne morem ju pustiti na zimski oddih, nismo naročeni na nobene revije in časopise, ne kupujemo knjig, ker jima še šolske težko kupim. Še na letni dopust ne bi odšli, če nam DO ne bi omogočila brezplačnega oddiha na morju. S svojo nizko plačo moram poravnati naslednje obveznosti: stanarina za enoinpolsobno stanovanje, elektrika, voda, RTV naročnina, malica za otroka, kar vse skupaj znese okoli 5.000 din. Z ostankom denarja kupujem hrano in obleko za sebe in dva odraščajoča sinova, ki pa potrebujeta še veliko več. Ker moram vse kupiti v trgovini, mi zmanjka še za hrano. Živimo namreč v bloku. Na srečo mi za zdaj še pomagajo starši. Dobila sem enkratno denarno pomoč sindikata RI — 20.000 din za to najtežje jesensko obdobje. Kaj bo naslednji mesec? Denarje pošel, zelenjave s skromnega vrta staršev ne bo več. Sama ne vem.
Socialno ogroženim bi prav prišla pomoč, saj bi se gotovo kaj našlo, če bi šel denar res v prave roke. Ozirali naj bi se na nas, ki nimamo kje kaj pridelati ali zaslužiti kakšnega dodatnega denarja. Mislim, da je veliko takih, ki imajo doma kmetije in lažje shajajo.
Plača je zelo nizka in sprašujem se, zakaj je moje delo tako malo vredno — 400 točk. Priden delavec se, po moje, na boji niti veliko delati niti normiranega dela. Upajmo, da se bo plača povečala in bomo tudi mi, najbolj ogroženi, zaživeli bolje.«
Darinka Lovrenčič: »Zaposlena sem v Tehnoservisu kot obračunovalec OD po delovnih nalogih. V 1MV delam že 8 let, prejemam pa dohodek
15.000	din, do nedavnega celo
13.000	din. S tem denarjem komaj vzdržujem sebe in 3 otroke. Sem samohranilka in dobivam še 3.000 din preživnine za vsakega otroka, dve predšolski hčerkici in enega šoloobveznega sina. Za vse tri dobim še 3.000 din otroškega dodatka. Nisem dobila nobene denarne pomoči po sindikalni liniji, delovna organizacija mi ni omogočila niti brezplačnega letovanja na morju. Osnovnih izdatkov imam od
9.000	— 10.000 mesečno, z ostankom pa hranim in oblačim svojo družino. Ne ostane nam prav nič za luksuz, saj smo prikrajšani še pri najbolj osnovnih potrebah. Mislim, da
je v teh težkih časih zelo pomembno, da se ugotovi, kdo je res najbolj socialno ogrožen, in se tem ljudem nudi denarno pomoč. Lahko bi se našlo kaj pri zmanjšanju reprezentančnih stroškov in pri zmanjšanju prevažanj nekaterih tovarišev z osebnimi službenimi avtomobili v privatne namene.
Imam družbeno stanovanje in nobene možnosti dodatnega zaslužka, pa tudi če bi delala, npr. nadure, bi mi le ukinili otroške doklade in bi bila še na slabšem. Skrajni čas bi bil, da bi začeli razmišljati o tem problemu tudi ostali, ki s svojimi plačami lahko shajajo, poleg tega pa še zapravljajo naš skupni družbeni denar.«
Sofrič Bosiljka iz TOZD PA lakirnica: »Sem zaposlena kot delavka v lakirnici, in to 5 let, odkar sem v IMV. Imam 2 otroka, oba šoloobvezna, inju preživljam sama — sem samohranilka. Živimo zelo skrom-
no, ker si z eno plačo ne moremo zagotoviti drugega kot hrano in plačevanje enosobnega stanovanja, elektrike in vode. Prejemam OD v višini
12.000	— 13.000 din. Ko poravnam te osnovne obveznosti, kar znaša okoli 5.000 din, mi ostane še 8 tisočakov za vse tri._
Če ne bi bilo podpore oziroma denarne pomoči, ki jo bom
prejela od sindikata, sploh ne vem, kako bi priskrbela otrokom najnujnejše za zimo.«
Branislav Stanič: »Delam v IMV drugo leto kot delavec v lakirnici. Delovne razmere so v lakirnici zelo slabe, ker delamo s snovmi, škodljivimi za zdravje. Dobim sicer nekaj denarnega nadomestila ze težke pogoje dela, vendar vse skupaj s plačo znese le okoli 12.000 —
13.000	din. Z nadurami zaslužim sicer še nekaj več. Ker veliko in trdo delamo v slabih delovnih razmerah, to ni noben denar. Preživljam tri otroke. Žena sicer tudi dela v IMV v proizvodnji kot delavka in dobiva le okoli 10.000 din. Plačujemo podnajemniško stanovanje, posebej elektriko in vodo, vso hrano pa mo-
ramo kupiti. Vsi živimo s tem denarjem. Otroci so majhni, ena 3 leta, druga 18 mesecev in 8 letni sin iz prvega zakona, za katerega plačujem 2.500 din. S to plačo komaj nahraniva in preživiva ter oblečeva svoje otroke, se pravi, da životarimo iz meseca v mesec. Tako trdo delo bi moralo biti bolje plačano. Otroškega dodatka ne dobivamo, ker so mi jih ukinili zaradi nadurnega dela, s katerim sem hotel vsaj za otroke zaslužiti za najnujnejše. Ko pa zaradi ženine bolezni nisem mogel delati nadur, so me postavili pred disciplinsko komisijo. Z vsem tem sem upravičeno nezadovoljen.«
Slavko Perak iz TOZD PA montaža R—4: »Zaposlen sem v Proizvodnji avtomobilov od leta 1980. Delam na montaži osebnih avtomobilov. Prejemam 12.000 din osebnega dohodka. S tem denarjem preživljam svojo družino, ženo, ki ni zaposlena, in 3 otroke. Imam nemogoče stanovanjske razmere. Živimo v baraki brez tople vode. Ker mi delovna organizacija ne omogoči vsaj skromnega stanovanja, sem prisiljen živeti ločeno od svojih otrok in žene. Do-
datka za otroke nimam, ne dobivam nobene pomoči preko sindikata. Nimam nobenih možnosti, da bi si kakšen dodaten kos kruha pridelal ali zaslužil. 320 točk se mi zdi premalo za dvoizmensko delo na traku.«
Po izjavah vodje in ostalih sodelavcev je Slavko priden in dober delavec. In kaj bo potem, ko nam bo tak, najbolj potreben mlad kader, ki res veliko in dobro dela, začel odhajati iz firme? Potem bodo s tako nizko plačo zadovoljni le tisti, ki jim do dela ni nič.
Hrovatič Janez: V IMV je zaposlen od leta 1958, torej od ustanovitve naše DO. Dela na urejanju zelenic in sploh okoliša tovarne. Skrbi za odvažanje odpadkov, odstranjevanje smeti okoli tovarne. Dela ves čas zunaj ne glede na vremenske razmere, v dežju, pozimi na snegu in mrazu, saj tudi odstranjuje sneg s pločnikov. Zraven je tudi pri vseh
drugih fizičnih delih: selitvah, premestitvah, pripravlja okolico, daje vsaj kolikor toliko zgledna ob obiskih raznih delegacij. Po skoraj tridesetih letih dela v naši tovarni ima kljub težkemu delu le 335 točk. Na bolniški skorajda ni bil, čeprav je že v letih in še slušno prizadet.
S strani vodilnih delavcev ni nobenega razumevanja, da bi
se mu denarno pomagalo, vsaj zdaj, v zadnjih letih njegovega dela. S plačo si ne more dosti pomagati, saj ni niti za slabo prehrano. Zena ima sicer kos zemlje, ki ga obdelujeta, drugače bi bilo še težje. Ima dva sinova, ki sta že zaposlena, prej pa je bilo res težko vzdrževati 4 člane družine z eno plačo.
Na žalost se še pri najbolj osnovnem zatakne, ko gre zanj, saj se nikoli ne pritožuje. Nima niti primerne delovne obleke, nepremočljive in tople obutve, kar je za zdravje starejšega človeka tako pomembno.
KAJ PA DRUGI?
Za pogovor smo prosili tudi socialne delavce, Marijo Božič, Veselo Banič in Alojza Simončiča, da nam povedo kdo in kako, na kašen način lahko pomaga vsaj delno ublažiti omenjene težave. Tu so nam potrdili, da je precej socialno ogroženih posameznikov ali družin zaradi lastne neodgovornosti, neurejenosti, nezrelosti, veliko je primerov, ko družino privedejo v krog soci-
Marija Božič
alno ogroženih dolgotrajna bolezen, nesreča, skrajno nizki OD itd. In veliko laže je dobiti pomoč izven kolektiva kot v njem samem. Zanimalo nas je, kakšne so in koliko je takšnih oblik pomoči. Tako je pri Skupnosti otroškega varstva nudena pomoč v vrednostnih bonih, za katere je moč nabaviti obleko in obutev za otroka v vrednosti 5.000,00 din. Enkratno socialno-finančno pomoč nudijo tudi na Centru za socialno delo, na RK so za ogrožene družine na razpolago oblačila, pohištvo. Tisti z nizkimi osebnimi dohodki lahko vložite vprošnjo za subvencijo stanarine pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Subvencijo (delno nadomestilo plačila) lahko dobite
Vesela Banič
tudi za nadomestitev oskrbnih stroškov za otroke v vzgojno-varstvenih zavodih. Skupščina občine nudi kadrovsko pomoč družinam z nizkimi OD, katerih skrbniki so na služenju kadrovskega roka.
Nekaj oblik pomoči smo navedli, točnejše informacije pa lahko dobite pri socialnih delavcih (tel. 24-495 ali int. 85). Pomagajte si!
Pomoč ni le denar
In kako z organizirano akcijo pomagati najbolj ogroženim v kolektivu? Kot menijo socialni delavci, je možnosti veliko. Zal pa se ne znamo organizirati saj službe delujejo nekoordinirano. Temu botruje neustrezna organiziranost posameznih služb. Sami socialni delavci menijo, da bi bila služba veliko bolj učinkovita v DO ali TOZD, kjer bi bili vsakodnevno v stiku z ljudmi, kot pa je na ravni SOZD. velja pa tudi, da naša socialna politika ni enotna. Vse premalo je povezave med strokovno službo in ostalimi (sindikatom, vodilnimi in vodstvenimi delavci), ki bi lahko z enotno vodeno akcijo marsikdaj rešili kakšen primer ne le z denar-
Alojz Simončič
nim izplačilom. Poiskati bi bilo treba tudi druge možnosti.
Ena takšnih možnosti, kijih v kolektivu imamo, je letovanje. V letošnjem letu sta na pobudo OOS letovali dve socialno ogroženi družini, katerima je OOS plačala prevoz in bivanje v našem kampu. Gotovo bi lahko vsaj v predali posezoni omogočili več družinam dopust. Toda kaže, da tudi tam, kjer imamo možnosti, tega ne znamo izkoristiti. Mnenje socialne službe je, da le ni takšen strošek zagotoviti 4-članski družini sedem dni letovanja v prikolici 450 s prevozom, koje skupen znesek komajda 4.300,00 dinarjev in možnost plačila po obrokih. Že lahko, da nekomu ta vsota v družinskem proračunu res ne predstavlja veliko, a tistim z zajamčenimi OD gotovo. Pa naj ne razpletamo naprej, kako in zakaj, kdo naj to organizira, nudi. Odgovore na ta vprašanja bi morali dati tisti, ki bi to lahko tudi vodili, organizirali. To le za primer!
Saj tisti, ki jim mesečni OD ne zadostuje niti za pol meseca, gotovo kaj malo razmišljajo o tem, kam na oddih, pač pa so njihove glave polne pomembnejših skrbi.
■H .
_
Še vedno je v našem kolektivu precej družin, ki nimajo primernih, vsaj minimalnih življenjskih prostorov. Ne moremo reči, da v IMV ni bilo na tem področju storjenega ničesar, saj ima IMV na Zagrebški, Kristanovi, Kotarjevi, Ragov-ski in v soseski Žibertov hrib 243 stanovanj. TOZD na Mirni ima 30 stanovanj, v Črnomlju 12, Brežicah 6, Šentjerneju 6, Belem Manastiru 22. In tudi ta stanovanja so vsa že zasedena. Praznih stanovanj v IMV praktično ni.
Morda je to vzrok, da stanovanjske komisije niso opravile svojega dela temeljito, češ, če stanovanj ni, kaj naj vznemirjamo ljudi po nepotrebnem.
In vendar je to delo potrebno opraviti kljub temu, saj morajo biti prednostne liste ažurne. Vsako leto čakanja pomeni za uvrstitve na tej listi dodatne točke.
Ena možnost, kako priti do prostih stanovanj, so morebitne selitve delavcev, ki imajo hiše, iz družbenih stanovanj. V službi družbenega in socialnega standarda pripravljajo analizo, ki bo pokazala, kdaj in koliko stanovanj se bo na ta način izpraznilo. IMV se je vključil tudi v občinsko akcijo »IMAŠ HIŠO, VRNI STANOVANJE«, ki pa žal ne obeta prevelikih uspehov.
In kakšne so potem sploh možnosti delavcev IMV priti do stanovanja? Skromne! Najbolj socialno ogroženim ostane možnost pridobiti solidarnostno stanovanje, namenjeno mladim družinam. Tako je bilo na razpis Samoupravne stanovanjske skupnosti lani vloženih 48 prošenj naših delavcev, na prednostno listo se jih je uvrstilo 35, štirim pa je bilo stanovanje dodeljeno.
V naslednjem letu naj bi v IMV pridobili dvanajst novih stanovanj, ko bodo na stolpičih na Zagrebški dvigovali strehe. Trenutno je v izdelavi dokumentacija, Samoupravna stanovanjska skupnost pa je že namenila določena sredstva v ta namen.
Predvidoma naj bi dela pričeli v naslednjem letu.
Vrsto stanovanjskih težav bi bilo moč rešiti v sodelovanju z drugimi DO, pa tudi tega ne zmoremo, saj že štiri leta ne združujemo sredstev v te namene.
Položaj res ni rožnat. Govorimo o samoodpovedovanju, varčevanju, zmanjšanih možnostih na vseh področjih. Nekaj tega smo omenili v tem prispevku, tema pa je neizčrpna.
Transportu v IMV je potrebno dati vlogo in ki mu pripadata
Transportne storitve ne le, da so povsod prisotne, brez njih ne gre. Njihov pomen in obseg vidno rasteta iz dneva v dan. Transport materiala gotovih izdelkov in nazadnje potnikov je v delovni organizaciji IMV zelo obsežen. Takšen obseg narekuje zlasti dislokacija tozdov, razvejena kooperacijska mreža doma in v tujini, ki močno povečuje transport materiala in polizdelkov. Cena transportnih storitev ima v končni ceni izdelka v IMV pomemben delež. Zaradi tega se je organizaciji transporta v zadnjih letih posvečalo veliko pozornosti. Skladno z zahtevami delovnega procesa obeh prizvodenj po načelu učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja se je v letu 1983 začela reorganizacija transportne dejavnosti in formiranje enotne organizacije za transport blaga in potnikov v IMV kot celoti.
Tozd Tehnoservis kot organizacija združenega dela, v kateri je bil avtopark kot del transportne dejavnosti, se je s sklepom delavskega sveta DO IMV 6. 6. 1982 preoblikoval v višjo obliko in prevzel vlogo transportne službe. V tej službi se je pričela odvijati celotna transportna dejavnost: planiranje transporta, koordinacija dela in izvajanje železniškega ter cestnega transporta, vključujoč tudi carinsko skladiščenje. V letu 1983 so bile v novo organizacijo vključena tudi vsa vozila, ki so bila prej razdeljena po tozdih in slabo izkoriščena.
Sprejet stabilizacijski program ukrepov za povečanje učinkovitosti in zmanjševanje stroškov poslovanja (kot skupen dokument delavcev IMV, skladen s politiko družbene ekonomske stabilizacije in širše družbene skupnosti) je narekoval odgovornim delavcem na področju transporta še posebne ukrepe za povečan obseg dela na eni strani ter boljšo in racionalnejšo organizacijo transporta ,na drugi strani. Naj navedemo samo nekaj ukrepov, ki so bili uspešno izvedeni.
V celoti je bila aktivirana železniška tovorna postaja IMV, prek katere se sedaj odvija pretežen del transporta pri vhodu in izhodu materiala ter gotovih izdelkov. Skladiščenje carinskega blaga je bilo 25. 12. 1982 preneseno v
IMV, celotna količina blaga prihaja sedaj po industrijskem tiru v skladiščne prostore carinske hrambe v IMV. Tako je odpadel drag transport za skladiščenja materiala v Bučni vasi. Vzpostavljena je bila organizacija prevozov z osebnimi vozili po sistemu rent-a-car.
V tem času je bila zastavljena celovita organizacija transporta gotovih izdelkov kupcem na domačem trgu, sklenjene ustrezne pogodbe o vzajemnem koriščenju transportni h sredstev — vagonov in »šleperjev«.
Povečan obseg dela in s tem večja izkoriščenost razpoložljivih kapacitet v tovornem cestnem prometu sta bila dosežena z uresničitvijo naslednjih ukrepov. Prekinjene so bile prevozne pogodbe z raznimi prevozniki, razen tozda Mirna, ki še vedno vztraja pri zasebnih prevoznikih. Sprejeto je bilo načelo, da se z lastnim vozilom voznim parkom obvladujejo celotne potrebe transporta materiala, kjer je to smotrno, in da je transportna organizacija izključno pristojna naročiti transportne storitve zunaj DO, kadar teh ne
zmore ali pa jih je nesmotrno opravljati z lastnim parkom. V letu 1983 je transportna služba izpolnila tudi vse pogoje in se s 1. januarjem 1984 registrirala kot tozd.
Trajne in globlje spremembe, ki naj bi jih prinesla organizacija tozda, so šele na začetku poti. Za tozd Transport kot obliko organizacije združenega dela, ki posluje na dohodkovnem principu, je bil v začetku leta 1984 izdelan tudi gospodarski načrt. Osnove za sprejem niso bile najbolj čiste, saj ustreznih podatkov oz. analiz za nazaj ni bilo. Kljub vsemu pa se je začelo z izdelavo cenika storitev v železniškem in cestnem transportu. Poizkusni obračun za prve tri mesece leta 1984je pokazal veliko nepravilnosti in večjo izgubo v cestnem transportu. Ugotovili smo, da temu botrujejo slabe evidence prevozov ter neustrezen način obračuna po planskih cenah.
Za drugo trimesečje je bil uveljavljen cenik transportnih storitev in dana na uporabo »prevoznica« kot temeljni dokument za obračun.
Ta cenik je danes predmet širših razprav. Posamezniki tr-
mesto,
dijo, da so cene transportnih storitev pri nas višje od drugih prevoznikov. Zagotovo so cene transportnih storitev, ki jih opravlja naš tozd, nižje od drugih prevoznikov, kar je tudi razumljivo, saj osnove za cene naših storitev izhajajo iz planskega cenika. Pa poglejmo nekaj primerov:
Vozilo R 4 iz rent-a-car IMV na relaciji NM — LJ — NM, 150 km, stane 1986 din, isto vozilo, najeto pri rent-a-car, stane na tej relaciji 2824 din.
Prevozi s tovornimi vozili: cena km pri relaciji do 300 km za vozilo nosilnosti 5 ton je pri IMV 28,69 din, pri Vektorju 41,10 din.
Konkretno, naš prevoz na relaciji Novo mesto — Srebrnica — Novo mesto, prevoženih 1100 km, je obračunan po prevoznici št. 1250 in 1826 z dne 31. 7. 1984 in 1. 8. 1984 v višini 25200 din. Tozd Mirna je za svoje potrebe naročal prevoz pri zunanjem prevozniku na relaciji Mirna — Srebrnica — Mirna in plačal prevoz v višini 50400 din. Prevoz je opravil avtoprevoznik, ki vozi pri Vektorju. Večji del pripomb leti na račun osebnih prevozov, češ da so te storitve drage in da bi bilo ceneje, če bi imel vsak tozd svoje osebno vozilo.
Prevozi v lastni režiji v posameznem tozdu ne morejo biti nič cenejši, temveč samo dražji. V transportni službi so na razpolago tudi kulkulacije za vozila, ki v IMV opravljajo prevoze.
Kako pa se najceneje potuje, je stvar izbire transportnega sredstva, ki se ga posamezniki poslužujejo, da opravijo službeno nalogo. To je seveda odvisno od narave dela in razmer. V Beograd je najceneje potovati z vlakom, nato z avionom in šele nazadnje z osebnim vozilom, v Ljubljano je mogoče izbrati med naslednjimi variantami:
—	zeleni vlak — 408 din (povratno)
—	taksi — 5000 din
— IMV rent-a-car R 20 brez voznika 3404,50 din
— IMV rent-a-car 7950 din
—	rent-a-car R 4 brez voznika 1986 din
Največja težava z organizacijo osebnega prometa pa izhaja iz dejstva, da te prevoze ni mogoče naprej planirati, ker so vsi »nujni« in neodložljivi.
Naj tudi povemo, da nam v Transportu ni jasno, iz kakšnih interesov še vedno nekateri posamezniki znotraj IMV samostojno naročajo izvršitev prevozov pri zunanjih prevoznikih, ko pa vemo, da smo v samoupravne akte zapisali, da se s to dejavnostjo ukvarja samo tozd Transport.
To nas še toliko bolj moti v primerih, ko imamo dovolj prostih kapacitet, istočasno pa prevoze blaga opravljajo zunanji prevozniki.
TOZD TRANSPORT
Ob navedenem pa se tudi znotraj tozda vsakodnevno srečujemo s težavami, ki izhajajo iz nove organiziranosti in , nastale gospodarske situacije..-Odločitev, da se transportna4 dejavnost organizira kot tozči z enotno organizacijo medsebojno povezanih izvajalcev transportnih sredstev, je brez dvoma ekonomsko upravičena, saj rezultati v tem letu potrjujejo pravilnost te odločitve.
S tem pa se za nas v tozdu težave šele pričenjajo. Poslovanje tozda na dohodkovnem principu je pripeljalo do tega, da so transportna sredstva bistveno bolj izkoriščena. Kljub povečanemu obsegu dela pa v oddelku tovornega prometa dela zmanjkuje. Znane težave z likvidnostjo vplivajo tudi na naše delo. Zmanjšan je transport materiala v proizvodnji prikolic.Opuščeni so transporti materiala od dobaviteljev, oz. smo jih preusmerili s ceste na železnico, kjer so transportni stroški nižji. Boleče pa je dejstvo, da razpolagamo s tovornimi vozili, starimi v povprečju 12 let.
S takimi vozili lahko zadovoljujemo le potrebe v internem in medobratnem transportu, za daljše in zahtevnejše vožnje na zunanjih relacijah pa niso pretirano uporabna. Vse te težave, ob njih pa je neurejen sistem stimulativnega nagrajevanja voznikov, vnašajo med zaposlene v tozdu negotovost in nezaupanje v to, da bi se problemi lahko v kratkem in
uspešno rešili. Pogosto je bilo tudi slišati, da je prevoz delavcev IMV z lastnim avtobusnim voznim parkom dražji, kot bi bil, če bi ga opravljal kak zunanji avtobusni prevoznik. Dejansko pa je opravljanje avtobusnih prevozov z lastnim avtobusnim voznim parkom v IMV ekonomsko opravičeno, saj so stroški, s tem pa tudi cene teh storitev bistveno nižje, kot bi bile, če bi te prevoze za potrebe IMV opravljal zunanji prevoznik.
S tem v zvezi je potrebno povedati, da je del našega avtobusnega voznega parka precej zastarel in močno iztrošen, kar se močno odraža poleg ostalega tudi v visokih stroških vzdrževanja.
Navedeni problem je možno razrešiti s postopno obnovitvijo oz. posodobitvijo tega dela voznega parka, s čemer bi znižali stroške poslovanja ter bistveno povečali rednost in varnost prevoza naših delavcev.
Nezadovoljstvo delavcev tozda
Proizvodnja opreme Črnomelj
V zadnjem času se veliko govori o reakciji delavcev v tozdu iz Črnomlja na zadnja dogajanja v IMV, zlasti pa nezadovoljstvo v zvezi z osebnimi dohodki.
Delavci tozda Proizvodnja opreme Črnomelj so pri zadnjem dusklajevanju osebnih dohodkov hoteli dodatno obrazložitev, s tem da so zahtevali sestanek z vodstvom tozda. Na sestankih so se pojavile naslednje ugotovitve:
Osebni dohodki delavcev v proizvodnji, pa tudi na režijskih delih in nalogah, so na takšnem nivoju, da ne zagotavljajo minimalne socialne varnosti. Lepo primerjavo je dal ob komentarju naših OD delavec, ki je rekel, da prijemamo štipendijo, ne pa OD. Analiza kaže, da okoli 35% delavcev v tozdu ne dosega, kljub zadnji korekciji, zajamčenega osebnega dohodka, če pa se zajamčeni OD poveča na 15.000 din, pa bo ta odstotek prek 60.
Tehnološke in delovne razmere so postale že tako pereče, da se postavlja vprašanje možnosti proizvodnje. Posebno težko pa je na tak način doseči in zagotoviti kvaliteto dela. Izdelke nosjo iz enega obrata v drug, oprema je zastarela. Izdelke Delavci se bojijo, kaj bo v zimskih mesecih, ko nam lahko v vsakem trenutku odpove parni kotel (letnik 1926).
Delavci se zavedajo sedanjega gospodarskega položaja, vendar pa še vedno ni jasna perspektiva našega tozda. V sestavu IMV smo že prek 15 let, vendar pa se do sedaj, razen nekaj opreme, ni vlagalo v naš tozd ničesar, čeprav smo vedno izvrševali svoje proizvodne naloge.
Število delavcev se iz dneva v dan manjša, odhajajo pa predvsem mladi delavci iz proizvodnje. Organizacija dela v dveh izmenah je tako praktično nemogoča.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL DO TOVARNA MOBILNIH ENOT ADRIA
TOZD PROIZVODNJA OKEN IN KOVINSKE GALANTERIJE ŠMARJETA
objavlja dela oz. naloge
—	sam. orodjar I.
Pogoji: — KV orodjar — 1 leto delovnih izkušenj
TOZD PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
ŠENTJERNEJ
objavlja dela oz. naloge
—	sam. elektrikar I Pogoji:
—	sam. elektrikar
—	1 leto delovnih izkušenj
DSSD DO TME ADRIA L vodja službe varstva pri delu 2. vodja službe plana in analiz Pogoji: pod L
—	ing. varstva pri delu
—	3 leta delovnih izkušenj Pogoji: pod 2:
—	dipl. ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadr. spl. služba DO TME ADRIA 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva izbire. Vse podrobnejše informacije o objavljenih delih dobite v KSS DO TME Adria in vodstvu TOZD.
Delavce moti neenak način nagrajevanja (različna vrednost točke). Menijo, da je to kršenje samoupravnih aktov in dogovorov. Š takimi postopki pa brez dvoma delavci izgubljajo zaupanje v naše dogovore in veljavnost samoupravnih aktov.
Po teh sestankih je bila v tozdu tudi seja DPO in samoupravnih organov, katere so se udeležili tudi predstavniki sozda in DO ter skupščine občine
Črnomelj. Del odgovorov je bil podan, vendar pa, na žalost, praktično na noben problem oz. sklop problemov ni trdnih, dokončnih in jasnih odgovorov. Reakcija delavcev je po oceni DPO sama po sebi razumljiva spričo problemov, ki so v tozdu, in vendar do danes še nimamo ustreznih odgovorov.
IMV TOZD ČRNOMELJ DANICA MEŽIC
Enkratna denarna pomoč socialno ogroženim
S seje KO OO ZS sozda IMV
Na seji koordinacijskega OO ZS sozda IMV, ki je bila konec septembra, so udeleženci sprejeli dogovor o delitvi solidarnostno zbranih sredstev pri medobčinskem svetu ZSS Novo mesto, namenjenih za socialno pomoč delavcem.
Znano je, da sta na pobudo občinskega sindikalnega sveta Novo mesto prek MS ZSS za Dolenjsko potekali akciji, ena kot pomoč delavcem IMV in druga za pomoč socialno ogroženim delavcem za nakup šolskih potrebščin za otroke, ozimnico... Skratka, to naj bi bila oblika enkratne denarne pomoči tistim, ki imajo nizke osebne dohodek in v današnji draginji težko preživljajo svoje družine. Pri medobčinskem svetu se je v te namene zbralo okrog 130 starih milijonov in na svetu so se odločili, da bodo sredstva podelili po tozdih IMV tako, kot so prispevana v občinah Metlika, Črnomelj, Trebnje, Brežice in Novo mesto.
V občini Novo mesto je bilo zbranih 100 starih milijonov. Za podelitev teh sredstev je koordinacijski odbor sprejel sklep, da se iz združenih sredstev OO ZS IMV v Novem mestu, ki so združevale sredstva v skupno blagajno, odvoji 8 starih milijonov in doda zbrani vsoti.
Zgornja meja višine pomoči, ki bi jo dobili socialno najbolj ogroženi delavci, naj bi ne presegla višine starega milijona. Sezname delavcev pa bodo pripravili izvršni odbori OOS, na seji KO OO ZS pa bodo oblikovani dokončni zneski izplačil.
Na seji so prisotni obravnavali tudi pobudo sekretariata skupščine občine Novo mesto, ki je bila posredovana vsem OO ZS o uskladitvi delegatske organiziranosti s samouprav-
no organiziranostjo sozda IMV. Po razpravi je koordinacijski odbor sprejel stališče, ki ga je posredoval tudi vsem OO ZS v Novem mestu, da se s pobudo in predlaganimi spremembami sicer v celoti strinja, vendar pa zaradi prestavitve referenduma in trenutnega mirovanja aktivnosti v zvezi z organiziranostjo sozda IMV predlagajo, naj s spremembami in evidentiranjem novih kandidatov počakamo.
Tematika, kije dokaj pogosto prisotna na sejah družbenopolitičnih organizacij, je nedvomno nadurno delo. Tokrat so obravnavali stališča in ugotovitve samoupravne delavske kontrole sozda IMV, ki je opravila pregled nadurnega dela v obdobju december 1983 — marec 1984. Analiza je trenutno v obdelavi pravnega sektorja, vendar pa aktivisti sindikata vztrajajo, da vse nadurno delo nadzorujejo in odobravajo tudi v bodoče delavski sveti tozdov in DSSD. Člani izvršnih odborov pa morajo preprečevati zlorabo nadurnega dela posameznih skupin, ki si za neopravljeno delo beležijo nadure in s tem izboljšujejo svoj gmotni položaj.
Ponovno Zagreb
Jesenski mednarodni zagrebški velesejem je eden najstarejših sejmov, ustanovljen leta 1909. Letno prireja okrog 12 različnih razstav na preko 280,000 m2. Razstavlja približno 6500 razstavljalcev iz 60 držav sveta.
Že zdavnaj je zagrebški velesejem postal uveljavljeno mednarodno tržišče. Zadnja leta je opazna večja pozornost za dežele v razvoju, s katerimi ima Jugoslavija velik interes v trgovinski izmenjavi in izvozu.
Ni pomembnejše delovne ali trgovinske organizacije, ki ne bi sodelovala na zagrebškem velesejmu kot razstavljalec.
Organizator ocenjuje letošnji obisk sejma kot rekorden.
IMV je v sodelovanju s SOZD AUTO—HRVATSKA razstavljal na znanem prostoru vse svoje gotove izdelke, od osebnih, dostavnih in konsignacijskih vozil, do ADRIA prikolic. Prav tako je IMV poskrbel za okusno oblečene hostese v stilu IMV — RENAULT, ki so številnim obiskovalcem dajale vse komercialne informacije in propagandni material.
»Auto—Hrvatska« DO Zagreb je organizirala tudi prodajo R-4, R-18, R-9, R-l 1 in prikolic. V času trajanja sejma, od 9. do 16.9. 1984, je bilo skupaj prodanih ali zamenjanih vozil po sistemu »staro za novo« 20 R-4, 15 R-18 Tl J, 2 R-18 TLS, 10 R-9 GTD, 3 R-
11 GTL in 10 prikolic. Glede na to da je bila prodaja na tej prireditvi organizirana letos prvič, mislimo, da uspeh ni bil slab. Javnost je bila dnevno seznanjena s ponudbo na razstavnem prostoru preko razglasne postaje na sejmu, časopisa in letakov.
Predstavniki IMV so bili po nekaj ur dnevno na razpolago obiskovalcem za posredovanje zahtevnejših informacij in sklepanje konkretnih dogovorov.
Izredno povpraševanje je bilo za ADRIA prikolice, posebno za tip BIFE in AVTODOM, za katere pa žal nismo imeli kvalitetnih informacij. V bodoče bo morala DO ADRIA bolje poskrbeti vsaj za informativne materiale.
Posebej so se ljudje zanimali za gospodarska vozila, ki jih dosti dolgujemo. Pokazali so predvsem zanimanje za servise in sanitete. Vemo pa, da imamo na razpolago omejene količine z zelo dolgimi in negotovimi dobavnimi roki.
Ugotavljamo, da so sejmi pokazatelj vsaj trenutne situacije na trgu in zato potrebni tudi v bodoče. Organizirati pa je treba sodelovanje vseh služb na ravni SOZD.
MARIJA VOZELJ TOZD COMMERCE
Sejem v Torinu
V dneh od 8. 9. — 16. 9. 1984 je bil v Torinu mednarodni sejem avtomobilskih počitniških prikolic, avtodomov in različne kamping opreme, namenjene počitniškemu bivanju, pod imenom Exposizione Caravan — EUROPA 84. ’
Ta sejem sodi po svoji obsežnosti med največje manifestacije tovrstne proizvodnje v Evropi. Na obsežnih razstavnih prostorih prikazujejo svoje proizvode vsi vodilni proizvajalci Evrope, ki poleg počitniških prikolic, vse bolj razširjajo svoje proizvodne programe predvsem v proizvodnjo bivalnih enot, ki so integrirane v sklopu prevoznega sredstva, t. i. avtodome, ki jih na evropskih cestah vse pogosteje srečujemo.
Na tem sejmu je novi proizvodni program počitniških prikolic za sezono 85 razstavljala tudi naša DO TME ADRIA. Ker je v preteklih dveh letih prišlo do zasićenja trga s počitniškimi prikolicami, je prisotnost na taki prireditvi, kot je evropski sejem, še kako pomembna za vsakega proizvajalca.
Namen našega obiska na-sejmu je bil, da primerjamo naše proizvode s proizvodi pomembnejših evropskih proizvajalcev, kot so: Fendt, Knaus, Hobby, Tabbert, Laika, Roller itd., in iskanje boljših in cenejših tehnoloških rešitev posameznih detajlov, ki bi jih bilo moč uporabiti v naši tehnologiji.
Kot splošna zapažanja lahko zapišem naslednje: da so
zunanje oblike prikolic v klasični formi, z rahlim prednjim nagibom; da prevladujejo preme AL-KO; ohišja za jeklenke so različnih izvedb, in sicer: integrirani v karoserijo, pripojene karoseriji (Hobby, Biirst-ner, Knaus,...) ali pa so pripojena samo na šasijo (Roller,...)
Pri vseh proizvajalcih so stranske stene karoserije v sendvič izvedbi.
Deseni notranjih oblog karoserije so v svetlejših barvah — nekateri proizvajalci (Ho-bby, Biirstner,...) uporabljajo za oblogo stropa desen ladijskega poda, ki zakrije spoje elementov strehe.
Pohištvene fronte so bogato in kvalitetno izdelane. Pri večini razstavljenih prikolic prevladujejo okvirne konstrukcije vrat (okvirji so sestavljeni iz letvic in obloženi s
pasovi vezanih plošč iz masivnih letev ali iz masivnih letev oplemenitenih s folijo). Toaletni prostori so bogato opremljeni z zrcali, plastičnimi umivalniki in omaricami.
Po mnenju predstavnika našega PVT v Italiji ima ADRIA z novo obliko na trgu določeno psihološko prednost, kajti glavni konkurenti niso prikazali bistvenih novitet v primerjavi s preteklo sezono. Nujno pa je v naši tehnologiji izboljšati finalno dodelavo prikolic, začeti uporabljati cenejše in lažje materiale, poenostaviti izdelavo posameznih detajlov, kajti le tako bomo lahko ostali v izenačeni in močni evropski konkurenci.
TOZD PP Novo mesto ANTON KASTREVC
kurir
Mladi iz IMV v Mehanotehniki
Približno pred dvema letoma so nas obiskali mladi iz tovarne igrač Mehanotehnika — Izola in tokrat izrazili željo, da bi jim obisk vrnili. Ko sem jih vprašal, zakaj so izbrali Dolenjsko in IMV, so mi povedali, da je to zaradi naravnih lepot Dolenjske in zaradi zanimive proizvodnje in velikosti IMV.
Takratno predsedstvo mladine IMV je vneslo ta prijeten obisk v svoj program dela. Z obiskom smo dolgo odlašali, avgusta pa smo se v vseh OO SOZD IMV dogovorili, da je primeren čas obiska 15. september in da se obiska udeležijo po trije mladinci iz vsake OO, vse stroške pa krijejo OO iz članarine.
V	soboto, 15. 9. 1984, ob 8. uri smo se zbrali v Novem mestu in se odpeljali proti Izoli. V Izolo smo prispeli okrog 11. ure. Pred tovarno so nas pričakali mladinski predsednik in člani predsedstva. Po prijetnem sprejemu smo si ogledali njihovo proizvodnjo. Mehanotehnika izdeluje sodobne otroške igrače. Ogled proizvodnje je bil zelo zanimiv. Po ogledu smo se zbrali v menzi, kjer so nam predsednik in še nekateri člani orisali proizvodno in samoupravno organiziranost ter predstavili delovanje in aktivnost DPO v delovni organizaciji. Pogovarjali smo se tudi o nagrajevanju po delu, stanovanjski politiki, politiki zaposlovanja itd.
V	Mehanotehniki je zaposlena predvsem nekvalificira-
na delovna sila, čeprav je delo zahtevno. Poslovanje te DO je zelo uspešno. Skoraj celotno proizvodnjo izvažajo v ZDA in v še nekatere zahodne države. Da uresničijo vse zastavljene cilje, delajo tudi ob prostih sobotah in po potrebi tudi ob nedeljah. S svojimi proizvodi se lahko primerjajo z znanimi proizvajalci te vrste v svetu.
Po končanem razgovoru smo se odpeljali v turistično naselje BELVEDERE, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Po kosilu, čeprav je deževalo, smo si ogledali znamenitosti Pirana. Žvečer smo se vrnili v naselje BELVE-RE, kjerso nas čakali mladinci iz Mehanotehnike, da bi skupaj preživeli večer. Domačini so nas odpeljali v Simonov zaliv, kjer smo preživeli res prijeten večer ob glasbi in plesu.
V nedeljo dopoldne smo naredili nekaj skupnih posnetkov in se poslovili od naših domačinov z obljubo, da bomo stike obdržali še naprej.
Na poti proti domu smo si ogledali tudi naravne lepote Škocjanske jame.
Preostali del poti smo nadaljevali ob veselem vzdušju, petju in poslušanju glasbe.
Poslovili, smo se z ugotovitvijo, da nam manjka skupnih srečanj, na katerih bi se mladi med seboj bolj spoznali.
OSTOJA KUDJELIČ DO ADRIA
KRVODAJALCI — NAGRAJENCI
Tudi letos podeljuje občinski odbor RK posebna priznanja krvodajalcem, ki so večkrat darovali kri. Služba družbenega in socialnega standarda in sindikat IMV organizirata skupaj s KS Kandija — Grm proslavo za krvodajalce. Proslava in podelitev priznanj s krajšim kulturnim programom bo
v petek, 9. novembra 1984, ob 16. uri v avli OS Grm v Novem mestu.
V nadaljevanju navajamo seznam nagrajencev v letu 1984, in sicer za vse novomeške TOZD, Podgorje, Šmarjeto in obrat Suhor.
(Seznam po prilogi: ....)
Prosimo vse krvodajalce, ki se bodo udeležili proslave, da si po potrebi zagotove delo na ta dan v dopoldanski izmeni in da izpolnijo prijavnico ter jo pošljejo najkasneje do 27. 10. 1984 na naslov: IMV, Novo mesto, DSSD — KSS, Služba družbenega in socialnega standarda.
Le tako bomo lahko zagotovili ustrezno število večerij.
Želimo, da se udeležite srečanja v čim večjem številu in prejmete zaslužena priznanja. Istočasno vabimo krvodajalce, ki so darovali kri več kot 35-krat, da se tudi udeležijo proslave.
Vaša kri rešuje življenje!
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
SEZNAM KRVODAJALCEV, KI PREJMEJO ODLIKOVANJE V LETU 1984
ZA 5 x:
Rojen leta
L Bele Silvo	1962
2.	Bobnar Mihaela	1941
3.	Bobič Franc	1952
4.	Bohte Marjan	1956
5.	Čečelič Bojan	1958
6.	Gazvoda Alojz	1944
7.	Gliha Martin	1959
8.	Grešak Bojan	1960
9.	Jakofčič Franc	1958
10.	Jefin Viktor	1961
11.	Kaplan Benedikt	1960
12.	Kastelic Jože	1961
13.	Klobčar Peter	1957
14.	Kocjan Jože	1961
15.	Konda Martin	1960
16.	Kump Martin	1954
17.	Magolič Franc	1959
18.	Matko Jože	1956
19.	Medja Janez	1962
20.	Medle Karolina	1955
21.	Mesojedec Alojz	1959
22.	Mrak Anton	1933
23.	Pavlin Vladimir	1946
24.	Pejič Mirko	1959
25.	Primc Janko	1962
26.	Pušavec Janez	1963
27.	Rajk Štefan	1963
28.	Rauh Ivan	1950
29.	Robida Mirko	1959
30.	Rupar Martin	1961
31.	Strojin Slavko	1961
32.	Simončič Ludvik	1955
33.	Subotič Ivan	1963
34.	Ucman Jože	1964
35.	Udovč Janez	1961
ZA L	10 x: Banič Miha	1949
2.	Barbo Milan	1957
3.	Brulc Rudolf	1959
4.	Cimermančič Jože	1962
5.	Čarman Anica	1952
6.	Čučnik Bojan	1958
7.	Derganc Alojz	1956
8.	Erjavec Zdenko	1955
9.	Fabjan Jože	1958
10.	Ferkolj Ivan	1939
11.	Gazvoda Anton	1946
12.	Hodnik Boris	1956
Prijavnica:
Podpisan(a)............................ z lastnoročnim
podpisom potrjujem udeležbo na proslavi in podelitvi priznanj 9. 11. 1984.
Podpis
13.	Jerman Branko	1947	ZA 20 x:		
14.	Kastelic Franc	1958	L	Ajdišek Miroslav	1955
15.	Ljubi Stane	1959	2.	Blažič Stanko	1958
16.	Lukše Janez	1951	3.	Boltez Jože	1950
17.	Marjetič Jurij	1948	4.	Hrastar Stane	1958
18.	Mihalič Franc	1950	5.	Jakopec Drago	1948
19.	Nucic Jože	1933	6.	Janc Jože	1952
20.	Parancin Vinko	1960	7.	Jenič Franc	1938
21.	Piletič Milan	1958	8.	Medic Franc	1953
22.	Plantan Janez	1960	9.	Nose Franc	1928
23.	Poljakovič Jakob	1956	10.	Nose Franc	1953
24.	Pirh Franc	1959	11.	Ponikvar Anton	1951
25.	Plantan Anton	1958	12.	Pozvek Janez	1950
26.	Rifelj Vida	1962	13.	Staniša Cveto	1952
27.	Turk Ivan	1959	14.	Šuštaršič Milan	1957
28.	Trščinar Franc	1962	15.	Zore Drago	1949
29.	Žagar Stane	1957	16.	Zore Milka	1943
ZA	15 x:				
L	Franko Milan	1954	7 \ ™ y:		
2.	Hrovat Jože	1949	L	Andoljšek Franc	1937
3.	Hrovat Vito	1954	2.	Bobič Ivan	1929
4.	Jankovič Jože	1957	3.	Džudovič Milorad	1949
5.	Kastelic Alojz	1956	4.	Goršin Milan	1949
6.	Krnc Marija	1961	5.	Jenič Martin	1955
7.	Murgelj Franc	1956	6.	Matko Kristina	1953
8.	Nenadič Miodrag	1950			
9.	Novak Jože	1958			
10.	Ogrinc Franc	1951	ZA 35 x:		
11.	Pepel Franc	1959	L	Erjavec Martin	1952
12.	Petrič Anton	1957	2.	Goršin Jože	1947
13.	Podržaj Jože	1960	3.	Kirn Julijan	1950
14.	Pšeničnik Marija	1945	4.	Rajk Leopold	1936
15.	Robek Viktor	1959	5.	Tomaževič Valentin	1949
16.	Rus Dušan	1950.	6.	Zorc Marta	1940
17.	Šašek Albin	1941			
18.	Šinkovec Igor	1953			
19.	Škof Jože	1956	ZA 40 x in 45 x:		
20.	Turk Slavka	1949	L	Dular Janez	1942
21.	Vidic Martin	1951	2.	Šafar Martin	1942
- V veliki stiski smo. Začela se je sezona sindikalne dejavnosti, mi pa v izvršnem odboru še zmeraj nimamo niti enega strokovnjaka za področje paprike in kumaric.
OTO REISINGER, Vjesnik
KURIR
Služba družbenega knjigovodstva praznuje
Skromno, a prisrčno in z namenom dogovoriti se o nadaljnjem sodelovanju so delavci SDK podružnice Novo mesto proslavili na svečani seji svoj jubilej.
IZKORISTIMO TO PRILOŽNOST IN JIM ISKRENO ČESTITAMO TER ZAŽELIMO ŠE VRSTO DELOVNIH USPEHOV!
Ob tej priložnosti predstavljamo v osnovnih, kratkih potezah delo in funkcijo SDK.
Podružnica SDK Novo mesto dela za uporabnike iz 4 občin. V njej združuje delo 132 delavcev, organiziranih v teh ekspoziturah (Črnomelj, Metlika, Trebnje) in organizacijskih delih analiz, kontrole in avtomatske obdelave podatkov v Novem mestu. Opravljajo vse funkcije Službe razen ekonomsko-finančne revizije.
In morda še najvažnejše razvojne naloge; slediti razvoju službe kot celote na področju kontrole, plačilnega prometa, informiranja in preventivnega delovnja, zagotoviti telekomunikacijski prenos podatkov v letu 1985 ter zagotoviti kadre za opravljanje mate-rialno-finančne revizije poslovanja in ocenjevanja zaključnih računov in periodičnih obračunov. Z novogradnjo bodo skušali zagotoviti enake prostorske pogoje, kot jih že imajo drugi delavci SDK v Slovenijj, in sicer v Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem in Metliki. Z novogradnjo se bo tudi zagotovila varnost poslovanja s premoženjem, ki je Službi zaupano v čuvanje.
Obseg dela podružnice:
1504 uporabniki imajo odprtih 31700 partij žiro in drugih računov in 1.065 vplačilnih, zbirnih in predhodnih računov. Po namenih se vodi razčlenjen promet za 2086 računov	uporabnikov,
41.139.426 plačilnih nalogov je bilo obdelanih v skupni vrednosti 273.521 milijonov din, od tega 48,8% med uporabniki naše regije. 72,6% sredstev je uporabniku na razpolago še isti dan, kroženje ostalih sredstev pa je za sedaj odvisno od delovanja pošt. Povprečni čas izvršitve plačilnega prometa je bil 1,26 dneva. Gotovinski promet, zlasti poslovanje z bankovci, se je povečal za 24%. Še vedno ima regija bistveno večji odliv kot priliv gotovine. V vseh štirih občinah je gotovinski promet zavarovan tudi z dnevno-nočnimi trezorji.
Izdelanih je bilo 59 analit-sko-informativnih publikacij v 2.031 izvodih. Inšpekcijskih pregledov je bilo 201. Ugotovljene so bile nepravilnosti pri izkazovanju celotnega prihodka, obveznosti, izkazovanju izgub, inventuri in blagajniškem poslovanju. Republiški komisiji za investicije so posredoval tri investicijske programe, regionalni komisiji pa 112. Za gospodarske prestopke je bilo vloženih 37 prijav, sodelovanje z Temeljnim in javnim tožilstvom, družbenim pravobranilcem samoupravljanja, Upravo javne varnosti, Upravo za notranje zadeve in inšpekcijskimi službami je stalno in dobro.
Varčujmo z energijo
Vse bolj se približujejo mrzli dnevi in ob tem nam misel in beseda kaj radi preideta na pogovor o ogrevanju, porabi energije.
Naša DO uporablja tekoča goriva kot najvažnejši vir energije, kar pa je seveda zelo drago. Zaradi tega je neizbežno usmeriti vsa naša prizadevanja k čimvečjemu varčevanju z energijo, in to iz več razlogov. Predvsem zaradi zmanjšanja finančnih sredstev za nabavo tekočega goriva in zaradi prizadevanj, da poraba energije ne bi tako vplivala na rast družbenega proizvoda.
Osnovni namen varčevanja z energijo je zmanjšanje porabe pri zmanjšani dejavnosti.
Naj za lažjo predstavo navedemo podatke o porabi srednje težkega kurilnega olja:
1980	5.418.960	kg
1981	4.907.468	kg
1982	4.196.685	kg
1983	4.716.445	kg
1984	2.624.370	kg
(za prvo polletje), za drugo polletje ocenjujemo, da se bo poraba povečala za 3.266.000 kg zaradi priključitve novih porabnikov.
Iz porabe v preteklih obdobjih je razvidno, da so ukrepi
za varčevanje bili učinkoviti in se je poraba od leta 1980 stalno zmanjševala, da pa se v zadnjem obdobju poraba ponovno povečuje, kar je posledica novih priključitev toplotnih porabnikov. Za nadaljnje večje varčevalne ukrepe pa bodo potrebna večja finančna sredstva in širša družbena pomoč. V tovarniškem prostoru je veliko možnosti za izrabo odpadne toplote. V reci-rkulacijskem sistemu hladilne vode bi bilo idealno vgraditi toplotne črpalke, saj je mogoče izkoristiti obe strani toplotne črpalke. Sedaj vodo hladimo s hladilnimi stolpi in odvzeto toploto iz hladilne vode odvajamo v atmosfero. Po prvih grobih ocenah bi se investicija finančno izplačala v petih letih, prihranek goriva pa bi znašal 2.100 t letno.
Poglejmo kakšna je bila še poraba:
ekstra lahkega kurilnega olja:
1980	2.389.036	lit	(71,5	1
enota)
1981	2.741.118	lit	(91,5	1
enota)
1982	2.303.815	lit	(75,2	1
enota)
1983	3.018.099 lit (72,7 1 enota)
1984	3.300.920 lit (ocenjeno)
Relativna analiza na enoto
proizvoda kaže, daje bila največja poraba 1981. leta (91,5 lit 1 enota) in najmanjša 1980. (71,5 11 enota). Zgornji podatki kažejo na rahel padec porabe lahkega kurilnega olja v letu 1983, kar je rezultat bolj kontinuiranega dela v rednem delovnem času.
Kljub temu, da smo preko sredstev javnega obveščanja redno seznanjeni o pomanjkanju tekočih goriv, smo še priča razsipniškemu ravnanju z energijo. Tako imamo v.hladnih dneh odprta vrata, široka 6 m in visoka 4,5 m, za izhod R-4, ki potrebuje trikrat manjši prostor za izhod. Še vedno zasledimo odprte pipe s toplo vodo ...
Zavedati se moramo, da lahko sleherni delavec že z za-
piranjem oken v mrzlih dneh prispeval svoj delež k varčevanju in tako tudi posredno k sanacije naše delovne organizacije.
TOZD THS
energetika
Poročilo disciplinske komisije TOZDA Proizvodnja avtomobilov
Iz primerjave z lanskim letom je razvidno, da se kršitve delovnih obveznosti ne zmanjšujejo, ampak so celo v občutnem porastu. K razlogu za omenjeni pojav pripisujemo tudi dejstvo, da so ostali kršilci relativno anonimni. Očitno je, da ukrep, nalepljen nekje na bolj ali manj vidnem mestu, ne doseže zaželenih učinkov, še manj pa, da bi vzbudil nelagoden občutek, da se lahko nekega dne sami znajdemo na oglasni deski zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Da bi dosegli ta vzgojni momet, smo se v tozdu odločili, da bomo objavili v našem glasilu vse delavce, ki bodo hujše kršili delovne obveznosti.
V tozdu so bili izrečeni od 28. 8. do 25. 9. 1984, disciplinski ukrepi zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti naslednjim delavcem: prenehanje delovnega razmerja:
Islamovič Sabit (P-IV) sklep še ni dokončen
Kos Nikola (P-III) sklep še ni dokončen
Perše Franc (materjalni oddelek) sklep še ni dokončen Peterec Milan (K. K.) Brajdič Dušan (P-III)
prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta:
Starič Ivan (odd. vzdrž. objektov)
Debevc Alojz (mat. odd) Mihelič Vlado (P-V)
Saje Franc (odd. vzdrž. objektov)
prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev:
Bjeloševič Vladimir (mat. odd.) Guštin Ana (P-V)
preneTianje delovnega razmerja, pogojno za dobo treh mesecev:
Kermc Anton (P-V)
Biličič Miško (P-V)
Vaupič Jože (P-IV)
Štravs Marjan (P-III)
razporeditev na druga dela in naloge:
Juras Liljana (P-II) javni opomin:
Gavran Milka (P-V), Sabo Zlatko (P-IV), Stanič Branislav (P-IV), Plut Anton (K. K.), Matko Darko (P-IV), De-ržič Boris (P-V), Mušič Milena (P-III), Mavser Drago (P-IV), Smrke Janez (P-V), Muc Jože (P-V), Doljac Ivan (P-V), Rukše Jože (P-V), Sabljak Josip (P-V).
Disciplinska komisija TOZD PA
KURIR
V Postojni je prijetno zadonelo
Iz novega mesta smo polni pričakovanja odšli ob 7. uri in prišli nazaj okrog 23. ure, kar pa se je dogajalo v tem času je bilo za nas pevce nepozabno doživetje. Za varno vožnjo in povratek je poskrbel naš izkušeni voznik tov. Brabovec, ki zasluži vso našo iskreno zahvalo.
Naš prvi postanek je bil v rojstni hiši znamenitega slovenskega pisatelja in kulturnika Ivana Cankarja v Vrhniki. Po ogledu hiše smo odjadrali do gradu BISTRE, kjer smo si z zanimanjem ogledali tehnične in tehnološke stvaritve iz slovenske preteklosti.
Po obilni malici v naravi smo nadaljevali pot do Postojne. Po krajši formalnosti smo vstopili na jamski vlak kot del ogromne množice turistov (tujih in domačih). Postojnska jama ponazarja čudeže narave. Eden od teh je tudi tako imenovana koncertna dvorana s šestsekundnim odmevom. Dvorana predstavlja zadnjo točko pri ogledu podzemnih znamenitosti. V tej dvorani smo člani mešanega pevskega zbora IMV priredili
mini koncert. V zadovoljstvo vseh nas in množice drugih obiskovalcev je ZADONELA naša pesem; aplavz pa kar ni prenehal. Morali smo odkloniti več prošenj, ker je prispel povratni vlak. Ta mini koncert nas opozarja na pomembnost številčnosti pri zborovskem petju; naravno oblikovana akustika dvorane nam je omogočila, da smo se slišali tako, kot da bi nas bilo sto, ne pa dvajset, kolikor nasjevresnici bilo.
Ostali člani KUD IMV, ki so bili z nami na tem izletu, se temu efektu niso mogli načuditi in eden od njih seje takoj začel zanimati za sprejem v zbor. Zvedel je, da je edini pogoj VESELJE ALI VOLJA DO PETJA.
Iz Postojne nas je pot peljala v Lipico, kjer so nekateri od nas preizkusili svojo sposobnost obvladovanja konj. Po ogledu tega lepega kraja smo se veselo vrnili domov, seveda pa nas je ves čas spremljala pesem, ki nas tudi druži.
ROBERT
YEBUAH
ČESTITKE PIONIRJEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU!
(Čeprav nekoliko z zamudo, saj so 29. 9.1984 praznovali dan pionirjev.)
Učenci osnovne šole 15. divizije Grm, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija, so dan pred prazrikom organizirali odredno pionirsko programsko-volilno konferenco, ki so se je udeležili tudi mladinci naše DO.
Novo izvoljenim organom pionirskega odreda »Gorjanski bataljon« želimo pri delu še veliko uspeha!
i mv
SOZD IMV
Delovna skupnost skupnih dejavnosti
Kadrovska služba zbira prijave za razporeditev vseh zainteresiranih za opravljanje del tajnice v pravnem sektorju.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje — srednja šola in eno leto delovnih izkušenj, naj oddajo svoje vloge v 5 dneh po izidu Kurirja na naslov: Kadrovska služba DSSD SOZD, kjer se dobijo tudi ostale informacije osebno ali po telefonu int. 21, oz. 24-888.
Šef: »Ja, Jošk bolj slabo kaže 420 točk in konc.« Jošk: »Ampak šef! Kaku bom pa s tem dnarjem živu? Jaz sam že kaku, ampak otroc, otroc?«
Šef: »Ni pomoči. Po mikroorganizaciji tolko in konc!«
Jošk: »Vi, pa vaša mikro., kaj vem kaj! Ampak,
kje pa pol piše, kuga in kaj naj delam za ta d n ar?! Saj so tu le pike, opisa del in nalog pa ni, kar taku napamet, vi men tolk pik pa konc!?«
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Raikovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.