109. itevnko. g milmU i sonoto n mula mi Uto U). ^k ■ II ■■ ^^ I^H ^k JA ■ ^11 j| ^^fc ■ ■ I 3 Iiha|a vs*k don fopoUn*, favitašl m*4*ll« te prasatk«. tasaratl i do 9 petit vrst * 1 D, od 10—15 petit vrst a I D 50 p, večji inserati petit vtbU 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikott 15 vrst 30 D; zenJtne ponudbe besedt 75 p. Popust le pri naročUih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. VpraŠaajem glede inseratov naj se priloži znamka sa odgovor Upravntttvo „SIov. Narod*" te „Naredna tiskara«14 Knallora oUoa st Sa prtttlfloo. — Tateftn st. 304. Ui*4«tttv« HtUv. Rart4iM balio*! mlioa st i, L Badrtropl« Talile* stav. 34. BopUa aprafama I« potplata« te ladoste* fraakovaaa« faflT Rolioplsov a« mm vral«. *^M WmW Posamezne Itevilke: "VI v Jugoslavlil navadu« dni 75 par, nedollt) 1 O v inozemstvu na vadite dnl 1Ot nedelje 1*25 O Poitnlna platana v gotovini. „BlOTtBSkJ JUrod" teija v *J«bljaiil ln po poftti: V JBfoslartlli ctlofetno naprej plačan . D 12O— pollctno........ 6Cr— 3 mesečno......, 30*— 1....... 10-- V tnoiezutvai celoietno . f , , , # Đ 2T6 — polletno . % ,* ^- ; "i . 108 — 3 mesečno •* . •<5"« . . 54■— t ........ 18 — Pri morebltnem porilanju se Ima đaljša naročnflU ctoplačati. Novi naročniki naj pofiljcio v prvtč naročnino vedno Đ9ff~ po nakamici, Na camo pismena naroćila brez poslatve denarja se ne moremo obrati. Jadransko upraianie v novih zopletkib. 12. maja. »Matinovc odooslanec v Oenovi Diše. da se naravnost čudi nenavad-no živahnemu delovanju italiianske-ga zunanjega ministra Schanzerja in markija Visconti-Venoste. katero se posebno opaža te dni. Po informaci-jah sodi. da stremi italiianska politika z vso vnemo po tem, da konferenca kolikor toliko uspe, da se doseže vsaj na papirju sporazum in izrodi nadaljni studij raznih stvari posebni tehnični komisiji. Poleg te£a pa ima [talijanska delegacija pred očmi Še daljše in višje cilje. Iz pogovorov med franeoskimi in italifanskimi delegati se da sklepati, da se Italija trudi, spraviti v varno zavetje an-gleško-francosko poeodbo z udejež-bo Italiie. Francoski novinar izvaja, da je to ideja še iz leta 1919. in ako bi se bila udeistvila takrat, bi se bili preprečili številni po&teški in negro-tovosti. Glede na sedanje razmere smatra tak nacrt za jeden najvažnej-ših elementov za skupno rešitev evropskih političnih vprašanj. Izpopol-njena po sporazumu male antante bi tvorila taka pogodba najsolidneiše Jamstvo za evropski mir In bi olaiša-!a pogovore jzrlede problemov, ki nas beg:ajo za bodočnost. Med Francijo in An^Iijo vlada napetost in te dni so angleški listi po vrsti razlagali, da one Iskrene antante ni več, da nima več onega značaja, ki io je krepil pred in med vojno. Kriv je Poincarć. Lloyd Geonre je v pogovoru z Barthouiem, — kakor javljata »Times« in Dailv Mail«. na-glašal, da je postopanje Francije tako, da mora vzbuditi na Angleškena težko kritiko. In ako konferenca prepade, bo kriva tega Francija. Na njo J se vsuje prokletstvo !n na Rusijo. Llovd Georgre je svojo ne^adovolj-nost potom angleškej^a poslanika sporočil naravnost Poincar_eiu. Ta pa je na to hitel zagotavljati, da ni Francoza. ki bi se ne spominjal pov-sem priznajno sodelovanja obeh de-žel tekom vojne in po vojni. Pa tuđi Francoza, ki bi ne želei, da ostanejo med Francijo in Anglijo trajno dobri odnošaji. Ob takem razpoloženju med Francozi in Angleži iščeio italiianski dele«:atje posredovalnih stikov, s ka-terimi bi se tuđi Italija okoristila. Eni jo pehajo na čelo male antante. ali taka čast jo malo mika, ker bi bilo za nio preveČ dela in truda. — Italija bi stala rada lepo ob strani Anglije in Francije. To nai bo zveza. ki bo gospodo-vala nad Evropo! Potem pa ie prišla te dni v javnost vest da se bližajo h koncu po-ffajania med Italijo in An^lijo za politični in Gospodarski dogovor, kate-ri bi zasisrural italiinnske interese v Sredozemskcm morlu. Tu ra smo pri fadrsrnskem v^raš^nni. In Reka nam stopa Dred oči. Llovd Genrsre posreduje in aneleški izv^denci govore. Italnansko rostonanie ie zelo pretkano. Pri AnRležih in Pri Ju«ro-sloveiih modeluieio za ^ir^o r°s;t^v spornih stvari, češ da sta obe držnvi navezani druua na drveo !n nuino je potreben obema snorazum. Seveda si italLfanski đržavnPti Dredstavljaio soorazum dosfedno le tako. da se izr^nlV) vse r^hove nc-dobne željice. Danes rovore Itaff^^-Angležem na dušo. da ie Ml tišti londonski oakt slab fn da na! Um vendar sedaf DomaeaJo ori tako skromnih njihovih zahtevah. Kal bi se bilo čudit!, ako stoo! Llovd Georee na stran Italifanov v reškem vnrašanhi. da se iih otrese ▼ nilhovem strenillenlu do ureditvl an-gieško - francoskeea sporazuma z udeležho Ttalile?! USODA SPOMENIC V GENOVI. Spomenice Črnogorcev ln hrvatske-ea bloka. — Beograd. 11. maja. (Izvirao.) Današnja »Epoha« objavlja poročilo o usodi spomenic. ki so jih gotove državne, politične in narodnostne skupine predložile genovski konfe-renci v razpravo. Včeraj 10. t. m. je bil sestanek zastopnikov velesil, ki so sklicale genovsko konferenco. Se-stanku je predsedoval predsednik Facta. Na sestanku so razpravljali o raznih spomenicah in proglasiti, ki so jih predložile razne države oziro-ma politične skupine. Nekatere spomenice in izjave so se odkazale prvi podkomisiji politične komisije* da ugotovi, če so v skladu s programom konference. Načelno so bile odklo-njene spomenice in manifesti Gcor-gije, Armenije in Azerbejdžana, ker te dežele leže izven evronskega kontingenta. Odklonjena je bila spomenica nrebivalcev saarske kotline, ker snada nred forum Zveze narodov. Dalje ie bila odklonjena spomenica r.ncrorsVe vlade brez n^ritivaciie. Prvi pod1 nn isfii politične komisije se po uradnem komunikeiu predlože samo spomenice in izjave sanitetne konference v Varšavi. Vzhodne Galicije, Litvansko in spomenica madžarske vlade o madžarskih maniši-nali. Za n im ivo je dcistvo. da nikako, niti privatno, niti uradno porobilo ne omenia sponiefik:, kl so iih oos!ali črnosfors'ti emfgrantl in hrvatski b!ok. to iz razlosra. ker te spomenice ne spadalo v okvir konference. i-----------------------------—---------——---------------—------------------------------------------------- IZROCFTEV RUSKEGA ODGOVORA. — RUSKO STALfSČE O POLITIČNI PROPAGANDI. — PREDVO.IM IN VOJNI DOLGOVL — Gcnova. 11. maia. (Izvirno.) | Danes ob 11. donoldne ie Ćičerin osebno izročil ministru Schanzerju ruski odgovor na zaveniško spomenico z dne 2. maja, na spomenico, ki je bila odobrena le od eotovega dela velesil in podpisana od predsednika Facte. Odgovor je pisan v franco-skem jeziku ter obsega 18 s strojem pisanih strani. Ob izročitvi sta imela Čičerin in Schanzer daljši razgovor. Čičerin je zaprosil, da se vsebina ru-skesra odgovora objavi sele v poznih popoldanskih urah in da se dotlej varuje stroga tajnost. — Celokupna vsebina ruskega odgovora, ki je me-stoma pomirljiv in popustljiv, ie taka, da ni pričakovati. da bi došlo do odgodUve, oziroma raz-hoda konference. — Razgovori o rusketn problemu se bodo nadalje-vali in tekom prihodnjih dni je seja ruske podkomisiie. Ruski odgovor je sestavljen iz dveh delov: 1.) iz splošnega in 2.) iz posebnega, ki odgovaria na po-samne točke zavezniSke spomenice. Vsebina govora je v ekscerptu sle-deča: V solcšnem defu, posebno uvo-doma ruska delegacija konstatira, da pomenia spomenica z ozirom na do-J govor z dne 20. aprila sklenjen v vila Alberti in z ozirom na spomenico londonskih strokovnjakov z dne 9. anrila znaten korak nazal. Dalje konstatira odgovor, da je spomenica v bistvenih točkah diametralno od skle-pov, rtorjenih v Cannesu. V smislu can^eških sklepov se je Rusija od-zvaln vabilu z nacrti in predlngi. ki bi nriDomoTli ensnodarski in finanč- ni obnovi Rusije. Rusiia zahteva re-ale garancile za obnovo. Rusija ima pred očmi obnovo Srednje in vzhodne Evrope. Ruska delegacija izjav-lja še enkrat, da je pripravljena skupno z ostalimi državami resiti problem obnove, resiti problem, da. prispeva Rusiia s svojim] 150 mllljo-ni kotisumentov in neprezlednimi množinami sirovin za izboUšanie gospoda rskeea položaja evropskih dr-žav, da se odstranijo vse po svetov-ni vojni, raznih intervencijah in blo-kadah nastale krize v gospodarstvu evroDskes:a kontingenta. Na posamne točke zavezniške spomenice odgovaria ruska delegacija: K čle«u I. (politična In teritorijalna propaganda v Rusiji oziroma Rusije v inozemstvu) ruska delegacija odgovarja. da je ruska sovjetska vlada sklenila. da ne more privolitj na ukinlenle propagande, ker to zahteva tuđ! propagandno m politično delovanje delavskih oreanizacii. Ruska vlada smatra ta člen za poskus, da se izsili od Rusije priznanje gotovih meddržavnlh pogodb. ki jih vse-bujejo razni zakoni za varstvo đržav. sklenjeni v odsotnosti Rusije. V vprašanju propagande ie Rusija pripravljena skleniti z vsako državo posebe separatne pogodbe. Vpraša-nje prooatrande je y resnici politično vprašante In Rusija je pripravljena radi tega s^ z državami separatno pogaiati. Ru?'!a ne more nisko-rorntin-skeera vprašanla na noben način separatno obravnavati. gre za Izročl-tev r^munskega zaklada, ki je bil ob vstopu Romunske v svetovno vodno prenesen v Moskvo. Rusija Je pripravljena bi se ol>-vezuje. da sodolute nri vzpo'-taritri miru v Orietitu h> ruska Jolecaclj« ie z ozirom na Iskreno prHateifctvo s TtirčUo prinravlk>na starltl vio ?vole ^He nr> rarooJn^o za mlrcrvoo «rer ra?ko delegacije. V sploSnum io Ml ntia zr.vdovoljiv in wri£aktijejok T«;tave v svojem paviljonu s tekočfml ?f-vt^ami. ne rastavi!alci, kl so s precej-*rio norc?!o ideafizma prema ral! marsfka-t^rn •rrerrVo z?»preko, da pofrtžefo Javnost! svHe umetnf?5Vo stremljenje v upanju, da nri^rra oj?Ja javnost nHhovo notranlo za-b*»vn no fTT^nolnJevanltJ. Pnicrat se mora nr?x«f; in r+Atri so nmetniH, kl so našli na- t"t mT**av* tnrel tii In ne more biti neledalo sptolne ustvari a J oče narodne ener- gije — kakor ni bila n. pr. toliko hvaljena božična z neštetimi slikarskimi fotografija-mi Đleda — ampak Ie zavedna informacija javnosti s strani petih umetnikov., ki so slučajno člani »Kluba mladih«, o svojem umetniškem naziranju in hotenju. In to vendar ni noben greh! Drusod so take razstave običajne in nlhče ne otežuje s kulturnimi grehi vesti razstavlfafcem ali onim, ki omogočljo take informativne razstave. V Milanu n. Pr. je »permanentna razstava«, kjer razstavijajo najra7|ičneišl —fsti svoje umotvore. ki so včasih nevf»r-jelni izrnidVi TrevofciJmiirane umefnf5ke koncepcHe. in vendar noben res°n čTov**k ne npozaria na nevamost osme^itve Itall-jancl<'e umetnosti. 1 Vđ^r Je brez i>Tiro1+v*h mV nHticV'iTh predsodVov krffl?no r>'el« rar-stavo. ne mnre ap^d^tf^tio nd^rči p~h*n*-mti n^^stavTfsicu um-rfv*Wflra tn'*n*a. W }© seveda nri vseh n^h alf v zače'loi razvoda a?i pa že y prvi razvojni etawl. oziroma na razp^tlu med IcoTtčanfm začetVmn m novo. ?*» ne Tvirnano rarvolnn etapo, ^everfa •<* Je ra^«*avilo nreveč fn bi moralo m^rsl^af Izostati, zlastl v srednji In desni đvoran*. Apriori*rfč*Ti sorvTažnn? vs»1c© revolu-cfie v ometnosrl. kf ne more aff noCe ra«-fimcff su*>t»*»nejfa tn»llv» Ini'ttimo - s^clat-n?li ^em^ntnv na evfi1«Hla om^?nf|rnt»« ^»t^evn^^tl. Je seveda rarKttHen. ako vidi. da r^Vlamfra navfđerna neuhranost ^•'•vtie Tv>efff*» t»o^o1 nm^^nfne, VnVor n. m*. »7»m-slta poirnilrmc V^nd^ta Vfdmarf*. Vi le nl^r'^va n«'bnW*n *tivn ln M Kf rado- rMr1f»*n n*r1*fir>1h Hnnv \r. Wi+t*r*1r*vn ln ttmetntgkega doživetjm. »Zhnsira pokrajtrni« vsebuje tako silo duševne poglobitve, da se občuti pred nio vsa naravna tragika, ki Jo Je videl umetnik v pusti zimsln pokrajini in ki Je brezdvomno v zvezi z njegovim duSevnim in zunanjim Življenjem. Način izraza Je seveda ekspresionistična, barvna kcmpoziciia, ki Je n. pr. pri »Se-Jalcu« — ki ga Je treba v anatomično - oer-spektfvnem ozim abstrahirati — fireve^ monotona. Nande Vldmar Je predvsem nmetnik v modemiziranem smislu Ru^ki-nove trd;tve. da ne more biti slikar, kdor rte ma barvati, tuđi Če bi znal vse drugo. T"»di mrsovi »nortreti« d^kaztilelo try. ,TTh«fnfV« |r» »DeVUca z rožo« n^sta naj-^■»b?a. 7t\*£^i* za ni^arovo notranjo^t so »"»rne ri^be, Vr>V^r »MrŽ in žena« I. dr. Te»rm*Va Je ve^'^oma zefo pomanIkllfva. kar *• mora «?l*afl v«f»n *tfrlm sllVarlem. T>i\ Je Dracro Vldmfir mlal«! brat. se v'di nn ^"i rocr'^d na nierove sllV«. Id so v umptnf^Vem rimovanja srtrodne Nan-detovfm. Ie da so barve svetle)«e In đn se konce«***!* ve rđi m*eveč samf>svoja. Tndl se vsilnle m*s«l. <9a mu J© veC za Irvantf-t*hi nego sa kvaw*etn — M M fe menda irreli vsaVeta amWc»fo«nefa raCe^mllca — V»fff »Svetftia«. »FMseca« ln »Prilateffa« W bila rađos?en đolrai sa fi!eir«v blen! ▼ eV«nre*Mr»nlstfčr»l smerl umelnllUre^ta Izra-*an'a. 7»*»fmfv le w>r|rel t>e«it*tni ^ellilrar-f«t in ff^ »T^v^n»»« nf ^Vsor^*ff^tfnlt9na »-»Slona. W**nr W«nđ**ti h^rs U fr^f« *fa-«fl r^mn |^m^flrte Sole tu tehn*Čne fe- oHff»rV. M. MnilP »e K«T» rursravti vrcrdL **>*V*>v^ v ft^^^^rtrtsr. Ir* hf> nfe^-ova. alfo m w odđa!H od »aniT*. TM m* 4m poima- Je važnost proučavanja barve, ]d vodi do gospodstva nad oblika Največ zanimanja in priznanja ima Tran Župan, ki Je razstavil kolektivno nekaj nad Stirideset slik. Župan je že znan talent zato je negotovost izražanja njego vega umerniškega stremljenja povod, đa mu očftajo ćelo difetantizem, kar bi bilo zlo, da je res. Župan Uče poti med Impre-sijonfzmom In ekspres! ioni zrnom. To nfso pnskusi, ampak sama prizadevanja na poti navzgor. Od že enkrat razstavljene in pravično ©cenfene »Breskve« do »Beograda« Je precej vijutrasta pot mimo »Bre«« preko Palmadle in Bosne, toda Zut>an Je priSel *>d glr>boke občiifene. umotnisito-intimno cfoflvete. tehnfčno-barvno relativno dovršeno »^fpine« čez »Vrh« na »Kalvarljo«, kl Je ena njegovih nalboljilh slfk In nekaič s»moravesten konffteor njegoveva am«fni-Ikera hotenla. Županovi pslholosicl motirl, oziroma Studije so privlačne In pričalo ob-enem. o notranll kulfnri m o đulevnem od-ooro t>roil vsaVdanJemu materi)alizmif. 5a| nrnefrtrk ne deta v sluća'fno pro«iem Cas«, da W ga Izpoln1! z nstvarianjem, Itef nhna đntffftca posla, čim večil In popofneJM Je Ciovek* v mnelnnni, lem ve£t! ta popolnefll Je mneimli? v čirrrelfti. Kouoepdfa »Orei-nfEa«, »TrpMenla«. »Vizije« In »ITonc*« ni Iraka cM*»f«nrs^a ftinrica Irmotfaveca efe-nre«llo»»U#a, nrrrrm^ fe vićtltiK v*el ntnanfl wwna«fM1fv««^ )rfoK>*a Mela nmelnilra. ki fe nol^l terj»H?l svofe m»*«1no twnfarti v yyfc*H *lf*»Te!HtotT!«|lPnffi ffnfi fn barr. To fe tvrrfit ra »in'^'nfen iTra^, ffl ra nw«e m ^^ mwernff. »Na vt»hi« sfeer af b?-vfn»^ M^la. M «e nravi. sfffaH so f<> fti^fl 9+ tafl^ n. pr. {ući njegov yv. Bo^tjan obe Prtf enako dolgi, Id ne bosta motlli povrln^tfa' gledaica* da ne bi vkkl izraza trpljenja f vsei okolici. Zupano^ »relfgfocni motfri* nišo verski, ker ne vzbujajo poboJnosti fc ne Jadajajo nit* »Gottsucherja«. So rlpfcen Izraz umetni^ke čuvstvenosti. lcrnc*ntr!m-ne bofj v naravi nego v vertkfh pr^dmetlfi. »Kalvarija« je preveč refrllttičpa fn najartit obenem. da W mogel tebrat! f. nje voilllno misel. Župan mora na vsak način ven. OTK»fnoma o?r»r*c1 v mflterMMfzrmf. nfsfl In evv^lev uigctufVfvr ravno ta*r-» kaTrr* f-srie«, pofcm moralo WH te mfsff fn tV«v-tfva ▼ sJrtjKf« % pevsnlco m ne stnef^ rodffl notranfn iwh>evo j>^ prt-znanfo. Steer pa velfa t«* *«: *** 'e ^*1-•a, Io otrvcU*. a___ stran 2. »SLOVENSKI NARODi dne 13 maja 1922 ste*. I0&. prtmče delegacija t>dgovort se sestane politična pođkomisija za ruski problem, da sestavi protiodgovor. Stali sce francuske delegacija na odgovor Se ni jasno. Pričakujejo, da franco9ka delegacija kljub temu ostane še nadalje v Genovi. Umik z Marne po sodbi bivšega nemškega prestolonaslednika. Bivši nemški pr^estolonaslednik piše svoje spomine iz svetovne vojne, fcatere priobči v posebni knjigi. Odlom. ki prikajajo že v javnost. Posebno poglavje se bavi 8 katar strofo na Marni. Prestolonaslednik pravi, da sta bila dva glavna vzroka: prvi je nesposobnost poveljnika Molt-keja, drugi pa nesrečna izvedba naloga s strani nekega Častnika generalnoga štaba. Moltke je človek zelo plemenitih čustev, ali nikakor ni bil na vi-iku naloge, za kateffo ga je poklical cesar. Moltke je samega sebo poznal, «ato pa je odklanjal vabilo, ali Wil-b^Lm ga je koneno prisilil, da je spre-jel odgovorno mesto. Poleg tega je bil Moltke bolehen. V vojno je vstopil po dveh letih zdravljenja v Karlovih va-rih. Sadež poveljstva je bil na Luksen-burškem, kjer ni mogel imeti v svojih roka-h točnih stikov z armadami. ki so koneno pričelo voditi vojno vsaka na evoj račun. Podpirale -so se med seboj od phieaja do slučaja, pogTinih poljanah, imel pa je od njega za vse slučaje obsežna po-oblastila. Hentsch je tako prišel do druge aramde in name&to, da bi jo bil nav-dnMl za rezistčnco. jo bdredil umik, kar ?e je zgodilo potero tuđi s prvo ar-mado. ko je iz trubila zvezo z drugo. Tako je bilo tuđi koncno pri tretji in cetrti armadi. Peta armada, kateri je poTeljeval prestolona^i^lnik, je pripravljala napad za no5 od 9. na 10. septembra in ga je izvršila z irspehom, ker ]• prisilila crenernla Snrrailla, da se i* limaknil 20 km. Ko je prišel Hentsch k 5. annađi z jednakim nasvetom. d*i naj so nmakne, se je prestohmaslčdnik teinu uprl in zrahteval pisano poobla^tilo. Talcesra pa Hentsch ni imel. Tako se ,fa t>o sodbi prestoltmasladnika fronta raz-tila. ker s© je moč anmnđe pogrebno podcenievala. Prestolonaslednik pravi, da 5d ie s tom imiikrjm izjalovil veliki -Schleiffnov nacrt, ki ie imel y nacliri poraziti Frencijo, Prestolonasledpik opi-sujo prihod, generala M-oltkeja v nie-frov glavni stan v Virenneeu. Mbltka §€» bil popolnoma potrt in je s težavo Trrilcrlval iok. Mislil je. da je vsa armada razbita in da ni mocr^če- vedeti, kje pe ustavi. Presfolonnsl-^dTuk se ie čuđil, kaJco JB mog-el pri ti Moltke do takega presojaftvia -ituacije. Prestolonasljednik je bil mnenja, da So imeli Nemci ^rmago v rokah in so jo izdubili samo raditega, ker io najvišje povelj-stvo bilo napnčnesra mnenja, da je nem-«ka stva-r izgubljena .. . Spomini nemske.sa prestolonaslednika pa sa ne objavljajb bas slučajno v trenotku. ko =e vrM v Genovi konfe-renca. na kateri gre Zd bodočnost Nom-čije. Objavljanje je dobro preračunjeno. Francozom se moli pod no?; trditev, da &O zmagali zavezniki sumo po krivdi nere5čfega nem§kega vrhovnesja armiđ-nBg-a vodstva, ki jo sirurtoijo napacno premotrivalo. Ako bi bilo šio po pre-stolonaslednikovili nafirtih, bi bila Franci ja poražena. Precej smola trdi-tev! Na Franro?kero tega me bodo radi plišali. Nemci v Genovi pa smatrajo ^rr^tolonaslednikova izvaianja za dobro orožje v svoj era boju proti Franco-zom. katere hočejo po vsej sili spraviti fc njihovee;a trđerra in nepopustljirecra stališča. Tuđi prcv?tolonaplednik naj po-isaga! Ne -rerjamemo, da bo njegova l>omoS Izdatna. ODŠKODNINSKE ZAHTEVE ČE-SKOSLOVA§KE OD MADŽARSKE. — Budimoešta. 11. mala. (Tzv.) češkoslovaška vlada ie nredložib medzave7niski renaracuski komisiji svoje odškodninske zahteve. Tci izviralo še izza časa madžarsko-boliše-viškejra režima povodom madžarskih vpadov na Slovsško spemladi 1919. RUSKI PROBLEM IN NEMŠKE REPARACIJE. — Pariz, 10. maja. (Izv.) Na vče-raišnfi kabinetni seji je Poincare podrobno poročal o razpravah ?rlede ruske spomenice in nasrtašal. da mu je Thennis dal zagotovilo. da ne sklene Delirija nikakeg-a dogovora, zadevajočega temeljne principe se-danjih razprav. V nasprotnem slučaju Je ministrski predsednik izjavi!, da tuđi Franciia odreče vsak pDduis na spomenici. Ministrski svet ie so-jrlasno odobril to stalisče. — Poincare je dalie objavi!, da oficiiozna po^P^nja o repnraciiah napreduieio za Francijo ugodno, toda v vpra^a-nju finančne kontrole nišo zavezniki npoštevali zahtev In žella Frakcije. Po mnenhi predsednika ie 73. FrancHo brezno^ojno potrebna kontrola, ker drneače ne more Francima izvesti protiukrcpov proti Nem- Politične ontl. =r Odmor ministrskega predsedni-ka Pašića. Is Beograda iavljaio: Ministrski pradsednik g. Nikola Paiić je sedaj po po In oma okreval. Pbalednje dneve je že sprefemal poročilA o teko. cih dogodkih nbtranjo in zunanja politike. VčeraJ je bil pri kralju ▼ avdi-ienci ter je poročal o aktuelnih Tpra-šanjih. Kralju I* predloiil v podpis ukaz, 5 katetrim se š« nadalje poveri vodstvo ministrskega predsedetva na. mestniku ministru Marku Trifkoviću. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je zaprosil sa d*ljši dopust in gre za več dni v neko kopališde« Vrne sa pa ministrski predsednik na svoje mesto nekaj dni pred kraljevo poroke. = Habsburška akcija. Beogradski >Novi liste piše o zanesljivih vesteh, da pripravljajo Habsburžani novo akcijo, t?r pravi: Naša vlada stoji pred vprasanjem, kako j^» treba paralizirati habsburško akcijo in kaj mora ukreniti ra slučaj puča v korist Karlovoga sina. Sklicevanje na mirovne popodb« po genovski konferenci ne prih^ja mnogo v postev. Glede mirovnih pogodb bi bilo treba, da erarantira^o v?i zavezniki na enak način in v enaki meri. Mislimo, da je to izključeno. Preostanejo Ie 6e ?o?edje Madžarov, države mal? antan-te, kar pomeni v prvi vrsti nas same. Ali se borno ropet odloMli za ^krajna sredstva, za mobilizacijo in ogromne stroške, da izžer.emo iz Madžarske Kar. lovenra sina? Kolikokrat bomo to ponavljali? Oni, ki d^nes vladaj© na Madžarskem, ne namofravaio izpolniti trianonske mirovne pogodbe v onih točkah, ki crovorijo o oMiki države tn o Habshuržanih. Pa c> bi tildi imeli dnige namene, bi madžarskim državnikom in "nolitikom ti*ra;Hlo, da r»rire^ajo od časa -do ca««n habsburške rn?'§ v stt-hx> naše oslabitve * mobilizaciJaTni. ocromnimi "?tro?ki itd. Na?a vlada «toii torej pre*d zelo delikatnim in z^lo tež-kim vpraSnntetn. — Spomir.i oredsednika Mnsarj-ka. I7 PrAjsre poročaio, da pri^ravlJA predsednik Masarvk kniiero, ki bo t srlar-nem rsehovala vse dosrodke do 1. 1918, ki so bili v zvezi s češkoslovaško akcijo. = Crnogorska za«tava v Geno-ri. Dopi=nik zacrebske ^Piieči« poročA, d-i visi na neki riisi v Gonovi ?rnosror-ska zastava, ki p?» se je pojavila, ^e Ie tretji twlen kanferenre. >Zastopnik crnogorske vlad'oc podnisui^ svo^e de* peie. ki iih pošilia v Rim. kot >Fobert-sonc. ki je bil svoječasno menda stipendist srh«ke vlade. ~ Službeni list ruske vlade o mali ants»nti. Moskovska >Izvestij|a« piiejo o mali antanti, -da ie Raroti treh kitov, ki upaio. da Ko do moerli lepega dne po. žreti boiiš**vi?kega Jona. = Pogodba med Italijo in Ansrlijo. >Piiječ<: poroča iz Londona, da je Italija sklenila z Anelijo gospodarsko pogodbo, ki garantira Italiji njend interese ob Sredozemsksm morju. — Stiki med Italiio in Anglijo so vedivo tesnej-ši, "sev^eda ▼ škodo Francij© in ne V zadnji vrsti tuđi Jugoslavije. — K vprašanju zaščite manj^in izraja glasilo južno tirolskih Nemeev: Miro^-ne pogodba so u-strarile veliko zlo. Odtrgale 90 narodne odlomke od pkrupenosti in zastrupile duševno in kulturno skupnost Evrope. Močno geslo o samoodločbi ee je izkazilo kot pravt) •slepilo za izmučene narode. V pogod-bah se je s primernimi določbami po-pkrbelo tuđi za tako imenovano zašči-to manjšin. Samo ena država ni hotela ?prejeti takih določeb za zaščito pri-kljucenecra jej tujega prebivalstva. Italija ja bila to, ki je menila. da njen ugled in njene liberalne tradicije poda-jajo dovolj jamstva za njen© manjšine. T'stanovila se je pa tuđi >Zveza naro-dov,< ki ima nalopro. da mirnim potom resi vpračanje zaščite manjen v priza-detih državah. Tuđi južna Tirolska j|e predložila -svoje pritožbe. Ve«t Evropa, katero sao z mirovnimi pogodbarai omamili, se začenja gibati, tako da sme. mo z- zaupa.njem gledati v prihodnjost. — Tirolski Nemci se z vso vnemo bri-srajo za rvojo zaščito in porabljajo v to svrho vsa sredstva in obračajo se na v=a pristojna mesta. Tuđi naši Slovenci pod Italijo in A vatrico mdrajo nasto-piti tako pot in Jugoslavija mora stati krepko za njimi, kakor stoji Nemčija 7.x =vojimi Nemci, ki so prišli pod Italijo. = Vpra$anje međ*avrzniSki1i dol-£ov. J. M. Kevnes pi^e o tem vpraSanju v >Ber1inT>r Tageblattu«: Gentovska konferenca poudarja važnost pOv«?ku«a, da se zapleteni problemi m^dzavezni-Fldh dnlgov hitre urediio. Dokler bodo (»hslojali med posamernimi državami kolosalni doljmvi, ki jih ▼ re-snici ne namerava plačati robena drtaTa, j* skraino težko rovorit? o kakrSnemktoll vprašaniu rrosnodarske vrpostavitt%. = Ivcnftt+v Gorenje ftleelje Po'J--.ki in Nem?ij1. Nemški li«ti poroč>1of da bo medravezniSka komisija istočila tekt>TT» jnnila goretijje*le«ij(8ko ocamije Poljski oziroma NemCiji. — Proces i>n»ti socijalnim re^oln-rijfonarjem v Moskvi. Z Dnnajft poro-?«jo, da je m?UIa Klara Zetkin iz Berlina dr. Adi eri n pistno z nast>r>T>no vse-bino: Po nalosru n«Se delepraciie \nm pporočam nftfflednie: Moskovska vlada je priznala v procesu protl^ -?to<;iTi»lnim revoluoijonflricm Of^ Vas i?nefiovaT»^h Šest pravnih sastm>nikov. Havnotako imenovan© tri ruske sociialne perciu-riionarie. Svjetska vlada 00 utorila vse. đa se potovanj* teh fts+b izrrii Tie-moteno. Vizum bo izdalo rusko t>o*sl*~ ni5tvo v Berlinu. Pro<«e« »e t>riene 28. ma^a. Med Sestiml iraK^vornikt «o Van-<*erTelda, Teodor Lieblme«hi ItUMB Iel4 tn Franco« In ta HoUndM Državno vnanle posolilo ie ni definitivno. : VT1S V POLITIČNIH KROGIH. — STALlSCC VLADNIH STRANK. — ZANIMIVA riNANCNA TRANSAKCIJA RADI NABAVE 2ELEZ.VŠKEGA MATERIJALA. — BMtrad, U. maja. (Izv.) Ktkor smo Ie včera) Javili, v flnanCnih in političnih krofih ilvahno komentiralo sklep minis(r-skesa sveta, da se spreime v načelu Blero-v» posojilna ponudba za 100 milijonov di>-larjev. Opo*iciicnalne stranke iz taktično-političnih oiirov skušajo prlvleči na dan vse argumente proti posojilu oziroma proti načinu naleti a tega posolila. V parlamentu se posojllo v kuloarlih živahno diskutira. Dvp ntJmoCnelši vladni stranki sta včeraj na svoj:h klubovih sejah, ves dan razprav-Uali o posojilu. Demokratski parinmentarnt klub ie na popoldanski seji med drugim v glavnim razpravljal o posoJiJu. Objektivno navaja-Joč vse pcvdrobnosti, pognje ugodnosti in koristi, teikoče in gospodarske p^lcdice «a državo sta 0 posol'lu poročala flnančni mintster dr. Košta Kumanudi in minister notraniih dcl dr. Voja Marinković. Obzirno sta navaiala razloge, ki so bili merndnini, da Je vlada sprrjela Rterovo oomidbo. Oe-mokrat^ki klub fe v?el poročlo na znanje In nadaljule v prih^dnjih dneh raspravo. V radlkatnera klubu Ie bila o posofil-nem vp^a^anfu dtli^a in flvshnHSa deh:»ta. Radijalni klub ie tnko na dnpnldan^ki, kakor tuđi na poo^'dRTiski seli ed"no-le ^7-pravlial o državnem nosnjilu. Nam^stnik mifiis^r^kera pređsfdn'Va. mini^ter Mn^o Trifković !e na klibovo rahtrvo prd?! obzirno noročflo n vsrb!n' Rlernve p^nud-be. noro??i1 Je ti'df o n^talfh ponndb«h frt o rar^^h. Vi «r» e^von'M tn *r>re)rrn T*1--o^'e panndbe. Maria^al pa )e m'n?s*er Tnfi.-^vlč. na ie trnenil rknfrrntf &r\ W"r*ya pn^"ff^f if*'frr'f:vnn ** u* fcrefrttf. P*TTr ie na'-a^i «*r«n? Tt^n^d^f. ^o Ć^hnV Ie r^'***1"! Vti.h VoTi*-t?»tiral veliko va^nn^t vnrafflH« fr1*de najetja državnega zunanjega posojila, na- , ročii Je radikalnim ministrom, da mora vto- j da to vprašanje vseobežno in natančno j proučili, da se ne sme prenagliti in da naj j ne dcl a na brzo roko. Radikalni klub Ie | nadalje zahteval, da vlada klubu predl ži v razmotrivanje ludi vse ostale vonudbe, ad Posujilo. — Beograd, 12. maja. (Izv.) V demo-Kratskem klubu je splošno prepričanje, da mora vl^da z najvcčlo opreznostio izvršiti zaključna pognjanja in skleniti definitivno po=>()jMno pogodbo po preučitvi vseh za državno gospf darstvo in finance v obzir prihalaiočih okolnosti in pogodio. Najetje driavnega zunanjega posojila bo imelo za , bodoče generacije velika finančna bremem ! in država ne sme navaliti vsch bremen na prihi dni > generacijo. | — Beo-rad, 12. maja. (Izv.) Oencraln pooblašćeiicc kanadsko-newyor^kei;a bani -ne.;a konsorciia ms. Sheldon je pri- > i^pel včeraj v Beograd. A's. Sheldon se je ! takoj s finančnim ministrom dr. Kumanti 1!- j iem razgovarjal 0 detajlih posojilne po codbe. — Beograd* 12. maja. (Izv.) Glavna težkcča za sprejem Blcrove ponudbe ic v ! tem. da zahteva Blcr - Vandcrlip - Morga-nova ?k:n1na sp'cjctie p{lKo;a, da naša država pri gradnji žele^nfc. zla«tl J::dran- j 5ke že!cznrce. nabavla žcloznlški m.iteri-fal potom te «Jtttoinc. DnioČcna je za to posebna mcdnnrodna finančna transakcija. Materijal bi b!! nemšVccn Izvora. Materi- I Jal bi ▼ re?n«ci nabavljali \emcUa. Mno-?lne te*a materilab bi bile Izro^cnc Pran-c-il na ra^:rn volnlii renaraci?. Trancra bi pa ta matcital IzročHa Amcrilii na r?»čun vf>*n??i obveirno^t? In Amerika b! ra Izro-čf'.t v porab-r» n?*f državi na račun fnve^tf-cij. Ti tr*?n«flVcHa b! se Jzvrševala formel-no* NemČiia bi nam direktno nabavljala materUal. —--------------------■ Poloiai na B^li^rsliefii. ODGOVOR BOI.GARSKE VLADE ZAVEZNIKOM. — ZAN1M1VE VO-LITVE V SOFIJSKI ŠOLSKI ODBOR. — §TEVILx\E ARETACUE VRANGLOVIH AGENTOV. — SofHa, II. maja. (Pos. por.) Z ozirom na kritično situacijo ski^a bolerarska vlada na vse načine, da nreloži odgovor na zavezniško noto R:lede SDrejetja konvenciic in neka-terih zakonov za razorožitev prebi-valstva. Kakor znano, zahteva med-zavezniška komisija do 20. maia tm. odgovor na svoje spomenice. Bol-garska vlada je zaprosila medza-vezniško komisjjo. ća se Ji ta rak no-da!»§a od 20. mala do 1. septembra. Med razloei navaja tuđi okolnost da sta ministrski Dredsednik Stambolii-skl in flnančni minister Turlakov od-sotna na genovski konferenci in da v niiiu odsotnosti ne more vlada storiti definitivnih, odgovornosti pol-nih sklepov. Istočasno je botearska vlada enako se srlaseče predlože rn-slala na fcenovsko konferenco in bol-ffarskemu ooslaniku v Parizn, da intervenira nn* Rlavni reparaci?ski komisiji. Bolearska vlada še enkrat javro in svečano iziavlia, da ie ved-no lojalno in z največjo vestnost.io nriDravliena iznolniti vse določbc NeuillsV^^a mirovneen uernvora. — Sofifa, 11. rraia. (Pos. nor.) Za presofo nolitične^a položaja so zelo zanimivi rezultati volitev v sofijske Solske ndbore. Pezi^ltati so bili objavli>nl danes. Volltve so se vršile v nedelio 7. t. m. Komimisti so vporabili vsa dovoljena in nedovo-Mena asritaciiska sredstva, da si. pribore zma?o. Tuprtam so celo nasto-pali s terorjem. Na raznolnero pa so imeli številne avtcmobile. Ncbroi iz-voščekov ie vozilo komitni^tičnc a^itatorie. ki so delili med nrebivnl-stvo razne letake. Volitev so se ude-ležili: meščanski blok, obstoieč iz demokratov, radikalcev in prista-Šev narodno - progresivne strarke, dalje I i b e r a 1 c i. široki socijalisti in zemljoradnik i. Rezultat volitev je bil za zemljoradnike zelo nefcativen. V šolskih odborih so dobili meščanski blok 6 man-datov (10.296 rrlasov), komunisti 5 mandatcv (SSS4 frlasov) in 1 i b e r a 1 c i 1 (2029 plasov). Zem-l?or?.dn!ki so dobili 1296 .crlasov. široki socijalisti pa 1854 jrlasov. Zad-nii dvre stran.ki nimata nobenejta mandata. — Sofija, 12. mala. (Pos. doiO Velikansko senzacijo so vzbnćile številne aretaciie raznih Vran^Iovih oficirjev in a.srentov. ki so tvorili v Sofii? fflavn? affitnciiski štab. Tekom zadnjih dni so bile izvedene hišne preiskave. ki so spravile zanimiv materijal na dan. Glavni šef vorum-skecra oddelka ^Tranc:love nrmadc i nolkov. Samohvalov ie bil aretiran. Pričaku.ieio še nadnUnih aretactj. Jalfislifl feraflna. __ Perrico in ^U^beno društvo t Gorici priredi 17. t. m. *vo] prvi leto-šnji kdncert Na vzporedu s^a med dni-pimi pđ»?mi Adamičeva >Franica< in Pirnntova iPomlad Jn je««n<. Me^pi sbor bo zapel polepr koro^kih narodnih pf^smi T>»!ov?©vv> >Ki5oc. Sflttnorjevo >O n^vihtic in več-jo ^kHd^o p^vovnd-je ff. Emlln Komela. Zanimanje za koncert 3© veliko in pričAkuj© are ugođen rr5peh. — V Postolao !• premeščen i« TrblŽa cMln! komisar conte Mistruzzi. Ttalilani ga hvalMo da Je bilo nltgovo delovanle za Trblž In okolTco v Italllanskcm smislu zelo ujtf>dno. PnsreCIto se mn Je celo v občlrnki za^top ▼ Trhffu In tndl v neW ob?!ni med Slovenci spraviti Italijanc !n otvoril Je Itt-lilan^ke Sole. ©Efroma Italilanske razrede v veC krailn. tako tudl med Slovenci Y Ukvah !n pri Sr. Leopoldn. Sedal hoče de-lrnrarl taVo n^cUno t* raz?irjenle italHan-srra na Nofrtni^lrem. — V volofkem okr*hi dehifelo Ita'Thitl na lolsfcem poslopju s vso vnemo. da bf se skoro odnravfle Jmcoslovcn^ke ljudske ?ole in na nlln mesto postavile &*i° »talijanske. V doitfh dnpfsih priznavaJo s?cer to preče! ođkrtt«. vr«es Pa vendar ^ovo^e, da bi radi otvorili fti* !«f^T«v^-V» ?^e i U nCf-teljev nf! Orda la»! T^-e^ v^d-rt. d-» nn ravro v vntotVem rVr-iu n^'^vo fr^na'! fn prepo^H jtiro*1ov<»n'W t^^e^e. 1rm*đ Vaferl* ^ n-no^ m*r*i\ b**^ v >t•«*!«-vfff). T^HanT prff-'Vnin m «reMvaisfvw t T«^ im«. v-^,i 7f3 flC^ncev. lefos pa tih gtt poQ»rwi)a m hrrtteklh ljudskih šolah pa v Opntiji. Dan izpitav še ni r.aznanjen. Prošnje so vla^rajo na naslov izprašrvalnih komisij potom okrajnih *olskih sve tor. tU'iS. t4SiSJ fi »C ■ - Ji33 fes Vfcv ~r -Šk • .i m — Koroškl veCer. Slavno občinstvo \ opozarjamo na Koro^kl večer, kl pa prire- ' dita Oosposvetski Zvon in udruženje Ko- j roSkth Slovcncev v soboto dne 13. maja ob j pol devetih v Narodnem domu. Spored je j velezanimiv in bo nudil poleg zabavne** j tuđi umetniSkf užitek. NastopHo: Tambu- j ra§l »Bratstva« s konccrtnlmi točka mi, i pevski odsek jrospodarskefca napredne?:* | društva za šentjakobski okraj. ki zapole ; neka! izbranih, narodu priliubijenih pesm?, ! dalie jrostuie Iz priiaznosti šentjakobskl ; Kledali^ki odcr z imenitno enodclan^ko bur-ko »Napoleonnv samovar« in z recitacffo Oton ZupanČičeve *Diime«. Po spoređa prosta zabava. Prlreditev se vrsi pri po-emjenih mlzah. — Vsform'na 5 Din. — I. dru?tvo h!5nfh po^ntnlkoT ▼ Lfub-IJanl ima v neđeljo dne 21. mala t. 1. ob pol desetih dopoldrte v veliki dvorani Mestne-ca doma v Ljubljani svoj redni občni zbor : z v »Mofem domti« objavljenim dnevnim j redom. Dasirrvno Je dolžnost v^^keea h!5-nega pose^tnfka. da se oro?!To o svripn? delnvanlu In o stori^nih korak'h clcdr rboM^ania na^etra p*>1ož?'r venđar pozivi i emo tem potom prtiv vse hi?ne po^e^tniVe. JJiiVtifan^ke fn rV^T??Ve. da se ♦"«ra «b^dj» i?drV?e p^av v^i h??nt posestr'kf. ne riede na to. alT so *> Pbni ali ne. S tem. da nHdeJo na «h-đ. po^Mo bi?n! r^e«tn?Vi svo'o ra^nJo d^ dn?Stve-ne^a d*'rtvan!a fn đa se znveđMo svnfih sestn!1 • odamo svoje nasvete in žcije, pn. vcm /: tud: bhko jasno in Oi?':rito, če smo "»voljni z delovanjem scu ipjih politi: strank, in kako stnliščc nuj hi?nl per ' ki zavramejo v tem po^Trdu v pri-ho' .. . Našo h'plno se hoce Se nada'je ir.' ' 1 v upr?.\-o raSim protivnikom. 73to i * ' -nost rrav vsakega M^nega p^r-^t-r ; da pridc na nj§ sh d in s tem po. 1 1* solidnrrost in stanovsko »vest hiš-po^esrnikov. — Akad draštro -Trrlar«. f^ta- novni obt-^i zbor Jucnfl-n. nk.ui. dni-l\\\ >Tri^l.TVC, podni*Tii^.. T.Mi^i^nn, ki $0 te VT^il V npdrljo. rir* 7. rn^ia cb 10. uri v zbornici univer-p, ^e rnova pokazni, knko potrebna je Mla a?t«a-novitov p< ^oinom.i nepolitir-ncg« n.w pretlne^ra .ikatleirsk^jra dništra, Ob /ni r'»or, -ki se na \o ud«*l©/ilo okrog J2^ ak.iflomikov. je otvoril nn«M. .prWrnv-ljnlnopa, O(j>-or^ jnri^t Ervin >!e]r\k, ki jo pozdravil številnn n-.vzoč^ starejei-nf, prfHlvsom g. rok tor ja dr. Tlr-^a. 5. rh4::inn juri!iene fftlciiHet-> r!r. Poton-rti, £T. dškarta mMiHn'kn f.sT-TnltM^ dr. Porka, ej. vc0Ti-r*. pTVfo«onn dr. Lipaj-neta, zastnnnika stnrojšin.^k^ zvozo s. prof. Broliha \t Maribor« in tz. r-mf. P. Ivokov^ka. "nr7oiinio .=,-> pr7.tlv^vili ii^-tnnnvrti o'*rni zbor b«»oc:ra3*ko •tnr^j-5ino in strtrej^ine pruj«ke^n bkrnin. Po r.nročilu pripravljalir?*- odbora j" po. r-Jravil ob^ni zHor pr«i^r«lnik cnitrala v Zasrrebu oanTrlo;lnvac. Pro^ital je tuđi rofrrnt o riljih in RmTnirah mod^raoca aknd. dmstv.i, knkor si jo tn z^mi^lil »Tri-plav< v Zacrrebn. Ta prosrram jo hidi podružnica soph^no sprefcla. 1\> Pnre-ietju pravil se J* vršila volite* odbora, ki <■'•■• i« na svoii prvi a*ji tln** 9. tt.uja koristituiral sledeče: cand. hir. Moj.ik Ervin, predRMfiik; cand. inr. ITočerar Mirko- podpn>l?»odnik; cand. lur. Roi Mirko, tajnik; stud. t*^h. Frha.rtif Ivo, blagajnik; stud. m^d. Tiplio Adolf, knjižnić^ir; etud. iur. Burar Jo&ko. po-spod&r; cand. iar. Karlov^ek Janko, crhivar; "?tu(L terh. Sorajnik lX>mici-jan, odbornik, niineRtnik; rtud. motvc-no rnz, ?»odl^r.r> s*e jo postavilo pIt^I*"^«: rnnd. iur. Kiirb-us Bocdan. c<\n<\. inr. Mario Ado, cand. lur. Pur^ber Emil. stiid-mont. Jirak Emil, etud. iur. Planin-lek 0-lrm. N«ito 3© pozdrrvil olK-ni rbor v imenu star^j.^inske Ereze s;. prof. Brolili. ki jo obliubil, da bo Ptarr^šiu-skn ?:veza vrnlno in^rnl'io in gn>f>rnn padpiraln podnižnion. Sijnjn'r* uppMi občni zbor ie znkljurila trifflnvan-ska himna, ki je ntoiročno zadoneln po dvorani. — Poslovlinl komorni koncert kvarteta »Zika« dne 10. t. m. ie bil r.žiikapoln in na5e obiinstvo, ki je si:oro d^ zadnje sta napolnilo filharmonično dvorana ter na-vdušeno plc^kaio, je moralo pa. uvideti. da ni samo »čnstna dolžnostr, hoditi v dobre koncerte, neso da se mu .stro§ek z umetniškira v2itkom stotero vrača. Tuđi umetnike ie mno^o'tevilriost z gorečnostja poslušajoče publike očiv:J.no navdit«ila in igrali so s Čutom in \čt\o. iz katere lim žr iahko sedai prorokujemo velike u-^nohe na starih clasbcnoumctniildh tkh južne Nem-čije, v katero se odpravljajo. Nnjpreie je prišel Dvorakov es-dur kvartet, tipična Dvorakova glasba, uioška, rezka in polna češke^a glazbenoga duha, ki se pi>iavlia že v prvem stavku z njegovim obie«vtTi;m polka-motivom. V srednjih ^tavkih. zla^ti v drusem, !e ime! Rihard Zika prilika, pokazati vso pevsko silo svojih groVii. Reuki allcgro assai koncem kvarteta Ie poln bnrSikrcnosti in veseleja razpcloženja. Nato so igrali Borodinovo »Nooturno« \z D-dur kvarteta, sfcavek poln miline in slad-kosti. Kakor bi se vlivala mc^ečtna na pomladan^ko loto, igra cello svojr> melndl-!o. ki prebnia rudi v druge fnstnTTnente; Kosli in viola pa si kličejo sladke linbavne motive, kakor bi nnaike vabile mlade rs-ljubljene fante v svoj nevarni objem. Po svoli prele^tni rfielodijoTno^ri fe ta kom-pnzic'js nnpravifa na prrslu^alce mfnda nafjrl^bljl vtls iftr»ed vesra prognma in marsikdo si !e *ele! ponovitve.. SlrdU ie nianmova »Scberzo,- iz suite on. 3S. fino hnrnorao delo, spoTiinJsloCc na dnh klavir-skih hnrnoresk Ča!krvv«kcp:a !n Pabm«n!no-va. Na konen koncerta sr> t>ostarili Scrirr-berfnv Hele po skTadatellevt smrti najd?ni k\-artet v d-moliu. ki Ima ^.1đ! na«lov *Smrt In devofka*. Te?ko N bilo reCI. kfl-tcrl *tav*k so nallen«e igrali. Pn\Tin v {rm poTr^manflčnrm, polkla^čnem defu stnrH-še đr^br so ^ikm-ci mo^H r^kprsr?, ć* n'so v prvi vrsfi samo xir^io^1. rrjro f1nb^kr» nniTnrvfl'o?! r^'hfnf timetnJV1. l7?»r»^l| si tso milino ^c^i^ertrrve- r^«br. Ob?'^s*v> pa se 00 zavr?«»tkn nmr^mn r»l h^f-io N-5!ti ^đ Trv^stn'h n^if^lVof Vflr t^k*^. ''•M so Tror?'i d'vlar! Ke dve* manj^ «V1«^S(: ; 2«'?rat1 so 5chnm?nnvr> *rntir"fr.^Tn^ **b-ri!nrim\^h V^rart^t^v. V*.n^icf- Io V h^rm-niln*. TTm).f^t^| ^^^.^;^, ]m )^1] tivn n-«» f»»^n ^-^-^^tt '--^-tety od~1 kot zastopnico medicinske fakultete in med Oražnovim so-rodstvom. Do sedaj sodišče v tein sporu ni imelo &e nobene prilike razsojevati, ker še ni prišlo do ustne sporne raz-prave. V koliko je tožba norodstva utemeljena ali ne, to pokaže pravomodni izid te pravde. Povod za pror.nne govo-rice o razvieljavljenjii oporoke je dal najbrža pred kratkim izdani ?klep re-kurznega sodišča v Ljubljani, ki je za-vrnilo rekurz upravnega, odbora (kura-torija) Oražnovega doma. L^-ta odbor je že sedaj __ pred konstituiranjem ustAnove — hotel uveljaviti svoja pravice do zastopstva zapusti ne pred sodi-teem. RekurEno sodičče jo terau na^pro-ti ugotovilo in izreklo, da je poklicana dedinja Oražnov*? zapu^ine univcrza kot zastopnira svoj« medicinske fakultete in da »po n?iŠem prnvnem strm ju v irnovinslrem pogledu in pr^cl sodišči more njo, to je univerzo, zastopati edi-no prokuratura kot zakonita zastopni-ea držAvnesra zaklnđa.c __ Bodovi Skof mariborski. Iz Maribora nam pi*ejo: Vprušnni© Napotni-kbveg-a nametnik* poetaiU ne samo cerkveno n^eo tuđi politično važno vprasanje. CKlkar imajo Istinski škofi svoj eedež v Mariboru, ni bilo vpraža-nje nasledništva s pfclitičn^ca vidika tako resno, kakor jie postalo ^edaj. Imenujejfo se štirje kandidati. Bivši tr-žn^ki škof dr. Karlin, NarK>tnikov kanonik dr. Tomažič, dr. Slavi č in dr. Lukman. Glede KArlina \o že vnapr^j potovo. da ne prlhaia resno v pfcštev. JŠtajerci hočejo irrfti evojes&i Stnjerca, kakor so bili vsl tri je đosedanji škfcfte. Med ljudstvom je rargirjeno preprir*a-rne, dn. mora biti le t*k Škof, fierar kr-Btno Ime ee žarenja u začetnico M. Prvi škof SlDmš?k iz Ponikve jo bil Martin; H ni eri dr. Ster>ischn1:i 1 Malcsimiljan; tretjji dr. Nimotnik Iz Konjic. Mihael; z?*to mielijo, da bi bii rjajprimernejii Napornikov naplednik Slavi? iz Prlekilo CSy. Kri?1. ker mu je baje ime M^tija. Pa ne ptede na to ljudsko v^ero, ima dr. Slavi? lzmed v»eh treh kandirlfitov se naiveč simpatij. Ori izbere bodočesra skofa ie odvisno hidi vprnSsnte preokreta v SLS rta Šta-Jerskem. Glede vprnsanja potrđitve no-vpg-a škofa, 8t> nekateri mnenja, da to vprnšan-ie slučajno to r>ot n& ho delalo ovir v Beosrradu. ker je to rrt>t itak na Trsti odlo^iter samo od pap^ža. — Nova službena pragmatika za državne nameščence bo vendar enkrat zvariena. ako smemo verjeti poročilom iz Beograda. Kdaj pa se bo pragmatični odsek obćinskega sveta ljubljanske^a že resno lotil dela in končal pragmatiko, saj vedno pravi da jo »forsira«! Državni vpo-kojenci s polnimi leti Imajo danes, če stopijo v pokoj, dasi se ni nova pragmatika uvcljavljena, vsaj to dobro, da prejemajo vso Dlačo ak-tivnegra uradnika in popolno dra^inj-sko doklado, koliko časa pa naj me-stni uslužbenec s polnimi leti še caka da se mu bo tuđi to dalo? Le manj besedičenja pa več pozitivnegra dela. črn^-mr>drordeča koalicija! I — Kraljeva zahvala. Njepra Veličanstvo kralj Alelcsander je izrckel kr. zalogi | šolskih knjig in učil v Ljubljani za knji?o i Albert Sič »Narodni okraski na pirhlh In | ko^uhih«, kr Jo je Solska zaloga poklonila * Njega Veličanstvu kraliu, potom pokrajln- ( skega namesrnika zn SlcvcnHo g. Hribarja ■ ivojo srčno zahvala __ »V senci bajonctor«f. Pod tf*ro nafilovom je posvetu >Slovenoc< dol^o-ve%en Članak nedoli.^k^mu pIiTkTti SKS v Radovljiri. I>a are oporna, kaJkšne go- j rostajine laži je nftniz.nl >Slovonecc v j t^m rlnnku. ucotavljamb nr\ temelju za- | nesljlvih infomiacij ta-lft đeietva: Lo«rf_ on žandarjov, v katerih bvonetnl sen-ci je bAjie govoril mini-tor Purelj, je obstojnl iz reci, p!M in beri Stirlh mož. Ta dan namrtN* t tM Radovljici ni bilo več orožnikov, ker eo bili vsi zaposleni dni^je. Armada dotektivor < pod «r>rT>tnim vtodjutvotn Stepišinika jo otetojala iz t^ra same?ra, ki je bil nav-eo5 kot privatna oseM ter je poHii&al govore r»rav t\kb. kot vsak nrndnik, ki je bil slučajno doma. V>© dni^e d^tek-tiv^o je videl »amo klerikalni piaeo ▼ svoji rasgTeti domifiljiji. Pripominja-mo, da je imel dr. K>>ro£e«, ko je zad-njič zboroval v Kadovljici, n<4 razpola-co dvanajgt žandarjev. Kdo ie to-vo\ povt>ril ▼ >*enci bfjonetov«? \fini-ster Puoelj Je povoril tako prer>ričeval-no, izborno in nađvse logično, d» •*> ob-m<»l?ali tuđi klerikalci, ki so »e udel»-7.\\\ zborovanja. tar p*>«lu5»li njegov* i.7Vftinnia z naneto po*ornostjo. S tem s-o snmi doknznli. da m bili govori na tr»Tn pnodn tako znnimivl, da so nozahlll c^r\ n^ demonstrante, ki so jih name-nili in -^kn^nli uprizoriti za?<»tkoma, T "7. d^ ie rovoril mim>ter Pucelj n^lo-r?^o in knt dnSevno RbnormaTen dlcv-vMc, p^ ovrrli na z^oru kleriknlri snmi, l^r ««o molrali. dokler je provoril mi-riictof, nico pa Re moirli V7držati nrftb-hA ko ie nnefonila klavrna ficrura kle-rik^ln^cra porirepnika Av^enika, ki ja zna! le Čitati, kar so mu druei napisali, atianil pa so je takoj v kot, ko mu Je odgovArjal minister Pucfelj. Da je bil Pucljfcv govor izrod, zanimiv, doka. zuje tiuli dejstvo, da se tekom njegoveu ga govora nikdo ni oddaljil in da so vsi, tuđi klerikalci ostali na mettu kakor pribiti. Veliko uradnikov naprednjakoT je bilo na shodu, ker jim je simpatična stranka, ki Uela za domovino in državo ter proti gadji zalegi klerikalizma. — Anton Pesek — In ».lugoslo-vanskl kreditni zavod«. Včcrai po-poldne se je vršil v posvetovalnici na magistratu občni zbor »Ju^oslo-vanskega kreditnejra zavoda«, čegar predsednik in neomejen Rosnodar je bil doslej tiskarnar Anton Pesek. Volitve v ta denarni zavod so imele presenetljiv irid. Za predsedniljn ramreč ni b\\ več izvc«!ien Anton Pesek. marveč poštni u radnik Kare.1 Urbančič. V odbor pa so bili iz-voljeni dr. Lev Tornado, Fran 2a-lar. Oroslav Ilcšič. trzovec v Maštah Ivan Roje in koneno Anton Pe^ek ter njegov adlntus Dominik Cebin. Pripominlamo. da se ie število od-borni^kfh mest Pomnožilo od 5 na 7. Izrncd starih oJbornikov nišo bili več izvolieni Toma'ič, Vakselj in Glavati. TikV v nadzorstvo so bili izvolieni clocela novi možb in sic^r: \vž. Torr;aao. želczni^ci uraclnHc Pa-vorin Topolovec, ple^kar Anton MalsraJ in odvetnik v Mnrsk! Roboti dr. Ferdo Černe. Kako Je to. da Pe-skovo glasilo ničesar ne poroča o tem občnem rhoni? f — T'đniž«*nje jrWMJŠkili \crraJreT v IjjnblTJani jo po svojem predvodniku Al. Drenovcu v »adnji štev. Glodnli-$kega list« obja.vik> >Pisma vs^rn ljubiteljem in obi £k oval rem c:ledali^?i.< Zkli 9e mi potrebno, riše Drenover. da informiran in opozorim tildi ^ir?^> publiko na bedno »o^ialno stanje celokiipnega članstva Narodnefra srlo-dališča v Ljubljani. C"lan?tvu Narod-nega gledališta se dotraj a velika krivica pri dracrinjskih đoklađah. cUdniže-Tijh? gledaliških lflrralcev<. čvrsto 5i svojih dolžr.o-sti kot brganizar-ii.i. je rtp.5fc. tokrat sttvrilo potrebne korake, interveniralo pri vseh mogooih eospodib mini-etrih, šef ih oddelkov itd itd., po^prlo svoje želje oziroma zfhteve s Pbtreb. i)im materijalom, odredbami, katere ^» nana&ajo na v*a tri srednja crledali^'a, t. j. Beograd, Zasreb, Ljubljana, __ to- dt\ vee zaman. Kolegi v Beogradu in Zagrebu «*> n"pravičc-ne dokl^de prej^li in sieer prvič v maju lanskega l^ta, drucri^ l^tos pretukli meser. — le t Ljubljani smo ostali rxvzabljeni. Tod.i oprostite — da ne storim komu krivice __ na upravičeno nekoliko energični dopis >Uđruženia srleidnHških iffral-cev« odffovaria ministr^tvo pro?veta, nmetniško odelenjc. s pođpisom cosp. B. NuMća nn upravo na?Aea plesali??«: >Neka ge donla/»l resrulišu«! Be^ede, b^??ede in obljube! Članstvo pa potre- buje denarja, »redstev za ek?i»tencx> __ kruha. Pomaikanie posameznikor sre radi neizvedbe dolofenih nam doklad tako dflleč, da naše prve moči trpijo glad. ^apuščfljo irleđališ5© ter si iš?ojo privatnih služb. Dnevno ▼• poninnika-nju. brez netibhodno potrebnih živlien-pkih potrr>b^čin, studira oF»obie dopol-đne, popolđne, polo po predstavi, pri tem ne omenjam studiranja doma in zv^cer predstava. Ne rudi te sre torej ako po«tanejo posamezniki «pati(^ni in da vrš-e svojo dolžno«t avfomati^no! Nujno je torei treba tTkoisnj^ oflpomo-č\ in Izvedbe doklad. katere w> nam bile dovoljono. a do danes ne izplarnne. Merodajnl faktorji so po većini obve-Ačeni, treba torej skupne akcije in pre-priftan e&m. da bo7no, da imftio rlnni nn^nof* HMnii?*^ pov-prpfT»o vzrto i* n^k«l ?«««, pov^om ne-znclostm? PTP^mke. Rpimla^lja t^h t^tp*-jr-mkov bi se T>!Ta Tnor"»la. Izvršiti žw pr«*d me«»*rl. JjV primarno pin^ani p-lc*-dnll§ki rl?»ni more|o> tt^IH psnpolnoma svojo dolžno^t, in le t*»kra.t se ^nie r\~ litevatl. da io vrSe r, vo-ioljem. Nadeja-roo «•©. d*» «t? fi:. uprn\-niku Hub?»rlu no-pr*AM v Roocrradu dosf*?i v^«\ k?.r pre na^im irr^1rv?Tn in tm?vcctti. — Po!!t!!ra. ?edmo favno pfeđavanje Zmnfmurja Remota. flavnejra urednika >Naprefa«: »O polifikL NJrn razvoj do se-danf? oblike*. Po predflvnniu ima v^ak pravico na vpraSanie ali t'jđi na dnijUI covor, verdar ne npd d^^et minut — Petek dne 12. maja t. !. Velika dvorana »Me*tn?«r« doma« v Ljubljani. Začefelć to?no ob 20., konec nfilt»?neJc nb 22. — Sedef! ir T. Tro ffijhM^Ti^Hn titfcah prt-^nrvke rn rtadttioče v Rusfil. ProMmo oh-Cln^tvo. da danT»e v^ak po ^vojfh nrmeran ▼ ta vnmcn. TOO TVti 7adn«+iTje, ^ se re?5! eno CTovefVo ^Mlrnfe. Kdrtr ^*» ne čiifl pn>?Tierte«ra. dn rfarttle fe \r, Ani9no*fa. lc! nam fo n^relaije 1ft^<»ren d^ M^nfera. naj pomisli, A* *r> m^Hrm* fn m^Tfr>?fl **+}trv. ^'nov in bn»fov ten strnd^^^n m^Mh mti-*?1cov moruli iimrrti na firar?Vfh pTan'*vaK, da so fslc'o osvnb^đTtf nas \z avsfrff^esra 5PžcnJstva, V ncdcljo dne li i m. bo ob priliki »Ruskega dne« predaval lektor tu-kajšniega vseučiliS^a, Preobraženskij, ob desetih dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« o sladu v Rusiji. Vabimo občin-stvo, da se na) v veČJem številu ude leži tega predavanja. — Umri je na Dunaju predsednik Angloavstrijsk\» banke, veleinđustrija- I lec Bernhard Wetil»r, družabnik j ljubljanske dražbe >lmpex« in vrhni-Ske tvornice kon3©TT. V m. p.! j __ lEredni ž^lezni§ki promet povodom kraljov* poroke. Iz Beograda* jav-l|ajo; Minietratvo eaobr&č^ja je za 15. t. m. eklicalo posebno konf^renro na-ćolnikov oziromA r«^vnfttel^ev direkei] državnih fceleznio. Konforvnca ima na-l«»?o dolociti posebni vozni re*l ra iz- I r^dne vlake, ki bodo vozili r> priliki kraljeve poroke. Ta vozni red j<» dolo-čon za več dni. — OlepSava mesta « eveflicaml. Prrj-; šnfa leta so razni posfstnfld in rasebnik! I vsako nomlad krasili «voja okna in fidne I nastavke s cvetlicami in drugim! ra^tlfna-i mi, kar Je dalo mesni posebno prljctno lice. I Ta oNčai se Je radnja leta sk^ro da do «' eela r»pu«t?l. Zato na*>ra\i vol?<* \r)nfh cve-' fl'?ari«»v in vrtnarsVih firm prav nrijeten vt'< na m'mnldo^esra, če vid" n. pr. v prl-i t1!?!?? Oatletove hi5e v oknih m. popi^ov. ' nr-ida obillco skrbno nes:ovnn!h cvetlic. kl ! So ti* Ie pomlr»d! in čer teto. nrro tud' po-! rtml v bulnem cveti«. To je vce hva!e in i po«nemanla vredno! j __ r#v??i icn* i^OOfH> V ra - now ( kraljice Marije^. Xa ^vo^^-m ohT?rl^i I kri'c ^orrl^er^ ^d^niin. d- ^n^reVA ■JOO.OCO K ' ?n *>V->n\ kralu^* ^T»rii^<- % mo t\ v ft (»i io, da f© v cflsn miru tivli *T?drt_ ?,\*rn Vn^flf jflolžno?t, ri:rbeti zn du- Sevuo in tol^^no zdr<*v pomladak. Dnlje je T>il ^oc^la^no spreiet pro^locr ^o«:t>. i n^dn^it^lin S**?*. d- je porvati v^*» po- j dm^rice >T?dr.rT'sjs. križn<. nn] taki-to j pri^pv^vaio primanu* Krote r\ ^T^eci'i in ; iT>-t^rin^T:i dome V nripr-vli-^ni od- ;• b^r kr usrmdUev ^Perjora in rrmterin- j sk^^A doma»< j« >Rd^i kri?< drlf»frir-l ; svoiecra «a.-stopnika, «ro«p. drj-. Vilie- ■ ma KrHsVern, odvrtrika v T^ii^di-ni. I — Kolesar;enje po drevorcdlh «;o \t • leto?njo nomlnd rnrrva raspalio. Ni ^a dne- va, da bi ne drvil! zla-t* obrtni vnirnd in romojnfki pn slavnem in Lattermanovem i dr-vnredn a ko!esl v me^to In f« me^ta. Pa ■■ iv.dl po dnterin po drujih drevr»red1h in ; pa^ih. In to navadno neovirano. ker ni — nobe^esa pazn'Va v hV^inl pa tridi nikier : nobene — svarifne tabTef Mairr^trat fn po- j Iicija naj nspravita £e enkraf temn konec! \ j __ flitnariia v đelMTi?ei .Tnž. Se- ! lernire. PorO(*ftjo rmm: Contra-l-ni nad-j romik 1?. OcTine ri ntfvsT1! poTniriti ra*-! btirjpnib 'dub^v. Ko 1« đosnel v Mflii-! hoT. i*& ie tftkoi ^Hralr\ deputaciji, ka-\ tom 1^ žoleln z OorinceTn razpravHnH, 1 to<\n Osrrirtc <3f»T»TitftcHe ni «n>re1el. T><*>-| lnvptvo. kl le n?M tern ustavilo đelo, \ &e le vrnilr> ror>rt na cielo. katero pa j t)pravlj^ le s pkraino pasivno rezisten-j co. Do kak^h izcrrdov do čr+vfkA, opol- Idne ni rjriclo nilder. — Letošnja košnja. Travnild obetajo ] letos povsog obilen pridelek sena. Trava i Je zlasti na pognojenih senožetih costa in I lepa. Tuđi na ljubljanskem barju bo pridc-j lek Izdaten. Košnja se prične, če bo ugod- ■ no vreme, o krešu. Ker bo letos dovolj i krme, pridržujejo živinorejci sovejo živino j že zdaj doma, kar se pozna tuđi na sejmih. I — Zvišanje taks In prlstojbln za nspo- sobllenostne Izpite. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto. Je svi šal te takse ta-ko-le: Za meSčanske In strokovne izpite po 50 Din, za ljudskcšolske po 35 Din in ra špcciielne in dopolnilne ro 25 Din. Ta odredba ie stopila že za tekoče leto v veli a vo. — Velika tatvlna pri rrrđkl 2alta & ; 2lHč. Pri tvrdki 2alta <5t Zilič na Dunajski j cesti jo bila ukradena velika množina zva-j ljanega železa v vrednosti 50.000 K. Tatovi j so ukradeno blago skrili pri »Kozlerju« v ; ŠiSki. Policija je ukradeno ielezo pravo-časno izslcdila. Bilo je več oseb aretiranih. — Grozna neprevldnost. Marija šalo-i kar, 25letna prodajalka Iz Vodmata, Je pri-: šla včeraj zvečer iz gledaliSča domov. j Pred spanjem si je hotela namazati bolno nogo s kafro. Ko pa je postavila tekočino poleg svece, se je ta bliskoma vnela in ne-srečnica Je bila v trenutku v plamenih. Na njeno pretresljivo kričanje so prihiteli do- ,maČI In pogasili ogenj. Ncsrečnfca ie zadobila opeHIne po obeh rokah, po prsih in j na obrazu. Njeno stanje Je zelo opasno. i Prepeljali so jo tako! po nočl ▼ ljubljansko I bolnico . i — Grozen omoT t PednJaJi pri Ptnju. i Zakonska Zelenko iz PecinJa pri Pttiiu Rta I Živcla v večnem sovraštvu in prepiru. j Vzrok — alkohol. Pred nekaj dnevi sta se ■ sprla in Žena Je moŽa udarila s sekiro po 1 glavi, vendar ga Jt samo lahko ranila. Da i i napravi konec nemosnemu stanju. Je žena i i »klenila spraviti moia s tveta. Ko se je j mož ▼ ponedeljek ponofii Tračal pijan do-1 mor, se mu Je približava žena ter mu s te-; Mro skoro od^ekala flavo. Mol Je bil na mestu mrtcv. Žena p« i* H» ▼ «apor. t — NesreC«. franja fntlliar, hCI mllnar-. f« na Blokah Je hotela natnacatf mlinski I kamen, ne da hl ustmvtla kolo. Pri lem pa 1 J« neprevidno zaSla med ffobovie kolesa, I ki JI Je zmečkalo vse prste na obeh rokah. — Nesreće In nezgode. Ivin Rfgler, lOmeseCno dete trgovca lt Ribnice, Je pa-del z vozička in si zlomil levo nofo. — Josip Rus si Je zlomli desno roko pri vožnji z vrornvi. — Tvan Kramar Iz Zalocfce ceste i Je padel r irnjfalnfce In »f »lomll desno ro-Ico. — Delavec Vrien Torenc pri tvrdkl •Samas«a«. s) le rastnipit Rogo, ker Je sto-pfl na raHavell fehelj. — Nabava ni^m^ t* L jrnrfNiloTen-^kl vw«)koWkt Klet. Opntarjamo inte-rpwnte na tozadornl inserat y duuUU i nji ftterilki. nafnouelsa porociln. Turneja „Glasbene Matice4'. Glasbena Matica Je po svojem moz^č-nem 13u pevcev in pcvk broječem pevskem zboru nastopila včeraj pot konecrtne turneje po na«em oavobojenem in ukdinjenem slovanskem jugu. V letu 1896. po groznem potresu v dnevih 23. do 25. marca Je Olas-bena Matica prvikrat priborila slove^ nali narodni In urnetni pesmi na Dunaiu. Dancs je Glasbena Matica, vrSeč svojo kulturno misijo na glasbenem ptilju, na potu, da pra-znuje ujedinjenje ju^oslovenske pc«mi v celoto. Prva turneja na Dunaj je nasilo značaj zahvalnosti, sedanja pa se vrši v znamenju bratske ljubetni in «vobode. Včernj tnčno ob 4.56 so se pevci in pevke »Ola bene Matice-* v trch bojrat;> z zeleni-m okrašenih vozovih odpeliali 2 brzovlak m proti Beogrcdu. Na Ijubljan-«rkem knlodvr.ru so »Mr-ti^arje« P'^drsv-Ijali «tevi!nl prijatelji in ljubitelji jjl.Tbe. V pozdrav ro lim pevci in nevke mahali z le-p'ml za^tavami. V PeograJu pa Je b!l da-nr* ^prejom »V.^tlčarjev« n^d vse s:jajAn. V naslednjem pedaiamo zadevno telefonsko poroci lo: — ReocraH, \2. maja. (Tzv.) Točno po programu Je dnrr«: r brr^vlnk^m ob ^.1.^ prispel p<»d vrdstvom koncertre^a m^i-stra Mafeja Huhids. nr^d^ednliTi dr. VI. Ravni ha rta in o«Hih funVcionaMrv nfvsVi rbor -Ola^bene Ma*ice* v RcojrnJ. K^Ic^r* «mo že javili, prire|a te dri od 12. d-> 24. t m. slovenski -.OlrrT^na Matira« koncrrtno turnejo po v.-eh va?nri^rh kul-tnrn'h «rrd-:Wfh n^?e drjfav^. Prv\ k^n^rrt •r v^^i d'ne«; oh ?0. v Hf^rrrad-i v 5tarem Narodnerr! po?jor?^tii. Na programu so ro-večinl narodne fn fiiffo«lovenske r>f^^i. Nad vse velićasten je bil sprejem »Ma-tićarjev« na beogradskem koli dvoru, bi re-K-ma so se udcl^/ila vsa kulturna in pev-v\a društva, ča?tno je bila zastopana aJ«-Jemska omlad'na, med diU^imi akademsko pevsko društvo »Obilić«, da!ie pevsko dru-itvo »Stanković«, k sprejemu pa so d^sli tuđi vsi zastopniki glazbe in umetn;sti. tako prof. Mil. Mllivojević, dirifent beoerad^ke opere Brezov Sck. dai)o minister P u c e 1 j, slovcrnki pc»s!anci K e i s-ner, U a j a r, D r of e n i k in druui. Ume*-no, da ie bila častno 1:1 polno^revllnn nsto-pana !ieo2rad!»ka slovenska družina. V imcnti kulturneea F^eoerada i« do«le r>'izd:nil upravnik bcr^rad>ke n^ere §tav» Menicki (M lan Grci). nasla^ujri, dm prihaiajo bratić pevci »GUisbene Matice« prvikrat v lepi Beograd. — V rosnic< vlada rad ne*t-m nalkrasneiSe vreme. Po uje-Jnjrriu Srhov, Hrva tov in 5!ovcncev po* zdravlja lert Ren^rad ^voje brate 51ovew-ce, pevce »Ola*bene Matice« najt^>p1?iir. Pozdravila -Maric^-', ki vr5i v?l:kr> knltur-n v f' Io na slovenskem iu2HJ. *živeli! Dobr» do«li! Pred^cdn^k dr. Vladimir RivnlVif *e ie n topli pordrav knfVo \v. bratite zahva'il rrrrnjajne. da pev**:i r^^ »Vi-tice^ ne prihaia v He^rad kof tujec k h:1-cu, fenveC kot brat fc bratTi. ^e<*rn. V sestri. Zahvalil ^e ie bratrm Srbom za tsift? iu-r-'^Vc b^rSe m Vnnčal r vrktiknm: »?Jv«l "1* Vrati Al^k^and-T!*- Pevci *^ *c* r.nir> mw! i^V^eni^f nvs-"Maml t*t*1; ^a *vfVa^»ns H^ s'annrvtnfu. Spreiem je bil v resnici prisrčer? in h^at*kt. * T>F. BKVF«l O OBVO\TTrT\TEVT POTJTTKT FTPOPF. __ C»T*n>v!». 11. TT.^i»i TTrv/) Am^ri- kin»?:i oparov^l^^ V^n^rlin ?« pHta, dil na ča«t rrinis^r-^Tiu T>r^l«*vlnikn r'«^kofcIovn5V«» r>*n«blil-» ff dr Bonfšn «V.n*T. Pov^Mi^ni *+> bili tuđi r-a-«top-niki medTiRrodn<»ar?i t\*V.n, fiisti An«r1o-«i, Amrri^ftne' in FrftnroH. VandrtrliD je t sv*S! n^nitniH n^ ^^ct dr. P<*n^*n 7 ve^Miem om**niM jftT-oj1* pntovnm> r>o evropskih đrž«vih, ki ««o whI«i ra«to-j>m\ts M pr^norpki konf**r<*nM. Ptn^>»rto zadovoli«tvn pa i** dol^in ifrrariti. da isor* *!Tirej^ti v krop «vrv«h TrrijjatMi^T najielrr^n^P^rJi đrz»vii'Vj» konfrrrTi-re. TTVT!i*<;r~ketfii prrd^'*'l^;kt Če^ko-J slovačke republike dr. T**w«a. Dr. Beneš se 3© Va.nderiipn zahvalil kratko: *Ce^o^lovaXka romiMil:« !<• ^ w£ kot tri lrti ^lrri*1?* r:!JTn. radi k^t^rill jr bila «ško*ilova.f.ka r^ruMika j-** imoln, t r»i» ii^nrb. T>owirU l^ P« W0 letnrm n^T^i-ja^rlj^tvn vr+A P»"injn»i in Pntfl^> f*°-pnlno pomfri«»Ti?». v^f «« jrf"iov«ka fcon. frrrnca raVliaći kaVor ^ro. Čm rc-nivA'a fmatn tr-njna rrvdro^t. VrHV« v*%r*anti je prvi^. da j^ TTnMfa rovitt pr^tor>ila v ZreiEo *vrop«kih drž*v im <«*» crtovo vrč ne in!f>?i. Pniarim Times« !e rx> odpusti£vi šefiirednika St-^eda imenoval Frechmana za šefa uredništva. UMOR RUSKFGA STROKOV-NJAKA TRGOVINE. — Prrfz. 12. maja. (Tzv.) »Petit Journal« Javlja iz Londona, da 50 na§Ii niskoga zastopnika stro-kovnja-ka v trgovinskih radevah U eru Ševa v blizini niesrovecra stanovaria mrtvera. Gre rn. naročen po!it?čn! umor, kl ie vzrnidn v Londonu sploš-no scnzaciio. Morile! so neznan!. Borzna poročila. — Zagreb. 12. maja. (Izt.) Zakljti- Me. Devize- Ciirih 12.W, 13___, (12.^0. 12.75), Pari« fi.___6.05. (5.90. «.0S\ Lrm4on 205, 505.—. (2fl2.W). 800___). Berlin 23.75. 24.25, (23.-. 24.25). Dunaj 0.75, 0.78. (0.75. oso), Pracra 127.—, 131___(126___, 127.50), Trst 3.55. 3.^2, (3.50. 3.54). Nč*wvt>rk___—. 66.—. (R5. —. 65.25), Budimpešta 8.50. 9___, (8.90, f>10). Valuto: dol.-sr ___—. ft4.50, (—___ 65___), napoleondor 220.—. ——. (190.-. _-). — Cnrih, 12. maja. (Trv.) PrMT>or-«a. Zagreb 1.8750, Berlin 1.7S. Mi lan 27.437, Pm«.* 9.9625, Dun«J 0.0590, Budimpešta 0.675. T»nrk 5.1 «37. — Corib, 11. maj*. (Dlrektnb. O1-đnno ob 17.45). Za«r*b 1.801, Berlin 1.789. Milan 27.49. Prac^ 9.751. London 25.069. Pariz 47349. N>wyork 5.181«. __Milan. 11. r/wii*. Zacrreb 7.0o. Berlin 6.65, Prsira 35.70. Pariz 172.25. London 84—, N«wtm* 16.70, Curih 364». — Tnt. 11. mafa. (Oddano X>h 16.SO^. Beograd 28.20, B«rlin 6.60, Pra^a 35.W), Ii<»ndon 83.80. P?»riz 172___, Curih 363. __, Newrt>rk 18.75. — Praipa, 11. m*Ja. rOdrlano ob 19.55). Beograd 75.50, Berlin 18—, Ttp% 275—, Ix>ndon 23350, Pimaj «j0.875. Parte 475.—, Curih 1005—, Newyork 52----- __ I>nn9|. 11. maia. D*vi*e- Znereb S1S4.5O. 31140.50, TVo-rad 12.^.0A. 135.S5. Praffa 166.40. 166.60, Ciirih 16*125, 168S.75. Valtite- dinarii 125.08. 125 32, «©Sk* Icrone 166.15. 166.85, Švicarski fnuOa 1675.25, 1078.7&, SPOR£D NARODNTOA GIXDALlSCA V LJtBLJANL DRAMA. Peiek. 12. maja: »Otok in Slruga« D Sobota, 13. maja: »Marila Stuart«. B. Nedelja, 14. maja: »Madame Saru Oene«.-. Izven. Ponedeljek, 15. maja: »Otok to Struga«. G* Torek. 16. maja: Zaprta OPERA. Petek, 12. ma]*: Zaprto. Sobota, 13. maja: »Tosca«. A. ** Nedelja, 14. maja: »Lakmć«. Frv. Ponedeljek, 15. maja: Zaprti Torek, 16. mala: Cavalleria msticana. A. — Objetnfca Smetanove smrt?. Dancs je 38. obletnfca smrti velikc-pa slovanskesra fflashenika Bodftcha Smetane, nesmrtne^a očetet -Prodano neveste«. V praškem rwrcx!nem divadlu se vprlzori rjocoj njegova »Tajnost«. — »Glas Naroda« t NewyorlftB Je pri-čel priobćevati dr. Tavćadevo »V'i^pKk«* kroniko«. — »Nora Evropa« od dnr II. m»fa Itwa sledečo vsebino: Moralna reforrrm (L.> T»-Koploven*ka intelijrencija (V. M. Vakile-vić^. — Ru^ka inteligencija u svetskom ra-hi (5. Cahotln). — Civilni brak ti MrđJi-' rrrurju (Dr. Y. Žjpinec). — Politički pr*-plcđ: TuTo^Inviia za vremc rata (C-V — F*k^nr»mskl pres?eđ. — Književni prezir đ-— Knfljre I ll*tovi. — BetoJkc. — Rii^K-in John: Krsilj T^rfc rek« uli rniA brflts%. \r. anpl^^^inc nrolMil I4n>*vit Fnrlari HustrirnT Ant. Kif> felj. A* Ljuhljniii !°?_. N>.fi«*niln in «•-ložUn Zvrnr ti»«kn.Tna. Str. SS. Of«n» 10 Din. T1?. pr.1?viji«■•■•• i" Ttrtm^nifnn mladini ter im#i 13 dol^rih. clelncn** r«*mfr*«-^kih ilu»trakega vsesokolskega zleta v Ljubljani (načelnik Dragotin Šebenik, mag. pis. ravnatelj v Ljubljani, Mestni trg 27/111). V ponudbah je navesti ali dotični ponudnik slamo le proda Iti za katero ceno, ali pa je tuđi pripravljen proti oškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj. V ponudbah je tuđi navesti, da je ponudnik pripravljen položiti kavcijo 10% dogovorjene kupnine, oiiroma odškodnine, ka-tera kavdja zapade v slučaju, da slame v določenem času ne dobavi na določene prostore. Ha fcuvortl naj bode tuđi prS$omba: Ponudba za slamo. Stanovanjski oJsek I. jugoslovenskega vsesokol-skega zleta v liubljani, dne 11. majnlka 1922, Zahvala. Ob priliki smrti in pogreba našega ljubega oče-ta, soproga, brata i. t. d., gospoda Viktorja Bajt i trgovca in evetličarja - \ nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da j smatramo kot tolažiino dolžnost, zahvaliti se iskreno j za vse dokaze ljubezni in prijateljstva do pokojnika. Osobito £re naša zahvala ^Ljubljanskemu Zvonu" za ganliive žalostinke, gg. zdravnikom in gg. oo. fran- I čiškanom za njih trud in tolažiio, kakor njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so | se na katerikoli način spomnili mojega soproga in j zlatega tateka. I Zahvaljujemo se tuđi vsem darovalcem vencev, | ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi po- | slednji poti. I Iskrena hvala! I ! ! 7 Ljubljeni, dne 13. maja 1922. Umi loiitisa Bsjt ? imena svcjlCi nisn in vssli aishiini I SnrAoie ii ielne Hole kupim takoj v vsakt množini in de-belini, v dolžini ođ 4 do 16 n. Ivan Zakotnlk, meštari tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska cesta stev. 46. 3280 Prodam frak, dve salonski suknji in od moSke narodne nose telovntle, irhaste hl«Će. svilen robec ter čepico s cofom. Po zve se: Rimska cesta 5, II, levo, dnevno od U. do 15. 3414 OdvetnJikllonclpilent •• 146« za mesto Maribor. Pismene ponudbe s plačtlnimi zahtevki naj se poSljejo odvetntku or. Honrlku Haaa, Maribor. 3412 Uienka za modistovsko obrt se sprejme ta*ii JKesccno sobo s •' uporabo kuhinje, v sredini mesta, Isco uradnik s ?oprogo in dvtletnim mirnim otrokom. Posteljnino Ima lastno. Ponudbe : od .K— c 3428* na upravo S1ov Narod«. 3428 ! Moško kolo | z nov mi zračnimi cevmi in plašči se proda* Vprašafi: Potjanska eesta 54. II. aadstr. 3430 Ku&iio §o: bukova drva l^T'Zl zdrava brez okroRlepa, 1 m doiga ter trami franko vagon. Ponudbe na uprav-cniitfo SIov. Naroda z navedbo zadnje -n« pod ,Zdrava drva-3380. 3380 KS i pri Tfšnu I PfH I lMe alužb« J^*l^iv kakem trgovskem pođierju v Lfubl'ani. Imam dveletno ! praKso ko^ tak In se dobro ražu mem v ravranu z vinom, Cen en! dopisi pod 1 .Vinsk' kIetar-3385* n» uprav SI. Nar. S385 Df*Bt!dHil ni^rni iđr. Prana Ipfslifta, Meribor, fi'eksesidrova c- 45 In dr. Igo Janca (prei Kurska Sobota) 3429 \\i v /ilniiili ,ilmpex" importna in eksportna družba v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen družabnik, gospod komercijalni avetnik predsednik flnglo - Oesterreichische - Bank» veieindustrijec i. t iL, 1 preminul dne 10. t. m. na Dunaju. VelezasluŽnemu đružabniku ohranimo trajen spomin. V Ljubljani, dne U. majnika 1922. ^---------------- - - - _ —---------------------1 Mm parcela na Bledu, 8 min. od jezera, miren prostor, krasen raže led, •• proda. Naslov v upravi SIov. Naroda. 33^9 Staubena parcelo v nailcpšem delu mesta sa tak«j proda. Naslov pove upravni*!.o Slov. Naroda. 3i95 )(a proda; 2 hlsl v sredini mesta Črnomelj Po leg hiš so vsa potrebna gospodarska posiorja, stfljfiiki, njive, vinogradi z z\-dankarm. Vse v dobrem stanju. Vpra ^nia in ponudbe naslovite na: Josip Schajringer, Črnomelj 12. 33J9 | ■ ■ m A V 14 lineh i/d-u^em llsml^ I *ovo !■* popra«-Url|il 1 IJam staro dci- I|dl|ll I n!ke solidno in c no iiniii i An(°° ?avii°' 11UIU L Stranska pot 17. ■šl«p*aiw w (Trnoiro) Maj«e&|a Isblra raditi t\m. w, mrt In rokav',0 pri tvrdki a, S E. Shnliernfe ,tg?y !B Radi družinskih razmer prodam, ev. oddam tuđi v najoiti leseno barako v kateri se nahaja trgovina z mešan:m blagom v velikem ind-stnjskern kraju v Sloveniji. — Prodam event. oddam v najem z vsem inventarjem in parcelo, ki meri ca. 400 m2 vred, na kateri se postavi lahko nova hiSa. Ponudbe nod .Ugodna prilika*, poStno ležečc Rni henbtjrg. 3425 pomlaOni plaše za damo, nov, so proda. Valvazorjev trs? 7, II. nadstr. de no. Uli vsako množino lll-a d^sk* Ponudbe z navedbo cene, količine in dobave na naslov ,Tretja% hotel Slon. 3398 sarrostoinega fotografskoga po« moćnika rsdt privatne tnstrukd'e. Informacije: Narodni dom, šola Univer-Za!. 3440 KnjigovoSja vešč biknclst, korespondent, ima Se popoldanske ure na razpolago. Ponu« dbe pod .Priložnost" Ljubljana VII., poštno ležefe. 3397 AfiicflKtincl, Primorci, DATtflfl I Krisnoležcčepo^estvo, » lfa«W»ai obstoječe iz vinogra-dov, tadonosnikov, njiv in travnikov, lepeza zidan ej; a gospodarsi'ega poslopj.T, ziđanlce, hlevov, okrogto 20 oralov veliko, od po.*.ta e o-.oli 20 minut odstranjeno, so proda. NatanČneje pove Vlnoenc Prestrn, posestnik v Poli-^anah. ^31 SmreliovEgo lesa večjo mnofino, lepi suhi čoki, se takoj odtia, tako tuđi 7 vacjonov pr.o.istnl1 borovih đesk. L. Z. Notol Slon. 3420_______________ Ktioi se plsalna mLa in mi/a srednje vefi-ko«t' v dubreTi stanju. Pr>n :dbe z n.i-vedbo cene nod .Pisalna 3416' na upr. Slov. Naroda. 3416 na nrome'nem krnju l&čom proti dobri nagradi. — Punudhe poJ ,100. 00' pastno ležeče, Ljubii^na. gtivna po§ta. Z3S> Rafuncjvodia ' ' i vovodja. l:ores^nndcnt v 4 jezik;h, Ićco zaposlen a od 8. do 14. PonudV p d .Zin^sliv 3370*' na upravo S!~>v. Nan da. 3370 Sifladfščar /anesljtvi s'nrei-a moč, z večletnn pra. nok. Ivani ^Uerlct:;. bi. 'S u a i v Ljubljani. *p daO ur *r*\o xnlogo e ho v«l'^ w tor-k, dno 16. t. m. ob polu 16. uri v Li u a-Ijan, jeranova ulica 6. Mate Hafner, not,ir kot s n o- ^ r iiHiiSiuiiin^i I1UJ|&|U I Ut>£j»4 ve^Č vsch o^iik k^j-.povods'vfl, sr-dive-io'ec, rmo'.tn koresp-r.ndmce in «=t:o >-pisja v vs<-h jezikth, *ell prefnanltl mc5tn t^koj a!i p<>znc ».' v trgovini, orni: sli denarne n zavodu Gre tuđi na dr- *-]O, — Ponudb- r"J „Sar.-.ost, jen* na i ^fiončn "> d-ulbo A'om.i Connpany, Lj"(v »!^na, Kongresni 1r^ 3. 33'')S Crgovski pomor.k mcš.im? s'rokc. starej« mocx, vetz, *n tuđi v pisam^kih r«^''-i, i d^N^mi r--ffre-C'mi, išče primernega mesta event ot porlovo.ija n.i ^K ^»«1 -č-nik. Ponudbe rvd „Z^ne'tjiv 3295" ni uprav > Sl'-v. N.irc»da. 3293 4000 bon mt^if onemu, S'i pre^'a,CPP'— TELEFONI it. 146, 458. Brzoavke: ESKOMPTNA. Lastnina in tisk >Nanxtoft iiskan*6«a Za inseratni del odxovoren Valentin Kopitar«