Štev. 178.
V Ljubljani, t ponedeljek, dne 8. avgusta i»0.
Leto XXXVIII.
«ar OreiaUtro t« v KepttarjaTl ollot ita». 8/10. Bokopui it tračajo; ■•framklrtu plana m m s=s apre|ea«|o. — Oredaiikega telefona fetav. 74. =
Oprraiitvo |a t Ko aurjert ultol itev. 8. ti = Sprejema Baroouuie, taaerato ta reklamaol|e. — , UpraTalškega teletom iter. 188.	■
DanaSnja Številka obsega 6 strani
Poslanec Ddržal o polo-žafu.
Poslanec Udržal se v »Venkovu« bavi s političnim položajem in obžaluje pred vsem, da v češkem taboru ni ni-kake edinosti glede boja z Nemci. Ustanovili smo »Slov. Unijo«, a kljub vsem prizadevanjem še danes niso v njej združeni vsi slovanski narodi. Češki radikalci so iz »Unije« izstopili, drugim se zopet zdi, da je »Unija« premalo češka. Predstavitelji novoslovan-stva imajo celo pomisleke, a ko je obstoj »Unije« sploh koristen. Realisti razmotrivajo vprašanje, ako more komplicirano češko vprašanje sploh prenesti še balast zahtev drugih slovanskih narodov. Mislim, da je prišel čas, da si odgovorimo na vprašanje, ali nam je zveza z drugimi avstrijskimi slovanskimi narodi koristna ali ne. O tem vprašanju se bo Razpravljalo še pred jesenskim zasedanjem- drž. zbo ra. Dalje izvaja poslanec Udržal, da Čehi nikakor niso tako močni, da bi mogli voditi politiko v velikem stilu ter da si morajo iskati zaveznikov. Bila bi največja napaka, ako bi si slednjih najti ne znali. Končno priporoča poslanec Udržal revizijo češkega programa v svrho enotnosti. S časti primernim ■moderniziranjem državnopravnih zahtev bi se lahko ugodilo tudi realistom. Kako se bo položaj dalje razvijal, je težko predvideti; ni izključeno, da bi nenaden preobrat politične situacije na Ogrskem razčiščujoče vplival tudi na naše politične razmere. Da bi vlada nameravala razpustiti zbornico, poslanec Udržal ne veruje
Dan našega učitelistva.
Danes je dan našega učiteljstva!
Bil je mrak in zaspanost je vladala med učiteljstvom. Puhlo nazadnjaštvo jc zagospodovalo nad njimi. Kar jih je bilo poštenih značajev in treznejših glav, so bili tako sterorizirani in pritla-čeni, da se niso mogli pokazati v javnosti. Slednjič se je združila peščica značajnih oseb, ki niso marale pripog-niti kolen pred maliki, katerim se je klanjalo celo okrožje.
Amoniti so zagnali divji krik.
Nobena podlost jim ni bila preslaba, nobeno sredstvo prenizko, da ne bi ga uporabili v boju zoper svoje tova-rišice in tovariše, ki so se drznili ohraniti svobodo mišljenja in naziranja in
LISTEK.
Mlč z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
»Vem, da si prepričan, kar praviš; če boš pa prepričan še potem, ko se vrneš v Rim, kjer najdeš mnogo enako lepih kakor je kraljica Esencev, je pa druga stvar.«
»Da, moja stvar.«
»Gotovo — tvoja stvar. Ali imaš še kaj pridejati svojim poveljem, ki jih tako prijazno daješ svojemu ponižnemu upniku, trgovcu Benoniju?«
»Da, dvoje. Prvič, da ne bodeš več moj upnik ko odidem iz tvoje hiše. ve-boj sem prinesel denarja, da ti vse poplačam, denar in obresti. Moje govorjenje o posojilu je bilo samo šala in izgovor. da bi zvedel, kaj ti je znane a o Mirija» Ne, ne čudi se. da znam tudi jaz biti it. Nespametni človek, ali misliš dr m potreboval bornega pol talenta imam take vire? Veš, tam v Jeruza, ,nu bi si jih lahko izposodil deset ali dvajset, samo ako bi obljubil
niso maral z zavezanimi očmi plesati okrog modnih malikov.
V boju so naraščale vaše vrste, mrak se je zgubil, prisvetila je zora in za njo napočil dan.
Danes je vaš dan!
Viharjev vam še ne manjka in ne bo manjkalo. Dan bo zahteval in zahteva od vas znoja in boja. Kakor se niste ustrašili boja z oblastmi teme, dokler je še absolutno vladal mrak v vaših krogih, ne boste se ga tudi ustrašili tekom znojnega dneva.
Vi ste kost iz kosti in kri iz krvi onega naroda ki je v dolgih stoletjih trdovratnih bojev z najrazličnejšimi nasprotniki sinom in vnukom ohranil dedščino očetov. Navali divjih Obrov in Mažarjev ga niso iztrebili, nemško gospodstvo ga ni uničilo. Pretrajal je tlačanstvo nemških grofov in turške vojske, moreči absolutizem in hinavski liberalizem. Kot piškav sad so odpadali posamezni člani našega naroda in trhle veje so se krušile, iz zdrave korenine so pa poganjale vedno nove veje, novo cvetje in sadje. Liberalno učiteljstvo je tak piškav sad, ki je pričel hitro odpadati, kakor je hitro dozorel.
Zdravo deblo našega naroda ne prenaša takih izrodkov in jih otresa od sebe. Na njihovem mestu se pa množe vaše vrste.
Katoliške mladeniške organizacije, naša katoliška akademiška mladina in vaše vrste — to so najlepši pojavi žcii"a-ve življenske moči našega naroda in najboljše poroštvo njegove bodočnosti. Vse te organizacije so nastale iz malih pričetkov, imele so se boriti z nezaslišanimi težavami. Toda prvi boji in napori so premagani, moč teme je strta, napočil je dan.
Pozdravljen vaš dan, pozdravljen vaš plodonosni, od neba blagoslovljeni trud. Vsaka kapljica vašega znoja, prelita na polju naše domovine, vsak napor in trud, vsaka žrtev vaša je seme lepše bodočnosti našega naroda.
Narod naš, ki se ni dal okužiti od gnilega liberalizma in ga je otresel od sebe kot piškav sad, oni narod bo tudi znal ceniti vaše trude in vaše žrtve za lepšo bodočnost našega naroda.
Komerz.
Včeraj je pohitelo v Ljubljano že mnogo slovenskega krščansko mislečega učiteljstva, ki se je zbralo zvečer s svojimi prijatelji v veliki dvorani »Uni-ona« k pozdravnemu večeru.
Pri pozdravnem večeru se je nad-učitelj g. Jeglič spominjal svojih tovarišev, ki so ostali v težkih bojih proti slovenskemu liberalizmu zvesti katoliški in narodni ideji. Pozdravlja prija-
svojo podporo kot obresti. Moji strežaji čakajo z denarjem zunaj. Pokliči jih notri in si izplačaj denar in obresti in še nekaj za nagrado povrhu.
Sedaj pa drugo. Mirijam je kristjana. Ne vtikaj se v njeno vero. Ni sicer moja vera to, vendar ne vmešavaj se v to zadevo. Ti si vrgel njenega očeta in njeno mater, svojo lastno hčer, gladijatorjem in levom, da. so ju pobijali in trgali, in sicer samo zato, ker sta bila drugačnih misli kakor ti. Vzdigni samo en prst zoper njo, in jaz te vlečem v arnfiteater v Rim, da bodo tudi tebe pobijali gladijatorji in levi trgali. Dasi mene ne bo tukaj, bom vedel za vse, kaj boš delal, kajti imam prijatelje, ki so zvesti in ogleduhe, ki so še bolji. Sicer se pa v najkrajšem času vrnem. Sedaj te pa vprašam, ali mi slovesno obljubiš in prisežeš pri Bogu, ki ga častiš, prvič, da ne boš silil Mirijam, da bi se poročila z Judom Kalebom, in drugič, da ji boš dal zavetišča, ravnal z njo lepo in ji dovolil, da bo prosto živela po svoji veri?«
Benoni je skočil pokonci.
»Ne, Rimljan, tega ne storim! Kdo si pa ti, ki se drzneš v moji lastni hiši mi predpisovati, kako naj ravnam s svojo lastno vnukinjo? Plačaj, kar si
telje slovenskega učiteljstva, ki so se udeležili pozdravnega večera, prevsem člane deželnega šolskega sveta gg. prof. Keržiča, deželnega odbornika dr. E. Lampeta in prof. Evg. Jarca. Med drugimi je pozdravil poslanca dr. Zajca ravnatelja slovenske trgovske šole profesorja Remca, dr. Opeko, dr. Lenarda, dr. Dermastio in ostale navzoče. Med živahnim odobravanjem se je zahvalil vsem navzočim izmed ljubljanskih katoliško mislečih krogov, ker so se udeležili komerza slov. učiteljstva in pokazali s tem ljubezen do enega najvažnejših slojev slovenskega naroda.
Preč. g. profesor Kržič, dolgoletni vzgojitelj slovenskega učiteljstva na Kranjskem, je povdarjal na kratko težave in borbe krščansko mislečega učiteljstva na Kranjskem. V kratkih besedah je očrtal, kako se je začelo jasniti pred leti v vrstah poštenega učiteljstva na Kranjskem, kako se je pojavljala jutranja zarja. Zbirali so se oblaki, grmelo je, strele so vdarjale v našo stran. Sedaj se je spreobrnilo in strele udarjajo na stran naših nasprotnikov, ki se. pene zavisti vsled onemogle jeze. Pojavile so se med modernimi pedagogi nove struje, toda do viška ne pridejo, ker manjka njihovim delom verske podlage. K uspešnemu delu slovenskega učiteljstva more biti podlaga samo katoliška narodna, vzgoja. Živeli vsi prijatelji krščanskega učiteljstva! Živeli Slomškarji in Slomškarice!
Državni in deželni poslanec gosp. Jaklič se je spominjal v svojem govoru prejšnjih časov. L. 1900 okoli Božiča se je v starem »Katoliškem domu« zbralo prvikrat učiteljstvo na prvem podobnem sestanku. Bilo je navzočih sicer dosti duhovščine, dijaštva in drugega občinstva, toda malo učiteljstva. Bili so takrat v katoliško narodnih učiteljski krogih malodušni ter so dvomili, ali bo pošteno gibanje med učiteljstvom uspelo. Učiteljem, združenim v »Slomškovi zvezi« je dajalo vzpodbujevalen zgled katol. narodno dijaštvo, ki se je vedno po svojih zastopnikih udeleževalo prireditev katoliškega učiteljstva in ki je s svojimi uspehi dajalo pogum našemu učiteljstvu v težki svoji borbi. Zato jim nazdravlja govornik ter jim kliče: Bog jih živi ter naj tudi v bodoče podpirajo Slomškarje.
Dež. odbornik dr. Evg. Lampe je v svojem govoru omenjal, kako se je ustanovnik krščanske učiteljske organizacije spominjal poleg veselih tudi žalostnih časov našega, učiteljstva. I3a-nes gleda učiteljstvo nazaj na svoje 10-letne uspehe s ponosom, ker ve, da na podlagi svojega truda in znoja bo tudi v bodoče uspevala organizacija pošte-
dolžan, potem pa odidi in ne prikaži se več pred moja vrata. S teboj nimam več nobenega posla,«
»Oho!« je rekel Mark. »Le počasi! — Morda bi bilo dobro, da ti nekoliko pogledaš po svetu. Ljudje, ki hodijo po svetu, so navadno bolj uljudni, kakor si ti. — Daj, če hočeš, pa. preberi to-le pismo.«
Benoni je bil radoveden kakor Judje sploh in zato ga je vzel in čital sledeče:
»V imenu cesarjevem Marku, Emi-jevemu sinu pozdrav! S tem pismom ti zapovemo, da primeš, ako bi se ti zdelo umostno in potrebno, judovskega trgovca Benonija, ki stanuje v Tiru, in ga odpelješ vjetega v Rim. Zatožen je, da jc zapleten v judovsko zaroto, ki ima namen, uničiti rimsko oblast, na Judovskem. — Gcsij Flor, namestnik.«
Ko je Benoni prečital pismo, se je zgrudil na. naslonjač ves bled od strahu. Toda zviti Jud se hitro zave, skoči po koncu, pograbi pismo in ga raztrga na drobne kosce.
»Kje je sedaj tvoje povelje, da me imaš pravico prijeti?«
»V mojem žepu,« odgovori Mark in se za krohota, »ono, ki sem ga tebi pokazal, je bilo samo prepis. Ne, ne po-
no - mislečega učiteljstva. Ravnokar se vrše tri zborovanja. Neki ljudje zborujejo v Novem mestu, značilen zbor je danes na Španskem, slovensko krščansko učiteljstvo pa slavi svoje uspehe v Ljubljani. V Novem mestu zborujejo nasprotniki, o katerih se ne ve, kako bi se jih natančneje označilo. Govornik se spominja sekte starovercev na Ruskem, ki zametuje vse, kar ni bilo v navadi, ko se je ta sekta ustanovila. Ne jedo krompirja, ne pijo čaja, ker tega tedaj še ni bilo. Taki staroverci so naši liberalci! V svoji ničvredni sekti hočejo živeti naprej vedno v starih predsodkih. Mi pa smo napredovali z duhom Časa, uživelo se je krščansko učiteljstvo v potrebe ljudstva in mu skušalo koristiti. Na shodu svobodomiselnega učiteljstva je neki profesor, ki je uslužben na zavodu, ki naj vzgaja bodoče »narodne dame«, izjavil, da v liberalni Zavezi no sme biti preveč črnormenih in belorme-nih. Tako je govoril profesor srednje šole, ki naj vzgaja bodoče matere. Tudi mi želimo, da bi bilo med liberalci vedno manj črnormenih in belormenih, kajti mi hočemo, da. bi enkrat, cele liberalne učiteljske organizacije bilo konec. Terorizma mora biti konec, ki hoče svobodo le zase, vse drugo pa tlači. Ko so hoteli španski katoličani protestirati proti nasilstvu, je poslala vlada proti njim žandarje. Ti ljudje, ki prepovedujejo svobodo^ so proti vsaki svobodni misli. Toda ti ljudje ne bodo uspeli niti na španskem, niti trajno na Francoskem, niti trajno drugod, najmanj pa pri nas. Mi smo zrasli v boju, mi si boja želimo in mi v boju zmagujemo. (Burno odobravanje.)
Mestni učitelj g. Simon je pozdravil navzoče ljubljanske obrtnike, pristaše S. L. S., katerim je zaklical staro prislovico katoliških obrtnikov: Bog živi in blagoslovi pošteno rokodelstvo !
Deželni poslanec, nadučitelj Ravnikar, se spominja v svojem govoru škofa Slomška, ki je bil prvi in najimenitnejši slovenski pedagog. Pisal je, da ubog učitelj več stori, kot pa kak general.
Praprotnik, Močnik in drugi slovenski pedagogi so posnemali Slomška. Pred 20 leti so se že zbirali učitelji v čitalnici ljubljanski, nasproti kazini, v Slomškovem duhu, ki vlada tudi danes v »Slomškovi zvezi«. Govorilo se je takrat kot danes med nami, da morata duhovnik in učitelj delovati skupno za narodov blagor. V »Slomškovi zvezi« vlada danes mnenje, da morata slovenski učitelj in duhovnik skupno delati za prospeh slovenskega ljudstva, ker sta edina in glavna faktorja slovcnske-
zvoni in ne dotakni se onega zvonca. Poglej to-le,« in potegnil je iz žepa srebrno piščalko. »Pred vrati stoji petdeset vojakov. Ali naj jih pokličem?«
»Nikar,« odgovori Benoni, »vsaj ti obljubim, da storim vse po tvoji volji. Prisegati pa mi vendar ni treba.«
»To je treba, ker si Jud in svetohli-nec. Izročil si njenega očeta in njeno mater okrutni smrti, zato je tudi mirijam v nevarnosti. Dalje tudi sovražiš mene in moj narod, zato boš podpiral mojega tekmeca, akoravno je morilec, in jaz sem na dekletovo prošnjo dvakrat prizanesel njegovemu življenju. Prisezi!«
Benoni je vzdignil svojo roko in prisegel slovesno prisego, da ne bo silil Mirijam. da bi se poročila s Kalebom niti s kom drugim in da ne bo izdal skrivnosti njene vere ali jo radi tega preganjal.
»Ni še dovolj,« je rekel Mark. »Napiši tudi vse, kar si prisegel in podpiši «
Benoni je rad ali nerad napisal, kar je prisegel, in podpisal. Mark se jo pa podpisal kot priča.
»Poslušaj me, Benoni,« je rekel, ko je vzel papir. »To zaporno povelje mi daje na prosto prijeti te, kadar se mi zljubi. Sicer pa — ako želiš, da se pre-
s= Velja po polti: aa
Za oelo lato aaprej . K >•— aa pol lata » , • II-— sa četrt» » . » S-M sa aa meseo » . » Mi ■a Nemčijo oelolatao » 2t-— sa ostalo laososurtva »
sa V npravništvn: n
Za eelo leto naprej , B 23*40 sa pol leta » . » U'20 ■a Četrt» • . » 5-80 sa eo meseo » . » 1-90 S potlllanjem aa dem atane na meeec 2 K. Poaameaae It. 10 t.
SLOVENEC
■ inseratl: =====
Enostolpna potit»rsta (72 mm):
sa enkrat.....po IS t
sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa toč ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stana enostolpna garaondvrsta 30 vinarjev. Pri večkrataam objavljanja primeren popaat.
Izhaja: =====
vsak dan, tsvsemil nedelje la praznike. ob 5. ari po poldne.
g a naroda, ki sta sposobna rešiti in dvigniti to naše ljudstvo.
I)r. L. L e n a r d je omenjal v svojem govoru, kako je deloval na učiteljišču v kraju, kjer ni bil učitelj vedno v položaju žrtvovati za povzdigo svojega ljudstva samo svojo duševne zmožnosti, temveč tudi svoje življenje, svojo kri. Prva njegova učenka, Je bila po nekaj tednih zaprta v trimesečno ječo, ker je učila otroke čitati. V teh okoliščinah se je naučil govornik veliko bolj ceniti dolovanjo učiteljstva. Vsaka kaplja znoja našega učiteljstva, je seme lepše bodočnosti našega naroda. Živel trud, seme bodočnosti našega naroda!
Akademik Mašič, predsednik pododbora »Slovenske dijaSke zveze« za ljubljansko okolico, se jc zahvalil v imenu katoliško - narodnega dijaštva za pozdrave učiteljstva. Dijaštvo je vedno rado prihitelo na zborovanja ka-tol. narodnih učiteljev, kolikor so mu pripuščale razmere in moči. Delo dijaštva med ljudstvom potrebuje poleg zaslombe duhovščine, tudi zaslombo učiteljstva. Govornik čestita h koncu k lOletnici «Slomškove zveze«.
G. nadučitelj Breg a r iz Zg. Šiške Je povdarjal, kako je stopilo svobodo-miselstvo na Slovenskem s terorizmom na dan in kako so se našli ljudje, ki so plavali proti liberalni vodi. Načelnik teh mož je bil predsednik naše »Slomškove zveze« (Klici: Živijo Jaklič!), ki kljub nekdanjemu liberalnemu preganjanju more s ponosom reči, da je bil začetnik »Slomško\e zveze«, da jo je vodil in da je njegova zasluga, da pro-speva. Časi so se zjasnili. Strt je terorizem nasprotnikov katoliško-misleče-ga učiteljstva, kar je velika zasluga S. L. S. Kako je narodno - napredna stranka plačevala naklonjenost slovenskega učiteljstva, je dovolj dokazano z dejstvom, da liberalna stranka ni kandidirala učiteljev v razne ljudsko za-stope v zanesljivih okrajih, pač pa jih je znala izrabljati samo kot števno kandidate. Toliko od naših nasprotnikov obrekovana S. L. S., ki ni mogla storiti za učiteljstvo to, kar bi rada, pa je dala učiteljstvu v postavodajalnih zastopih dva mandata, kar je jasen dokaz, da ji je veliko ležeče na dobrem in poštenem učiteljstvu. S. L. S. naj cvete, raste in živi!
Med komersom je prepeval ad hoc sestavljeni mešani zbor.
DANAŠNJE ZBOROVANJE »SLOMŠKOVE ZVEZE«.
Zborovanje »Slomškove zveze« v dvorani »Rokodelskega doma« je otvo-ril danes dopoldne po sveti maši v frančiškanski cerkvi g. Jaklič kot predsednik »Slomškove zveze«. Dvorana je bila napolnjena učiteljstva. Predsednik poslanec Jaki i č je v kratkih besedah očrtal in označil delo »Slomškove zveze«, ki se dviga od dne do dne. V prvi vrsti je pozdravil zlasti tiste učitelje in učiteljice, ki so bili že na prvem zborovanju »Slomškove zveze«. Med odobravanjem zborovalccv je pozdravil navzočega deželnega odbornika dr. Lampeta, dr. Lesarja, profesor Kržiča, deželna poslanca Dimnika in Ravnikarja ter zastopnika goriškega katoliško mislečega učiteljstva gospoda Štanto. Omenjal je, da v početku ni nihče pričakoval, da bi se zveza tako okrepila, kot kažejo sedanji uspehi. Ob desetletnici »Slomškove zveze« zabavljajo nasprotni listi. Nismo pričakovali, da bi pošteno pisali in tudi ne pričakujemo. Naši uspehi so nam najbolj-
rokovanje Esencev ne uresniči — prenehaj kovati zarote proti cesarju. Tika-, ži sedaj svojemu služabniku, da pokliče slugo, ki plača moj dolg. Sedaj pa bodi zdrav! Kdaj in kje se zopet snideva, ne vem, bodi pa prepričan, da se snideva!«
Po teh besedah je Mark odšel.
Benoni je zrl za njim in na njegovem obrazu so se pokazale zlobne poteze.
»Grozil mi je. Teptal v blato vse moje svetinje. Prekanil rne jc, ta rimski dečak. Ali je še kaj ostalo v tej kupi sramote, da bi jo izpil? Kdo izdaja naše skrivnosti in koliko mu je znanega? Nekaj, vendar ne vse, sicer bi me bil takoj zaprl. Da, gospod Mark, tudi jaz sem prepričan, da se zopet srečava, toda tako, da tebi ne bo posebno ljubo. Tvoja ura je odbila, moja šele udari. Sicer pa moram držati svojo prisego, kajti nevarno bi bilo prelomiti jo in utegnila bi se pretrgati nit, na kateri visi meč. Čemu bi tudi hotel kaj žalega storiti deklici ali jo prisiliti, da se poroči z onim topovskim Kalebom, ki Je gotovo slabši nego ta Rimljan? Ta človek vsaj ne laže in ne goljufa.Zares, prav rad bi videl to deklico. Takoj odrinem proti Jordanu.«
Nato je pozvonil in ukazal slugi, da naj pripelje v sobo Markovega stre-žaja.
ši dokaz pravega dela našega učiteljstva. Te dni so zborovali naši liberalni tovariši v 'No vem mestu, pa jih n it i toliko ni bilo, kot je nas tukaj, kljub temu, da imajo stroške za pot povrnjene. Naše učiteljstvo ve, da napreduje in se veseli že v naprej, ko bo praznovalo svoj drugi jubilej. Prepričani smo, da bo boljše za učiteljstvo, čim manj jih bo v nasprotnem taboru. Katoliško narodno učiteljstvo hoče korakati skupno z ljudstvom in ž njim si bo iz vojevalo svoje zmage! (Živahno odobravanje.)
Deželni odbornik dr. E. Lampe pozdravlja učiteljstvo, ki je s svojim desetletnim delom dokazalo, da napreduje. Nasprotniki nas napadajo, da smo mračnjaki. Ako pa opazujemo delovanje naših ljudskih društev, spoznamo, kje so pravi vzgojitelji. Kot Članom deželnega šolskega sveta nam predbacivajo vse nedostatke, kljub temu, da naša stranka nima v njem večine. Od naše strani se zahteva samo, da je učiteljstvo izobraženo, kakor mora biti učiteljstvo, da izpolnuje sv^je dolžnosti ter da ima ljubezen do mladine in ljudstva, čegar otroke vzgaja. Nikdar niso bili zastopniki naše stranke proti učiteljem, ki so se držali teh treh točk. To je naš odgovor na napade onih. katerih upoštevati nočemo. Boj za svobodne in krščanske šole se nam kaže v svojih sadovih. Vzgled nam je Francija, kjer gonijo otroke z bajoneti v brezverske šole. Danes ima Francoska čez 14.000 analfabetov med rekruti, kar prej ta država ni poznala. Svobodo pridigujejo, a brati in pisati jih ne na-uče. Naše učiteljstvo bo nadaljevalo svojo pot.
Častni člani »Slomškove zveze«.
Soglasno in med splošnim odobravanjem se je imenovalo za častne člane »Slomškove zveze« dr. Ivana Š u s t e r-š i č a , p r o f. E. J a r c a , dr. L e s a r j a in profesorja A. K r ž i Č a.
Blagajnlkovo poročilo.
O blagajniškem poslovanju »Slomškove zveze« je poročal g. Sad ar. Iz poročila posnemamo, da je imela zveza dohodkov 2653 K 67 h, izdatkov 331 K 08 h, prebitka 2321 K 6 h. Blagajniško poročilo se je soglasno odobrilo.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik š t r uk e 1 j je podal svoje poročilo, katero omenjamo le v glavnih potezah. Vse delovanje »Slomškove zveze« je prešlo od centrale na podružnice. V »Slomškovo zvezo« je pristopilo toliko članov, da se je moglo organizirati že 7 podružnic, ki so v teku poslovnega leta priredile 22 zborovanj z 28 predavanji. »Slomškova zveza« kot taka je zborovala le enkrat, in sicer o Božiču. Šlo se je za regulacijo učiteljskih plač. Nekaj je v tem oziru »Zveza« dosegla, a odnehala ne bode prej, dokler se učiteljski dohodki ne uredijo tako, kakor je že zahtevala v svojih mnogih peticijah. Člani »Slomškove zveze« pa niso delovali le v šolskem in učiteljskem zmislu, ampak tudi zelo živahno izven šole, bodisi že v izobraževalni ali gospodarski organizaciji. In ravno to delo vzbuja javnost, da se vedno bolj in bolj zanima za člane »Slomškove zveze«. O tem bi vedeli povedati zlasti naši člani šolskih korporacij. Pa tudi najvišja šolska korporacija v deželi se interesira za Slomškarje. Dokaz temu je, da je poslala našega člana M. Hu-meka v Giessen, kjer se je izpopolnil v
Iz preteklosti ¡julijanskih mesar ev.
Ker občinstvo sedaj mnogo razpravlja o mesarjih, bo marsikoga zanimalo, kaj pravijo stari viri o ljubljanskih mesarjih. Vrhovec piše v svoji knjigi »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«:
Nobena zadruga ni dala magistratu toliko opraviti, kakor mesarska. Kolikor daleč sezajo poročila nazaj v minulost, vedno se je moral magistrat ro-vati z mesarji, ki so pritiskali občinstvo s previsokimi cenami. Vsako leto so odbrali po štiri mestne očete, ki so natanko nadzorovali te renitentne ljudi.
V srednjem veku so prodajali meso »na'oči« (»nneh dem Gesichte«), na funte šele od leta 1511. dalje. Takrat so ukazali mestni očetje mesarjem obenem, naj ne pritiskajo občinstva s tem, da terjajo le »bel denar«; »črni denar«, ki ga je biln pač največ med ljudmi, bil je namreč na slabem glasu. Leta 1650. so mesarjem prepovedali dajati na 30 funtov mesa več nego za 12 kr vampov in doklade, na 20 ne več 1 nkor za 8 kr., na 10 pa nikakor ne \cč o za 3 solile vampov v nameček
Čc ic kupil kdo četrt teleta ml
kmetijskem znanju. Pa tudi naš deželni odbor si je izbral našo članico Emo Pečo in jo poslal v Brno, da se izuri za vodstvo gospodinjskih tečajev. Dalje tajniško poročilo bode objavil »Slovenski Učitelj«.	(Konec.)
Prvi slovanski narodnogospodarski kongres.
Za sodelovanje odličnih narodnogospodarskih, osrednjih, poljedelskih in obrtnih korporacij iz vseh slovanskih avstrijskih dežel priredi »Slovanska narodno-gospodarska družba« v dneh 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani prvi slovanski narodnogospodarski kongres.
Ta kongres je prvi poizkus, zbližati avstrijsko Slovanstvo na gospodarskem polju in dati organizacijske temelje za trajno gospodarsko sodelovanje slovanskih narodov v Avstriji.
Ta kongres ima v prvi vrsti informativni pomen. Poda naj pregled dosedanjega razvoja posameznih slovanskih narodov v Avstriji v glavnih strokah njih gospodarskega delovanja, pokaže naj sliko njih današnjega narod-no-gospodarskega stanja in določi naj njih najvažnejše naloge v prihodnosti s posebnim ozirom na sodelovanje z ostalimi slovanskimi narodi. — Ljubljanski kongres se pa gotovo ne bo omejil samo na to, sicer važno informativno nalogo. Postavil bo tudi organizacijsko podlago za državne zveze slovanskih poljedelcev in obrtnikov, eventuelno trgovcev, da bo mogoče na ta način varovati skupne koristi slovanskega poljedelstva, obrtništva in tr-govstva tem uspešnejše v širšem okviru državne, in sicer slovanske organizacije.
Že davno se je kazala potreba zbli-žanja narodno - gospodarskih slovanskih delavcev v Avstriji in njih skupnega posvetovanja o korakih za gospodarsko emancipacijo in utrditev slovanskega življa v Avstriji. To bo prvi poizkus, udejstviti idejo slovanske solidarnosti na polju, ki je za obstoj Slo-vanstva danes gotovo najvažnejši, n a g o s p od ar s k e m polju in na tu dobljenem sodelovanju graditi slovansko vzajemnost tudi v vseh ostalih smereh. Od dosedanjih platoničnih izjav, je. treba stopiti k delu, h konkretnim akcijam.
Z veseljem trdno upamo, da bo prvi slovanski narodno - gospodarski kongres začetek skupnih gospodarskih akcij avstrijskih Slovanov, da jih bo zbližal v danes najpomembnejši stroki javnega življenja in da bo imel velik pomen za uresničenje slovanske vzajemnosti sploh. Na shod so obljubili priti zastopniki iz vseh slovanskih dežel cele Avstrije.
Na programu kongresa so referati odličnih narodno-gospoclarskih slovanskih delavcev in reprezentantov poljedelskih, industrijskih, obrtniških in trgovskih organizacij.
Kongres se bo otvoril v nedeljo dne
14.	avgusta 1910 ob pol 9. dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani, popoldne ob 3. uri bodo posvetovanja sekcij: splošne narodno - gospodarske, poljedelske in trgovske. V ponedeljek, dne
15.	avgusta ob pol 9. uri dopoldne bo končno zborovanje kongresa.
Vabimo vso slovansko javnost, ki se za stvar zanima, na 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljano, kjer bo obenem shod slovanskih gasilcev.
Dnevne novice.
+ Občni zbor »Slovenske dijaške zveze« se vrši letošnje leto dne 23. avgusta v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Dnevni red občnega zbora je: Ob pol 10. uri sv. maša; nato 1. čitanje zapisnika lanskega občnega zbora, 2. poročilo od borovo, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Takoj po obedu zborujeta združena organizacijska odseka, ki imata rešiti važna vprašanja dijaške organizacije. Ob 3. uri popoldne javno zborovanje z dnevnim redom: manjšinsko delo pri drugih narodih in pri nas (tu referira o manjšinsko-obrambnem delu pri Čehih in Poljakih tov. cand. iur. Andrej Veble, pri Nemcih tov. cand. iur. Iv. Brozovič, pri Italijanih en tovariš goriški bogoslovec). Diskusija in referati o tem vprašanju bodo gotovo dali marsikako novo misel za naše na-rodno-obrambno delo, obenem pa tudi v marsikom vzbudili zanimanje za na-rodno-obrambno delo in veselje za sodelovanje pri njem. Zvečer ob 7. uri je prijateljski sestanek. Za člane S. D. Z. je po pravilih obč. zbor obligaten. Naj bi torej ne bilo nobenega člana, ki ne bi prišel dne 23. avgusta v Št. Jakob. Oddaljenejšim je svetovati, da pridejo že 22. avgusta popoldne na Jesenice, kjer bodo preskrbljena prenočišča. Tu boelo mogli prenočiti tudi 23. avgusta oni tovariši, ki pojdejo naslednji dan na Sv. Jošt k socialnemu tečaju, in pa oni, ki zvečer nimajo zveze proti domu. Vabimo pa najvljudneje tudi zastop-nike slov. katol. učiteljstva in vse prijatelje katol. narodnega dijaštva, zlasti še preč. duhovščino, da se udeleži občnega zbora. Na svidenje v Št. Jakobu! Predsedstvo »Slovenske dijafiko z veje«.
+ Otvoritev društvenega doma V Spodnjem Logatcu. S. K. S. Z. opozarja
vsa izobraževalna društva notranjska na slovesno otvoritev društvenega do« ma v Spodnjem Logatcu, ki se vrši Vel, Šmaren popoldne. Vabijo se društva, da se v čim večjem številu udeleže te za Spodnji Logatec pomembne slovesnosti.
+ Izobraževalno društvo na Vačah
je priredilo včeraj predavanje za svoje člane. Predaval je dr. Lampe o izobrazbi. Očrtal je ražne svetovhc na< zore in pokazal, kje je prava izobrazba in pravo delo v korist ljudstva, zlasti kmečkemu stanu. Ustanovil se je ženski odsek v izobraževalnem društvu. Značilno za razmere na Vačah je, da so učenci učitelja Blagajneta okoli niše žvižgali in hoteli shod odraslih Članov izobraževalnega društva motiti. To pač zahteva temeljito remeduro šolskih razmer na Vačah.
-f Dr. Kokalj proti liberalni stran« ki. Stara krščanskosocialna ljubezen v dr. Kokalju še živi. V »Slovenskem Na-rodu«, ki je sedaj postal pravi kaleido-skop liberalne stranke, je nastopil dr. Kokalj jako ostro proti liberalni stranki. Dr. Kokalj piše v »Narodu« o načrtu novega kazenskega zakona in pravi: »Kot nadaljno kaznivo dejanje v tem poglavju pa našteva načrt lovsko in ribjo tatvino. Iz tozadevnih določil našega načrta se bomo prepričali, da so pri sestavi načrta sodelovali tudi navdušeni lovci, ker se je v načrtu v vsakem oziru poskrbelo, da uživa popolno zaščito takozvani gosposki šport, kakor nazivajo ravno raznovrstne love. Ako je to zakonito varovanje lova
mu je prodati mesar po določeni ceni vsak kos, katerega si je kupec izbral, ali glavo, ali jetra, pljuča, ali noge. Telečje glave niso smeli razsekavati, ampak jo prodajati cčlo. Leta 1691. je moral magistrat mesarjem ukazati, da morajo revežem prodati mesa, če bi ga zahteval; ti še tako malo. Kdo je živino pregledoval, če jc zdrava, ne vem povedati, ali da se je to godilo, posnemam iz opazke iz leta 1552., da so nekemu mesarju, ki je zaklal bolnega vola, vrgli meso v vodo. — V postu so bile mesnice zaprte; o tem času niso smeli prodaj iti mesa. Leta 1568. pa, ko je razsajala huda kuga, dovolili so mestni očetje, da sc sme, toda samo v eni mesnici, meso prodajati, in sicer naj sc vrste mesarji drug za drugim.
Vkljub temu, da jo minulo že nad 100 let. odkar so morali prodajati na vugo, jeli so mesarji vendar še leta 1650. prodajati zopet le »ha oči«. Magistrat jim jo zaprctil, da jiii bo, čo ne od-jonjaj >, kaznoval prvikrat z 1 cekinom, drugič z 2, tretjič pa, kakor sc mi uvidi. Kdor je sleparil s.slabo vago, kaznovali so ga prvikrat v denarju, drugič so ga obsodili no križ, in tretjič so mu ustavili obrt. Kakšna jc bila kazen na križ, nc vem povedati. O tem som našel samo ono notico iz leta 1635. Ne-kov mesarski hlapec se je nosil kaj su-
rovo proti občinstvu; mestni očetje so ga okarali in dali zopet postaviti križ za špitalom, ki ga tam že dlje ni bilo videti. (Dem groben Fleischerknechte wurde das erwiesen und deswegen ein Kreuz, wie vor diesem gewesen, bei den Fleischbänken aufrichten zu lassen, dem Hr. Stadtcammrer angefügt worden.) Najbrž so mesarje na križ prive-zavali in jih razpostavijali zasmehu občinstva.
Poleg obrtnega davka so plačevali mesarji šc takozvani »Flcischkreuzer«, ki ga je pobirala dež. gosposka. Ta davek je bil cesarski davek, ki ga je deželna gosposka jemala v najem in ga iz-terjavala po vsi deželi. Navadno ga je vzelo vsako mesto zopet od deželne gosposke v najem; 1. 1706. n. pr. je plačeval Kranj 400, Radovljica 100, Krško 240, Kamnik 150, Kostanjevica 150, Viš-nja f^orfi. in Rudolfovo 60, Metlika, Lož. Kočevje Črnomelj, Loka, Rateče in Mokronog 40 gld. mesarskega davka na leto. ■— Ljubljanski mesarski davek je najel leta 1762. neki grof Rasp za tri leta ter imel pravico pobirati ga od vse-,;a v mesnicah, po hišah, na sejmu ali ! sicer kje prodanega mesa. Davek ni bil : majhen, kajti mesar je moral plačati o 1 vola ali tolicc v tretjem letu (»von j einem Terzel«) 2 gld. 16 kr.; če je pa ! te rtula telica menj, kakor en stot. lo
dandanes Se umestno, o tem bi se dalo mnogo govoriti. Po našem mnenju je smatrati lov za nek ostanek iz srednjega veka, za nekak privilegij, ki so dandanes ne da več opravičevati. Morda to naše mnenje ne bode ugajalo lovcem, ki bodo pri zagovoru lova osobito po-vdarjali gmotne koristi, katere imajo naše občine od lova. Temu zagovoru nasproti se pa lahko sklicujemo na ono ogromno škodo, katero dela divjačina našemu kmetu na polju, v gozdih in posebno še v vinogradih, ker ta škoda daleko presega koristi, katere dobivajo občine iz lovskih zakupnin.« — Tako se je dr. Kokalj javno postavil v popolno nasprotje z liberalno stranko, kajti v deželnem zboru kranjskem so liberalci in Nemci soglasno glasovali zoper vse to, kar zagovarja dr. Kokalj. Dr. Kokalj bo iz tega menda sprevidel, v kako slabi družbi se je doslej nahajal.
+ Orel v Cerkljah pri Krškem je
priredil včeraj, 7. t. m., javno telovadbo. Telovadbe so se uiTeležili tudi bratje Orli iz Radeč in Sv. Križa "ri Kostanjevici. Pod vodstvom brata Dostala iz Ljubljane so proizvajali jako dobro proste vaje. Tudi orodna telovadba in skupine so bile izborne. Vaje s prapor-ci cerkljanskega naraščaja so občinstvu jako ugajale. Ob tej priliki so vrle članice ondotnega izobražcvaln. društva uprizorile igro »Tri dekle in petelin«. Žele so veliko pohvalo. V imenu Zveze Orlov je govoril brat Janko Hočevar. Nadalje sta navduševala Orle č. g. kaplan Kreč in Fatur. Po telovadbi je bila ljudska veselica, pri kateri je jako marljivo svirala godba iz Samo-bora.
+ Sokoli strgali slovensko troboj-nico! Veselice in javne telovadbe v Cerkljah so se udeležili tudi Sokoli iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Ko so se do dobra vpijanili, začeli so izzivati mirne Orle. Toda postala so jim tla kmalu prevroča. Iz jeze, ker so se morali odstraniti od veselice, so strgali slovensko zastavo. V cestnem jarku oboroženi s koli in samokresi so čakali, kdaj da se bodo vrnili Orli. Kakor Indijanci so padli po mirno korakajočih Orlih. Toda kljub strelom samokresov se Orli niso ustrašili. Zanesli so se na gole pesti. Zajci so jo morali po stari navadi popihati. Bratje Sokoli, lahko ste donosni na vaše dolenjske brate!
-fLaške barabe v Pulju so 6. t. m. napadle gručo llrvatov, ki se je vračala iz »Narodnega doma«, koder so protestirali zoper prepoved izleta, ki so ga nameravali prirediti tržaški Slovenci v Pulj. Kako se je laška mazzinianska mladež pri tej priliki odlikovala, spri-čuje sam »Piccolo«, ki pravi, da so bili štirje Hrvatje težko ranjeni; eden je bil 1 »do krvi pretepen«, da je »padel na tla onesveščen«, drugi je bil »težko ranjen« in »s pestmi obsut kakor s točo«, tretjega so »vrgli v morje, da bi bil gotovo utonil«, ako bi ga ne bili drugi rešili, četrtega pa so »morali prenesti v bližnjo lekarno«. Tako opisuje glasilo Lahov samo demonstracije in sirovost svojih pristašev! Hudo narašča laška ošabnost v Primorju; ali Hrvatje spe? Svojčas so bili Lahi skoro nekoliko bolj ponižni, kakor so danes. Vlada seveda Lahe protežira, zlasti v Pulju, koder farba vlado in c. kr. mornarico znani lisjak župan dr. Vareton. Lahi res potrebujejo univerze!
1 gld. 8 kr.; od manjše telice po 30 kr., od teleta 15, od ovna, ovce, koze 14 kr., od kozlička, jagnjeta ali mladega.pras-ca po 6 soldov. Da ni plačal tega davka ni smel nihče živine zaklati. Nekoga, ki je zaklal na tihem 64 gld. vredno tcli-co, kaznovali so z 12 gld. Oproščen ni bil tega davka nihče; plačevati so ga .morali celo plemiči, samo da je bil ta davek na kmetih manjši; edini oproščeni v Ljubljani so bili Avguštinci pred Špitalskimi vrati (v sedanjem frančiškanskem samostanu), ki pa so morali za svoje podložnike vendar le plačevati malo vsoto 9 gold. Meščanom je bilo dovoljeno zaklati brez davka po enega, prasca na leto; če je rabil kdo več mesa, moral je plačati. Tudi mesarjem je bilo 18. stoletje pogubno. Leta 1755. je štela zadruga 21 mesarjev, 20 let za tem se je skrčilo število na šest glav. Leta 1737. so morali mesarji zaklati vsak teden 20 volov, in še tega mesa niso mogli prodati, ker so dovajali plemiči s kmetov obilo mesa v mesto.
Večkrat smo že omenjali, da so go-Podarili mestni očetje v 17. in početku 8. stoletja tako slabo, da je morala lada mestno gospodarstvo prevzeti sama. Kako nesposobni so za gospodarno, dokazali so mestni očetje posled-Jijikrat v letih 1776. do 1780. V postu leta 1776. so se uprli namreč mesarji
—	Člane S. D. Z., ki so imeli tekom letošnjega poslovnega leta kaka predavanja po izobraževalnih društvih in tega še niso javili tov. predsedniku, prosimo nujno, da to čim prej store, da bo poročilo o delovanju S. D. Z. v zadnjem letu čim popolnejše. Naznanijo naj kraj, čas in naslov predavanja vsaj do 19. t. m. tov. predsedniku: cand. iur. M. Natlačen, Mančo pri Vipavi.
-f Knjigovodski tečaj, ki ga je priredila »Zadružna Zveza« pretekli teden v Ljubljani, je obiskovalo 18 gospodov. Ogledali so si ob tej priliki mizarsko zadrugo in škofove zavode v Št. Vidu in pa tobačno tovarno v Ljubljani.
+ Slovensko zasebno gimnazij o, ki se bo otvorila v Gorici, bo, kakor poročajo laški listi, baje vlada prevzela v lastno režijo.
—	Kolera v Trstu? Tržaški listi poročajo: Včeraj zjutraj ob prihodu br-zovlaka z Dunaja (ob 9. uri 25 minut) je bila telefonično obveščena mestna bolnišnica, da je dospel z vlakom nek bolan mož, in naj pridejo ponj z nosil-nico, kar se je tudi zgodilo. Moža so prenesli v sprejemno sobo, da ga preišče zdravnik. Bil je to Adolf Huber, star 32 let, prideljen poštni ambulunci Trst-Dunaj in nastanjen v tem poslednjem mestu. Zdravnik ga jo preiskal in dal potem prenesti v II. oddelek. Tukaj je pa Huberja preiskal dr. Sturli, ki je na njem konstatiral sumljive znake: bljuvanje, grižo, mrzli pot, krče itd.
Dr. Sturli je takoj obvestil o tem predsedništvo zdravniškega kolegija, ki je odredilo, da se bolnega moža prenese v posebno barako v mestni bolnišnici, kjer bo popolnoma ločen. Dali so mu tudi postrežnico, ki o?tane seveda popolnoma izolirana. Iluber je v oskrbi dr. Sturlija, dr. Nigrisa in dr. Mau-na. Sprejemno sobo so takoj desinfici-rali, iz sobe so morali iziti vsi uradniki in drugi uslužbenci. Tudi enega uslužbencev, Mancinija, ki je šel z nosili po bolnika na postajo, so izolirali, dočim so drugemu, ki je bil med tem že odšel na dopust v svoj rojstni kraj v Italiji, brzojavili v slučaju potom oblastnije, kamor se je podal. Zvedelo se jo še, da je Iluber na postaji v Poljčanah pojedel večjo porcijo svinjskega mesa in izpil več vrčkov piva, zato ni izključeno, da gre tu le za slučaj vnetja želodca in črevesa. Prebivalstvo zamorc biti povsem mirno, ker je uprava mestne bolnišnice storila vse primerne korake, da se v slučaju, da gre res za azijsko kolero, ta bolezen ne razširi.
—	Zanimiv štrajk v tiskarni. O tem poročajo goriškim listom: Hilarijanska tiskarna je dobila pred kratkim stavni stroj Linotype. Iskala je najprej doma sposobnega stavca, tudi na društvo stavcev so je obrnila, ali brez uspeha. Zato je dobila linotypista iz Vicenze, moža iste politiške struje, ki veje v isti tiskarni. — Ko je ta nastopil svojo novo službo, so vsi stavci s strojevodjo vred zapustili tiskarno, — nastal je štrajk, ki je jako zanimiv. Hilarijanska tiskarna namreč dela naprej, skoro kakor prej, samo stroški so manjši. Linoty-pist izdela sam za pet stavcev. Prostovoljno se je oglasilo več visokošolcev in drugih oseh, ki opravljajo razne posle, skarski jopič, in zanimivo ga je gle-skaski jopič, — in zanimivo ga je gledati za malim strojem, na katerem tiska posetnice,. zavitke, račune in tako drobnarijo. Na Linotype stavi tudi sam glavni urednik »Eco« in »Popolo«, ki iz-
hajata redno v še povečani obliki. Tudi se je prijavilo več gospodičen iz boljših rodbin, ki se hočejo v kratkem priučiti ročnemu stavljenju. Za slučaj potrebe se to izvrši. Goriška »Soča« pravi k temu štrajku: Gospodarji so odgovorili, tla se smatrajo popolnoma v pravu in da ne popusti nikdar niti za las, tudi če štrajk ostane za vedno, češ, si bodo že znali pomagati. — Zdaj je kakih deset delavcev brez dela in dokler traja ta štrajk, ne morejo najti dela v Gorici, drugod najbrže tudi ne. V interesova-nih krogih se smatra tudi ta štrajk le boj — stavnim strojem. Takih bojev v drugih mestih doslej nismo opazili. Stavni stroji so brez dvoma velikanski napredek v tiskarstvu, zato pričakujemo, da se te razmere pomirijo in uredijo tudi v Gorici.
—	Na svetovno potovanje je krenil te dni iz Londona č. g. župnik belopeški .T. L a v t i ž a r. Najprej pojde v Ameriko v New York, potem v San Francisco in nadalje na Japonsko in Kitajsko. Na to potovanje je mislil in se pripravljal že štiri leta. Namerjal je izročiti se v varstvo slavnoznanega obratnega podjetja Cook in sin, ki je zahtevalo, naj vloži pet tisoč K. Gospod pa si je premislil in sedaj potuje popolnoma na svojo roko. Pred odhodom je obljubil, da se na potu spomni tudi našega lista, za katerega pričakujemo zanimivih poročil z raznih krajev.
—	Minister javnih del Ritt dospel je 5. t. m. dopoldne iz Trsta v Bohinjsko Bistrico, kjer ga je na kolodvoru pozdravil c. kr. okrajni glavar Zupnek iz Radovljice. Minister se je nastanil v Grand-hotelu »Triglav«, in sicer v de-pendenci »Bogumila«. Opoldne sprejel je minister obisk okrajnega glavarja in zastopnika »Deželne zveze za tujski promet« dr. Krisperja. Informiral se je obširno o razmerah tujskega prometa na Kranjskem in razgovarjal o različnih ukrepih, s katerimi bi se zamogel povzdigniti tujski promet. Minister, ki bode bival nekaj časa v Bohinju, namerava napraviti celo vrsto izletov.
—	Umrl je v Vrhovom pri Radečah gospod Franc Burkeljc, znan po svojih pristnih dolenjskih dovtipih in odkritosrčni družabnosti širom Dolenjske. Svetila mu večna luč!
—	Točo z nevihto so zopet imeli ponoči dne 5. t. m. od 10. na 11. uro v vaseh Bršlin, Kamence in Daljni vrh občine Prečna, kjer je potolkla še tisto, kar je od toče z dne 19. julija ostalo. Ajda, ki je zelo lepo kazala, je popolnoma uničena. Državni trtni nasadi v Bršlinu so vsled uim zelo poškodovani in bo zato prihodnjo spomlad le malo trt oddajati. Tudi s tem je naš ubogi vinogradnik hudo prizadet, k^r ne bo mogel dobiti za obnovitev vinogradov cenenih sajenk. Merodajna oblast naj se vendar nemudoma pobriga, da se pomaga ubogim kmetovalcem, ker sicer bodo še bolj navezani na izseljevanje v tuje dežele. — Iz Novega mesta se nam o tem strašnem neurju še piše: V petek, dne 5. t. m., je ob pol 10. uri zvečer tukaj nastala silno huda nevihta. Lilo je, kakor bi se bil oblak odtrgal, potern se vsula grah debela toča; ležala je po 5 do 8 cm visoka; ležala je semtertje še drugo jutro. Škoda na vrtovih v Novem mestu in Kandiji je velika; nekatere vasi šmihelske in pre-činske fare so hudo prizadete, tudi vinogradi Podgoro. Posebno je trpela ajda, ki je popolnoma uničena. Proštov
lep vinograd na njegovem vrtu je grozno zdelan. Ubogi kmetje zdihujejo. Škoda v vinogradih, zdaj še na njivah; črv vse spodjeda. Povprašujejo se: kaj bo letos z nami!
—	Srečen skok iz vlaka. V soboto je na gorenjski železnici med Škofjo Loko in Kranjem padel neki mož iz vlaka. Vlak se je peljal nazaj po ponesrečenca, a o ponesrečencu ni bilo ne duha ne sluha. Menda se jo le nekoliko opraskal in potem pobegnil, ker se je bal, da za tako izvrsten »smrtni skok« ne bo še kaj kaznovan.
—	Nevihta v Idriji je bila v petek 5. avgusta. Kmalu po 12. uri je strela udarila v hišo J. Krapša v Rižah. V hiši navzoče je vrglo, poškodovan ni bil nihče, razbilo je ogledalo in predalnik odmaknilo. Obenem se je pri strehi pokazal plamen, ki so ga pa pogasili. V pomoč je prišla tudi silna ploha, ki se je ulila takoj po streli.
—	Ubil se je občinski siromak v Št. Lambertu, Miha Beja. Padel je na poti iz Hoste na Solišče čez strmo pečino, kjer so ga našli šele tretji dan in ga po vrveh z veliko težavo zvlekli navzgor.
—	Strela ubila jo zadnji petek po* poldne let starega Janeza Šuta, kmečkega sina pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, ko je na paši vračal konje. Kazal je vedno veselo lico in nikomur ni nič žalega storil. Slučaj pa nas uči: Bodite vedno pripravljeni!
—	Dar Jugoslovanski akademiji. Hrvaška deželna vlada jo kupila sliko Mirka Rački: »Prehod čez Aheron« in jo podarila Jugoslovanski akademiji za Strossmayerjevo galerijo.
—	Učiteljica utonila. Mrliča so potegnili v soboto zjutraj iz Soče pri podgorskem mostu. Spoznali so v njem truplo učiteljice Emilije Lozar.
—	Poročil se je Josip C e r n e , as!» stent južne železnice v Sp. Dravogradu z gdč. Mici M e z a t o v o iz Logatca.
—	Strela. — Alkohol. V petek jo strela udarila v gospodarska poslopja Janeza Pire iz Dednega vrha pri Raki. Pogorel je pod. kašča, hlev, kozolec, in krma. — Obesil se je v četrtek Franc Levičnik, posestnik iz Gore. V hramu na Cesti pri Krškem je pil in pil in si konečno vrat zadrgnil z vrvjo. Ko so ga vzdignili, je bruhnilo vino iz njega. Žalostna smrt.
—	Avstrijsko mornarično društvo. Nadvojvoda Franc Ferdinand je na predlog osrednjega načelništva imenoval princa Alfreda Liechtenstei-n a za predsednika Avstrijskemu mor-naričnemu društvu. To imenovanje bo vsekakor pospeševalo razvoj re-čenega društva, ki ima zlasti velik gospodarski in patriotični pomen za morsko obrežje in zato tudi največ za Slovence, ki prebivajo ob morju.
—	Samoumor učitelja, pristaša »svobodne šole«. Iz Velikovca nam pišejo: Zadnjo nedeljo se je ustrelil ravno med drugo božj o službo ob 10. uri mladi učitelj iz Vovber, Egbert Bohrer. Kupil si je pri tukajšnjem trgovcu Kul-tererju revolver, šel na ulico in ga tam poskušal; kar naenkrat si ga nastavi pod brado in se ustreli. Bil je takoj mrtev. Samoumorilec ni imel nobene vere, bil je slab učitelj, zraven pa strasten pristaš »svobodne šole« in hud nasprotnik cerkve. Otrokom je v šoli prepovedal, da se ne smejo škroiti z blagoslovljeno vodo, kadar pridejo v cerkev. Hodil je vedno po gostilnah in se navadno zmiraj prepiral. Neki vovberski
Iz bruseilske svetovne razstave.
VI.
V novem Kongo-muzeju v Tervueren. — Mednarodni kongres vegetarijancev na svetovni razstavi. — Prometne
uredbe na belgijskih železnicah.
Pol ure z električno železnico iz Brusclja je prelestno letovišče Tervueren. Začetkom maja je bil otvor-jen Kongo-muzej, ki ga je zamislil pokojni kralj Leopold. Mogočna mramor-nata dvorana, 130 metrov dolga, 40 m visoka, me sprejme. Kratek sprehod med vitrinami nas poduči o tej ogromni državi, 18-krat večji od materne zemlje Belgije: o izdelkih, narodu in pokrajini. Velezanimive so harpune za lov na nilske konje; slonokoščena kladiva domorodcev. V drugi dvorani vidimo črnce, kako zarezujejo skorjo kavčukovega drevesa. Zopet drugje se nam prodočujejo konške naselbineAru-wimi, Sankuru, Katanga, in kako se ta eksotična imena še imenujejo. Znameniti, posebno za zdravnike, so razni izvidi o tropični spalni bolezni (Schlafkrankheit). Tako krasnega kolonijskc-ga muzeja nima nobena država, niti Anglija! Biti v Bruselju in ne obiskati Kongo-muzeja, pomenilo bi iti v Ritn in ne videti sv. Petra cerkve!
(bilo jih je šest) rekoč, da ne morejo več prodajati mesa po tisti ceni, kakor jim jo je določil magistrat. Zaradi te hudomušnosti so jim zaprli mesnice, razpu-pustili zadrugo ter jim odpovedali meščansko in ž njo združeno pravico za klanje. Dne 22. marca je ukazal magistratu višji urad, naj prevzame klanje v svojo oskrbo. Magistrat so je branil na vse moči, opozarjajoč, da ho trpela mestna blagajnica golovo škodo. Ali okrožni urad je ostal pri svojem ukazu ter zapretil mestnim očetom, tla jih da zapreti na Grad, če ne ubogajo. Kakor marsikdaj sicer, morali so se podati mestni očetje tudi sedaj.
Res se je zgodilo, kar so pričakovali. Takoj prvi mesec so imeli 2013 gld. 43 kr. izgube in tekom enega leta 19.607 ali kakor se čita v drugem fascikulu 20.472 gld. 1 kr. 3 vin. Izguba ne bi bila tolika, če bi bili mogli spečati 1660 vo-lovskih kož, ki so bile pač precej vredne. Kaj se je s temi kožami zgodilo, ni mogoče povedati; v računih mestnih niso vštete nikjer. — Tako, seveda, stvar ni mogla iti dalje in o Veliki noči leta 1777. je prevzela klanje, po povelju deželne gosposke posebna komisija: »Fleischhausschrottungs - Commis-sion«; za izgubo onih 20.472 gld. pa so storili odgov.orno bivšo mesarsko zadrugo, ki je prosila, naj jo izuova osnu-1 jejo ter ji dovolijo zopet klanje. Gospo-
ska je bila pripravljena ustreči ti želji, in magistrat je hotel dati mesarjem zopet meščansko pravico, če plačajo vso izgubo, vseh 20.472 gld. Mesarji so sprejeli ta pogoj in obljubili plačevati po 300 gld. vsake kvatre, in sicer toliko časa, da se plača vsa izguba. Jeli so zopet koljariti, a pozabili so že v četrtem četrtletju svoje obljube. Ko so plačali že 978 gld., dejali so, da so razumeli pogoj tako, da bodo plačali le 1200 gld. eden-krat za vselej. Ker si gosposke seveda tega niso dale dopovedati, ustavili so mesarji zopet koljarjenjc. Poklicali so jih na rotovž, kjer so dejali, da bodo klali lc še štiri tedne, ako ne poviša magistrat mesu cene. Zopet jih je bilo treba kaznovati in to pot jih je zadela kaj ostra kazen. Naložili so jim vojaški eksekucijon, pobrali jim vse, kar so imeli ter razglasili prodajo mesa prosto. Njihova pohištva in zemljišča so se imela prodati nn javni dražbi, toda prodalo se ni nič, ker ni imel nihče srca, kupiti kaj tega. Vendar so ti energični koraki streznili mesarje toliko, da so pričeli zopet klati, ali meseca oktobra leta 1782. uprli se znova in nehali klati, češ, da jih eksekucijon in plačevanje mestnega dolga (20.472 gld.) tako teži, da no morejo več shajati.
(Dalje prih.)
kmet, ko je slišal to íiÓVTí-o, je iák'oj re-tkel: »Tega ni škoda, je slabo učil naše otroke.« Njegov brat, učitelj na meščanski šoli v Št. Vidu, je postal brezverec. Njegov oče, ravnatelj na tukajšnji meščanski šoli, pa so je izjavil pri neki hišni učiteljski konferenci: »Ko bom enkrat v pokoju, potem boj na nož tej stranki« (namreč katoliški). Kakršno življenje, takšna smrt!
V6ERAJŠNJI DOGODKI V SAN SEBA-STIANU.
San Sebastian je bil včeraj podoben velikemu vojaškemu taborišču. V soboto so bile semtertje male praske med karlisti in radikalci.
Aretiranih je bilo 42 oseb. Pri preiskavi neke hiše v Centro Vasca je bilo v soiboto aretiranih 132 oseb. Včeraj pa ni bil nikjer kaljen mir, kar je dokaz izborne organizacije španskih katolik Čanov.
Zanimivo je čitati poročila židovskih šmokov, ki si v nedostajanju sen-začnih poročil izmišljujejo, kako so prišle v San Sebastian čete kmetov, na. čelu jim duhovniki, a da so duhovniki takoj pobegnili proč od kmetov, ko so zapazili vojake. ZidoVski šmoki so nezadovoljni, da ne morejo v imenu svobode poročati o postreljenih španskih katoličanih, .zato si izmišljujejo take stvari.
Po francoskem vzorca.
Španski ministrski predsednik namerava predložiti zbornici predlogo za ločitev cerkve od države po francoskem vzorcu.
Vatikanova spomenica.
Vatikan izda v kratkem belo knjigo o svojih odnošajih napram Španski.
KAKO SE MORETA AVSTRIJA IN NEMÓIJA ZANESTI NA ITALIJO.
»Lega Navale«, glasilo italijanskega društva za ojačenje voj. flote, pišoč o rusko-japonskem sporazumu, pravi, da je isti indirektno naperjen proti Av-stro-Ogrski in Nemčiji, kajti Rusija hoče tako dobiti nasproti njima svobodne roke. Dalje pravi, da to ni čudno, ker vsaka velesila mora biti oprezna pred tema dvema cesarstvima. O njuni zaveznici Italiji nihče ne sumi, ker je dobro znano, da bi njej v resnem trenotku niti ne padlo na um, da stopi v obrano svojih zaveznikov.
V mirnem času zarnore biti trozve-za koristna. Ali da bi Italija hotela iti v boj proti Angleški in Francoski za interese Nemčije in Avstro-Ogrske, v to, pravi omenjeni list, zamore verovati samo blaznik.
RUSKI CAR IN ČRNA GORA.
Ruski car pošlje k jubileju' črnogorskega kneza oddelek ruskega bro-dovja in nekega ruskega velikega kneza.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!


Poufno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico.
Iz Lucerna z mnogimi zgodovinskimi in drugimi zanimivostmi pelje naša pot po železnem tiru ob Brionskem jezeru v Interlakeu. Radi bi se bili pomudili v tem kraljestvu bogat-cev, kjer stane eno samo prenočišče v prvem hotelu 50 frcs, toda dobro poznamo pregovor: »Kdor hoče iti na Dunaj . . .« in ker smo hoteli priti celi domov, zato smo zapeli le eno v slovo «viški »Opatiji« in jadrno drčali naprej ob Thunskem jezeru v deželo naših kmečih želja proti Simmenski dolini.
Če smo imeli opraviti doslej z bolj ali manj temnorjavo šviško pasmo, smo prišli v Erlenbachu v Eldorado lepo pisane simodolske živine. Prva je razširjena po vzhodni Švici, simodolke pa imajo svoje domovanje po zapad-nem delu lepe bernske Gorenjske (Ber-ner-Oberland). Pokrajina je kot ustvarjena za rejo dobre plemenske živine: planinski pašniki s sladkimi travami in zelišči, vedno dovolj mokrote, čvrsti planinski zrak, ki se poigrava neprestano po zasneženih vrhuncih z divjimi kozami in prinaša tudi v dolino hladne poljube snežnobelim sorodnicam, sa-anskim kozam z obilico mleka, do 6 litrov na dan. Intezivna solnčna svetloba je prevažen faktor za izrejo zdrave živine ter provzroča tudi intenzivnejše barvilo kože pri živini, pa tudi cvetlic. Naše skržolice (hieracium) nimajo gori po planinah tiste medle rmene barve, ampak potcmnevajo tako blizu solnč-nega prijatelja v temni rdečini. Tudi ljudstvo samo, pa tudi šviška vlada si že desetletja prizadeva na vso moč za. povzdigo živinoreje in Švicarji priznavajo sami: »Brez organizacije, brez živinorejskih zadrug bi nikdar ne bili tam, kjer so danes.«
Tajnik simodolske zadruge za pisano živino, g. Aellen, nam je v navdušenem predavanju podal glavne poteze, iz katerih se razvidi prizadevanje Švicarjev, ustvariti si tip živine, ki bi bila v vsakem oziru kolikor mogoče na višku hasnovitosti. Pri simodolski živini gredo na to, da dosežejo zdrave, krepke barve, v prvi vrsti rdeče-pisane, ki so zdaj moderne. Dalje lepe, enakomerne telesne oblike; velike in težke živali, ki se dado dobro spitati. Niso redke pitane krave s težo do 1000 kg, voli celo do 1200 kg. Meso je fino, ne pretolsto. Da je simodolski vol dober delavec, je znano; pa tudi mlečnost si-modolskih krav se je bistveno povečala. Leta 1906. je poslala Zveza živinorejskih zadrug kravo iz Erlenbacha v Milan na razstavo, kjer je imela kljub izpretnenjenim razmeram še vedno po 30 litrov mleka na dan. Zanimivi so bili podatki o premovanju in punktira-nju živine. Maksimum pik je 100, a se to število nikdar ne doseže, največ je 95 pik, najmanj pa se zahteva za pre-movanje 68 pik. Premije so za junce mnogo višje nego za krave, ker se prvi preje izrabijo in je torej riziko pri njihovi reji dosti večji.
===
rišče za kongrese. Last non least — tudi vegetarijanci so si letos dali v Bru-selju rendez-vous. Tudi mene je mikalo, da si ogledam to nenavadno zborovanje, pa evo me na njem.
Mednarodna vegetarska unija je bila ustanovljena pred dvema letoma v Draždanih prigodom esperantskega kongresa. Bilo je navzočih kakih 300, za spina čo vnetih možakarjev. Razstava ima veliko, nalašč za kongrese prirejeno zborovalno palačo in ta se je odprla tudi vegetarskim kongresistom. Tudi vegetarska jedilnica je na razstavi in v njej so vegetarci jedli. Bil sein enkrat v tej jedilnici ter sem se prepričal, da je vegetarijanska hrana še najdražja, ako jo izven doma uživaš. Posebno številno so nastopali profesorji s francoskih medicinskih fakultet. Bodoči vegetarijanski kongres se
bo vršil 1. 1913 v holandski metropoli Haag-u.
Mala Belgija je lotos prigodom svetovne razstave vpeljala tako ugodno prometne naredbe, ki jih razven v Švici nimajo nikjer. Mislim na tako-zvane popotne abonnemente. Prideš na katerokoli belgijsko postajo — vse belgijske železnice so državne — ter predložiš svojo fotografijo ter si kupiš vožni listek, bilo za 5 ali 15 dni, s katerim se lahko noč in dan voziš po vseh belgijskih železnicah. Za 5 dni stane vožnja po vsej Belgiji: v II. razredu Fr 20 50, v III. razredu Fr 1175; za 15 dni pa v II. razredu Fr 41-50 in v III razredu Fr 2350. Oglejmo si te ugodnosti po-bližje. Avstrijski posetnik bruseljske razstavo pride na belgijsko mejo ter si v Ilerbesthalu kupi listek II. razreda za Fr 1150. Vožnja od meic do Brusclia
sama bi stala Fr 890. Prišedši v Bruselj, bi kmalu izvedel, da vzlic vsemu trudu ne more dobiti primernega stanovanja. Kaj bi storil? Peljal bi se v bližnje mesto Gen t, kakor to delajo danes vsi iznajdljivi obiskovalci bruseljske razstave. Sicer bi ga vožnja v Gent in nazaj stala Fr. 5-80, ker pa ima listek za vso Belgijo, ga ne stane nič. V Gentu pa najde naš Avstrijec lepo sobo v udobnem hotelu Ganda, in sicer za 3 Fr krasno sobo, in tako se vozi vsaki dan iz Genta na razstavo in nazaj, kar bi ga sicer za 13 dni stalo Fr 75 40. Petnajsti dan pa še hoče poseliti »kraljico Atlantskega morja«, ponosni Ostende ter se odpelje popoldne iz Ostende naravnost v llerbesthal. Vožnja iz Genta v Ostende stane Fr 440, od tja nazaj v llerbesthal Fr 17-10, tako da bi naš bodri Avstrijec vsega skupaj zavozil Fr 111 60. Ako pa vzame abonement za 15 dni v II. razredu, ga vožnja stane povprečno na dan Fr 2-77, pri čemur se po vseh progah lahko v tem obdobju vozi kolikor-krat boče. Vzemimo n. pr. III. razred. Za Fr 11 75 se človek lahko 15 dni neprenehoma po celi Belgiji vozi. To je ugodnost, kojo bi trebalo tudi pri nas v Avstriji vpeljati za gotova okrožja državnih železnic. Smatram za svojo dolžnost na to potno ugodnost opozoriti one Slovence, ki bi si morda ogledali svetovno razstavo v Bruselju, da si takoj na belgijski meji v Ilerbesthalu oskrbe abonnement-lislke.Prenočevat pa hodijo vsi razsodni tujci izven Bruselja v bližnja mesta, kakor Gent, Louvain (Löwen), Möns, Charleroi itd., kajti iz Bruselja vozijo na vse strani vsake četrt ure vlaki.
V simski dolini sami je 20 živinorejskih zadrug. Najimenitnejši semnji za simodolsko živino so Erlenbach, Zweisimmen, Frutigen zlasti v mesecih septemßru in oktobru. Živinorejske za-zdruge po tukajšnih skušnjah ne smejo biti prevelike; posamezna naj ima po 150 do največ 250 krav, manj lahko, več pa ne. Kmetje vodijo vse zadruge sami in se ne zanašajo, da jim bo storila in plačala vse dežela (kanton), kot zahtevajo pri nas mnogi čudaki, celo odrasli in v letih. V Švici imajo tudi zadruge s samo 36 kravami. Pri prevelikih zadrugah je režija prevelika ali pa se ne dela nič. Oboje je nezdravo. Posestnik ima vpisane v zadrugi po tri krave; te pa morajo biti po strokovnja-ški komisiji pregledane in punktirane. Telice in junčki takih krav imajo seveda mnogo večjo vrednost od drugih.
Zadruga ima po velikosti 1 do 2 bika, ki morata biti posebno lepa. Poleg tega ima še v svojem okolišu »bike s pogodbo« (Vertragsstiere), to je zasebne živali, za katere dobi lastnik letno remuneracijo, a ima zato posebne dolžnosti v korist zadružnikom.
Zadruge plačujejo za svoje bike rejcem & 2-50 frcs na dan, skoki pa so zadružni.
Gosp. Aellen sam, ki je prišel kakih 8 ur daleč od svojega doma, je silno izobražen živinorejec in ima več krav, ki so dobilo po 89 do 91 pik pri premovanjih. V spremstvu prijaznega moža smo se podali na planini Tschuggen in Blenkli, tudi sami veseli, tembolj, ker nam je tudi nebo pokazalo prijaznejše solnčno lice, ki bi ga bili skoro pozabili po nalivih prejšnih dni. O šviških hotelih ni tu mesto, da bi govorili. Izvrstna postrežba, četudi močno enolična, pri ne visokih cenah, ki si jih je bil pa voditelj potovanja, gospod nadzornik Legvart vnaprej izgovoril. Le iz »Grimmialpa« smo odnesli v svojem osrčju Občutke, kakor da je hotela postrežba z zastaranim mesom prav plastično dokazati na nas opravičenost hotelskega imena. Sicer je precej zraven zdravilna kopel zoper eventualne bolečine, toda bolj človekoljubno bi bilo gotovo: gostom, ki so naročili bilo gotovo: gostom, ki so naročili, zdravega kosila, po »Kurhausih« potem ne vprašuje zdrava slovenska kri.
Hvala ti, gosp. Aellen, pokazal si vrlo, kako treba delovati nasproti tujcu kot gentleman za svoje rojake. Hranimo ti najboljši spomin!
lažne stvar!.
Zopet cerkven stolp v Benetkah v nevarnosti. Stolp cerkve Maria Mater Domini v Benetkah se je tako silno nagnil, da je posebna komisija določila varnostne odredbe. Komisija je prepovedala tudi zvonenje.
Kopelji v žganju. »Daily Telegraph« poroča iz New Yorka: Petrolej-ski kralj Rockefeller, najbogatejši človek na svetu, se koplje že dalje časa v žganju, kakor mu je svetoval domači zdravnik. V kopalno kad izlijejo več steklenic whiskyja, da bi se okrepilo zdravje milijarderja. Več tovarn whiskyja je izrabilo to dejstvo kot reklamo ter je poslalo Rockefellerju več zabojev žganja s prošnjo, naj jim sporoči, kako uporablja kopeli. Tudi drugi ameriški milijonarji se kopljejo zadnje čase v whiskyju.
Preiskave o ruskih upravnih škandalih so na povelje ruskega carja — ustavljene, ker so preiskave izrabljali socialisti.
— Dve nemški vojni ladji za Turčijo. Nemčija je za 18 milijonov mark prodala oklopnici »Kurfürst Friedrich Wilhelm« in »Weissenburg« Turčiji.
Pismo Iz Poraja.
Ii.
Geisenheim, meseca julija 1910.
Izmed stotin vinskih goric v Rhcin-gau-u jo gotovo najimenitnejši Johannisberg (Ivanova gora), ne samo zaradi prekrasne svoje loge in rodovitnosti, ampak tudi posebno zaradi zanimive zgodovine. 100 metrov visoka gorica (nad Renom) ima z ene strani, ki je obrnjena proti Renu, stoščasto obliko in je od treh strani zasajena z vinsko trto, ki rodi najdražje vino celega Poren ja. Dobri letniki iz južne lege so se prodajali na debelo po 80 mark liter-ska steklenica. Taisto vino prodaja hotel Bristol na Dunaju po 200 K steklenico. V kleti stoji polovnjak (600 litrov), poln letnika 1893, ki je vreden 50.000 mark.
Vrhu gorice kraljuje jako obširen grad z lepo romansko cerkvijo (brez zvonika) in mnogimi gospodarskimi poslopji. Grajska cerkev je obenem župna cerkev dveh bližnjih katoliških vasi Johannisberg Grund in Johannisberg Dorf s skuuno l7j)0 prebivalci
Ozadje gradu (sever) ce polagoma vzdt guje in je gosto zaraščeno z, raznim gozdnim drevjem, kar zopet veliko pri-pomore, da je grad in vinske gorice zavarovane pred mrzlimi vetrovi. Pred grajskim poslopjem je velika terasa s prekrasnim razgledom po vsej vinski gorici, po Renu in daleč noter v Hesen sko. Na Johannisbergu je pokopan zna meniti raziskovalec porenske zgodovi ne N. Vogt, ki je tako ljubil Ren, da je dal svoje srce vzidati v granitno skalo, ki moli iz Rena blizu Rudesheima.
Johannisberg se je zval prvotno Škofova gora. V 12. stoletju so ustano-vili Benediktinci tu gori samostan, ki so ga posvetili sv. Ivanu — odtod sedanje ime. Večinoma vsa sedanja poslop ja, cerkev, klet in mnogovrstne druge naprave so iz tiste dobe, oziroma iz 12, do 18. stoletja. Leta 1802. je zadela samostan ista usocla, kakor stotine drugih samostanov po vsej Nemčiji. 600 letni gospodarji so morali zapustiti svojo lastnino in dragoceno posestvo je romalo iz rok v roke. Ko so pregnali Benediktince, je tu gospodovala nekaj let neka Nassavska rodovina. Par let pozneje je bil lastnik Napoleon, ki je pa daroval posestvo svojemu vojsko vodju Kellermannu. Ta je bil pa tako slab gospodar, da je leta 1811., ki je bilo najimenitnejše vinsko leto v 19. stoletju, prodal vse grozdje kar na trti neki tvrdki iz Kolina za 32.500 goldinarjev. Tvrdka je pa dobila za vino iz tega grozdja čez pol milijona goldinarjev.
Ko je bilo konec Napoleonove svetovne slave, je bilo tudi s Kellerman-novim »umnim« gospodarstvom na Johannisbergu pri kraju. Sedaj so raz ne mogočne nemške rodovine stezale roke po tem porenskem biseru. Da bi se izognila vsem neprilikam, je država po darila Johannisberg leta 1816. avstrij ski cesarski rodovini. A čudno, tudi sedaj še ni bilo obstanka. Cesar Franc je namreč podelil celo domeno knežji rodovini Metternich, izgovorivši sebi in svojim naslednikom za vse čase samo desetino vsakoletnega vinskega pridel ka. In to desetino domena seveda še dandanes redno oddaja in sicer »in na tura«. Vsako leto pride ob trgatvi iz Dunaja komisar, ki ostane do toliko ča sa, da se grozdje potrga, mošt spi'avi \ sode in določi količina. Meseca januar ja, ko se vina učistijo, pride avstrijsk komisar zopet, da se določi kakovost Ker se pridelajo vsako leto vina raznil kakovosti, se na poseben način izžrebal jo tisti sodi, ki jih dobi cesarska hiša tako, da ni v kakovosti prikrajšana no bena stranka. Kakor po vsem Rhein gauu, tako se tudi na Johannisbergu prideluje izključno samo belo vino sicer iz samega čistega rizlinga, ki ga je v vsej gorici okroglo pol milijona trt
Jako zanimiva je trgatev, ki se vrši zelo pozno v oktobru, ob ugodnih vremenskih razmerah celo noter v november, ker malo nagnito grozdje (žlahtna gniloba) daje najdragocenejšo kapljico. To pa le tedaj, ako je jesen izredno lepa in gorka in ako megla iz Rena napaja zoreče grozdje. 100 do 150 trgačev ima ppraviti v knežjem vinogradu po tri do štiri tedne, ker se vrši trgatev sil no počasi; grozdje se namreč razbirs takoj pri trganju na 3 in še več strani Trgatve ne sme nikdo pričeti prej, pre-dno to naznani v ta namen izvoljen »jesenski odbor«. Ako med trgatvijo za čne deževati, zapoje zvon, to je zname nje, da mora takoj vse iz vinogradov.
Domena Johannisberg meri 332 ha. Od tega je 40 ha njiv, 21 ha travnikov 224 ha gozdov, 30 ha vinogradov in 1' hektarov zavzemajo poslopja in vrt. Na veliki pristavi takoj poleg gradu redi jo precej konj in volov za vprego okrog 70 krav, najboljših oldenburškil mlekaric. Na leto ima domena do pol drugi milijon mark prometa.
Johannisberg je edina domena vsem Rheingauu, ki prodaja svoj vin ski pridelek samo v steklenicah in si cer že od leta 1822. S tem, da zori vini v sodih in potem še v steklenicah, do seže najvišjo kakovost in 50 do 100 od stotkov večjo rento.
Pol ure od Johannisberga v divn: dolini, obrasteni na daleč okrog z goz di, je sloveča božja pot Mariental (M» rijin dol) s starodavno jako lepo cef kvijo in frančiškanskim samostanom Tu se snide ob nedeljah in Marijini!! praznikih večkrat do 10.000 ljudi s ce lega Rheingaua.
Konečno naj omenim še, da je nadzornik te pravzaprav avstrijske dome ne načelno vedno Avstrijec. Sedanj nadzornik pa ni samo Avstrijec, ampak tudi zaveden Slovenec, naš štajerski rojak g. Andrej Zmavc, izboren stro kovnjak, ki se je izobrazoval na avstrijskih, nemških in francoskih zavodih vedno daleč od svoje domačije, ki p» kljub temu ni pozabil svojega materi nega jezika, ampak ga goji v svoji dru žini kot najdražjo cvetko in žrtvuje

vse, da bi ohranil svoje otroke tudi v tujini slovenskemu narodu. Tujci vedo ceniti njegove velike zmožnosti, ki so mu pripomogle do tega visokega mesta — rodna zemlja pa ni Imela kruha zanj.
Še par podatkov o poren&kth razmerah sploh. Porenec ni ne gospod ne kmet, ker tu in tam vendar opravlja težja dela, a se oblači in živi čisto po gosposko. Manjši kraji niso mesta, ker imajo premalo prebivalcev in premalo pravic, za vasi v našem smislu so pa veliko preimenitni. Vsi kraji (vasi) brez izjeme imajo tlakovane in z napisi zaznamovane ulice, vodovod, električno razsvetljavo, kanalizacijo in lepo zidane hiše s čisto mestnim značajem. Lesenih hiš, slamnatih streh, raznih gospodarskih poslopij, stogov itd tu skoraj ne poznajo. Polja ne obdelujejo veliko, ker ga ni, vsled tega tudi ni ni-kake živinoreje, le tu in tam redi kdo kako kravo. Pač je pa malo več težkih konj, ki vozijo ogromne dvokolnice obložene z razno ropotijo v vinograde. Vse je zaverovano v vinograd, ki pa nikakor ni tako bogat vir dohodkov, kakor bi človek sodil po vinskih cenah. Pomisliti je namreč treba, da so tu ravno tako redke obilne in dobre letine, kakor pri nas ali pa še redkejše. Pred se-oj imam skrbno in jako fino sestav-jen tabelaričen izkaz o tukajšnjih vin-kih letinah od 1830. do 1909. leta. V ej dobi je bilo samo sedem prav do-rih in kakih 25 srednjih letin, vse drugo je bilo ali čisto za nič ali pa malo Vredno. Tudi količina je močno različna. Vrhu vremenskih ne«god je v poslednjih letih pritisnil pa še neki škodljivec, ki pravijo, da bo uničil vso trto-rejo. To je ličinka neke žuželke (kise-ljak, Heuwurm, Sauerwurm), ki naravnost razjeda grozde precej med in po cvetju in drugi rod potem, ko so jagode Že debele. Do sedaj še niso mogli iz-hajti sredstva, ki bi se ž njim količkaj Uspešno pokončeval ta strašni škodljivec. Sedaj ima še ves Rheingau staro trto (izključno samo rizling in silva-nec), a ta peša vedno bolj in bolj in z večjim strahom se izgovarja beseda — trtna uš. Gotovo je, da ni več daleč čas, ko bo tudi Porenje moralo seči po ame-rikanski trti, a takrat gorje tem krajem. Nadzornik Žmavc, ki dobro pozna razmere teh pokrajin, mi je zatrdil, da tukajšnje razvajeno in pomehkuženo ljudstvo nikakor ne bo moglo razviti tiste žilavosti in vztrajnosti, ki je z njo naš slovenski vinogradnik premagal v tako kratkem času tako velikanske težave, ki so se pokazale pri prenavljanju starih po trtni uši uničenih vinogradov.
Letos je za Porenje še posebno slabo leto. Vina ne bo veliko in še tisto bo slabo. Vedni nalivi odnašajo iz strmih goric zemljo v Ren. Peronospora kljub škropljenju grozno gospodari. Vse rast-'instvo ob nizkem porenskem obrežju e uničeno, ker stoji Ren že nad mesec ilni pet metrov nad normalom in je ves a čas na tisoče hektarov travnikov, njiv in vrtov globoko pod vodo. Te dni je začela voda vpadati, a jako počasi, komaj po 10 do 20 cm na dan.
M. H u m e k.
Ljubljanske novice.
lj 100 K nagrade za Rožlčevo glavo
e razpisal neki plemeniti narodnjak akrat, ko ni bilo nobenega upanja, da >i glavo res dobili. Sedaj, ko je pa gla-ra dobljena, pa orožnika še nimata razpisanega denarja. Z nagrado na dan!
lj Poročil se je knjigovodja g. Teo S a r t o r y z gdč. Alojzijo Sluga.
lj Umrl je c. kr. uradni sluga tob. režije v pokoju g. Franc Klemene.
lj Akordant pobegnil. Predvčerajš-nem je pobegnil od Gruberjevega prekopa akordant Ilija Sajatovič, rodom Hrvat, in zapustil za seboj več goljufivih dolgov. Taki slučaji so sedaj kar na dnevnem redu. Gostilničarji, peki, mesarji itd., ne zaupajte tja vendan.
lj Umrli so v deželni bolnišnici Bregar Franc, Uršula Sirnik in g. Mar. Kocmur v Gruberjevi ulici, žena biv-iega postreščka.
lj Od doma pobegnila. Dne 2. t. m.
(e pobegnila od svojih starišev 151eina Marija Grilova, hči železniškega uslužbenca Ivana Grila, stanujočega v Kolenskega ulici št, 36. Grilova nosi sivo pisano kratko krilo, pisano jopico, fdečkast predpasnik, rjav slamnik in je bosonoga. Deklica je dobro razvita. Kjer se pojavi., naj se obvesti očeta.
lj Nevarnega tatu v osebi Josipa Oltrc, roj. leta 1858. v Podgori, obč. Dolsko je policija včeraj popoldne aretova-
la. Ko jo šel po Domobranski cesti, sta se sročala s stražnikom, kateri ga je zaradi prepovedanega povratka v mesto arctoval. Oltre je prišel pred kratkim iz Gradiške, kjer je prestal večmesečno kazen. Izgovarjal se je, da je hotel obiskati svojega sina, ki služi pri domobrancih, je pa imel najbrže še kak drug namen. Izročili so gii sodišču.
Telefonska ln brzojavna poročila.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Danaj, 8. avgusta. Vlada še ni de-finitivno odločila o sklicanju deželnih zborov. Dne 18. t. rn. pride Bienerth v avdienco k vladarju in takrat bo razgovor o tem, kdaj bodo zborovali deželni zbori. V drugi polovici meseca avgusta se bodo vršili potem razgovori vlade z voditelji strank in iz tega si uredi potem vlada svoje nadaljne postopanje.
NASILSTVA NEMCEV.
Dunaj, 8. avgusta. V Poštorni so Nemci napadli neko češko družbo in jo nevarno ranili. Tri osebe so nevarno ranjene.
ČEHI NA KATOLIŠKEM SHODU V INOMOSTU.
Brno, 8. avgusta. Glasilo poslanca Ilrubana »Našinec« javlja, da je klub čeških katoliško narodnih poslancev sklenil, da se meseca septembra udeleži splošnega avstrijskega katoliškega shoda, ako bodo na shodu dovoljeni tudi češki referati.
SMRT ZNANEGA ČASTNIKA.
Dunaj, 8. avgusta. V častniški bolnišnici je umrl v avstrijski armadi splošno znani vpokojeni domobranski major S e d 1 a č e k pl. Siegeskampf.
LAŠKO BARBARSTVO.
PulJ, 8. avgusta. Eden izmed Hrvatov, ki jih je laška sodrga pretepla, v bolnici umira. Policija je zaprla 47 laških pretepačev, oboroženih z bokserji, pa jih je na zahtevo županovega namestnika takoj izpustila. Res imenitna eneržija c. kr. policije!
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 8. avgusta. V San Sebasti-anu so v baskiškem klubu zaprli 44 oseb, ker so kričali: »Doli Canalejas! Živel papež!« V San Sebastianu se je zbralo na tisoče baskiških mladeničev. Vse postaje so polne vojaštva. Razburjenje je velikansko. Kraljica-mati María Kristina skuša potom guvernerjev na prebivalstvo pomirjevalno vplivati. Karlistični senatorji so dosegli, da so izpustili več demonstrantov.
Madrid, 8. avgusta. Govori se v poučenih krogih, da so se razmere med Vatikanom in špansko vlado znatno izboljšale. To da je uspeh pogovora med Merry del Valom in španskim pobla-ščen:em markijem Ganzalesom.
DEVETURNI DELAVNIK V RUDNI-KIH NA ŠPANSKEM.
Madrid, 8. avgusta. Danes bo ministrski svet razpravljal o vlogi posestnikov rudnikov v Bilbao. Ako posestniki rudnikov sami ne bodo pristali za znižanje delavnega časa od deset na devet ur, bo vlada deveturni delavnik določila s posebnim dekretom.
TEHERAN V VOJNEM STANJU.
Teheran, 8. avgusta. Mesto je v vojnem stanju. Vse javne trge straži policija in orožništvo. Baptiari imajo zaseden parlament. Prebivalstvo noče več izročati orožja.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti:
Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton Bonavent-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi.
Jules Verne, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K.
Šaljivec iz Podravlja. Spisal Janko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K.
Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenograilja. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cena 3 K.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cena 60 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novelo. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
Vse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, prej Karol Florian v Kranju.
Kompetenčna razpreglednlca za
častito duhovščino je tiskovina, ki jo je ravnokar izdala »Katoliška Bukvar-na«. Cena lege 60 vin.
Lintelo, »Staršem in vzgojiteljem«.
Navajajte otroke, da bodo hodili pogo-stoma k sv. obhajilu. Ta knjižica, ki naj bi se v velikih množinah razširila, se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja 25 vin., deset izvodov in več po 20 vinarjev.
Učna knjiga francoskega jezika za slovenske srednje šole in tem enake zavode. — Spisal Friderik Juvančič. — Založila »Katoliška Bukvama«. Cena vezani knjigi 2 K 50 vin. — Slovenci dozdaj še nismo imeli nobene slovnice francoskega jezika; tembolj moramo pozdravljati dejstvo, da nam jo je spisal priznan strokovnjak profesor Friderik Juvančič. Ce smo tako dolgo pogrešali učno knjigo za francoski jezik, ki se ga med nami čedaljeveč izobra-ženstva in mladine uči, se smemo zdaj ponašati s tem, da imamo slovnico tako temeljito, praktično in jasno, da se sme z vsako drugo kosati. Velika prednost F. Juvančičeve učne knjige francoskega jezika je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno, precizno in praktično sestavljena, da se bo iz nje vsak sam brez tuje pomoči kmalu navadil francoskemu jeziku. Pravila za izgo-varjavo so izborna, nič manj način vaj in nalog, ki uvajajo jezikov duh. Ker je znanje francoskega jezika in literature za vsakega izobraženca neobhodno potrebno, se ne bo Juvančičeva knjiga ustalila samo na srednjih šolah, marveč se razširila v vseh krogih po Slovenskem, koder raste ljubezen do francoskega jezika in zanimanje za bogato francosko književnost ter duševne proizvode francoskega ljudstva. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
* Missall v najnovejših izdajah so na razpolago v »Katoliški Bukvami« in se odlikujejo po posebno razločnem tisku, finem papirju in priročni obliki. Več je povedano v inseratu »Katoliške Bukvarne«.
Silvin Sardenko-va zgodovinska igra »Slovanska apostola« se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja 1 K 20 vin. — Igra je prirejena samo za moške vloge.
Zahvala.
2261
Najiskrenejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obisk in tolažbo med boleznijo našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Hinkota Magistra
mestnega cestnega nadzornika.
Posebno zahvalo pa še izrekamo vele-rodnemu županu gosp. Iv. Hribarju, gg. občinskim svetnikom, gg. mestnim uradnikom, telovad. društvu »Sokol« in pevskemu društvu „Zvon" za ganljivo petje, dalje „Zidarskemu in tesarskemu društvu«, vsem darovateljem krasnih vencev ter vsem mnogoštevilnim spremljevalcem rajnega k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1910.
Žalujoča rodbina Maptrova.
Vf*»s,-¿t .,«»
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
7Z»/6oi/. Aostn. zobo-
čistif. sredstvo
Izdclovatclj
O. >%,/(t/ Ljubljane, Stritarjeva ulica 7
TRZJHE CENE
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 8. avgusta.
Pšenica za oktober 1910 , . . .	9 56
Pšenica za april 1911.....9 86
Rž za oktober 1910......71č
Rž za april 1911.......
Oves za oktober 1910.....7'23
Koruza za avgust 1910.....5 71
Koruza za maj 1911............5 71
* * * * & & & * *
Strokovni zdravnik za
očesne, ušesne in
2255 vratne bolezni
&
je odpotoval f

s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, kateri so se že v kaki trgovini učili. Ponudbe sprejema uprav-ništvo »Slovenca«. 2257 6-1
na Raki je razpisana letno s postranskimi dohodki 700 K, brez stanovanja. Oziralo se bode le na pridne Ceciljance.
2251 3-i Župni urad na Raki.
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; {kST kri, moč, zdravje do-
sežete in ohranite, ako pijetc
SLADI
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v lehami lillllZIJ zraven rotovša V
ali po poŠti, vsak, kdor po njo piSe.
Preselitev obrti.
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Sv. Petra nasipa 67 ne 2260 Sv. Petra cesto 52. 3~i
Z odličnim spoštovanjem se priporočam Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana,
Več mizarskih s pomočnikov
sprejme tovarna pohištva: J. Bahovec na Duplici, pošta Kamnik.	2230 3-t
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka-_2147 8-1
H	w w a	s
Služkinja
pridna in poštena, ki ima veselje tudi zs gospodinjstvo se sprejme v nekem žup-nišču. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe z napovedbo plačila naj sc pošlje na upravo Slovenca.	2239 3—i
Kupci pozor!
Knpci pozor!
TTT
IKO
pssr M SLU TSŽH
na poti v Rožno dolino št. 216, enonadstropna, pripravna za dve družini ter zelo lep vrt, se proda po 2262 nizki ceni. Več pove Tomaž Čeh. 6 1
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. S1ITTNER, Ijiiblgana, E!!ssin! trg
7 0 7 Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 i K C 707
Vzorci na razpolago!	NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!	Vzorce pošiljava Iranko!
ZiBNASI & GERKMAN
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zeiir, kreton, platno, šilon, gradi, garnitnre, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rnte v veliki izbiri.
SOLIDNE CENE.
K
e e
Dr Oeiefer Blelwefs - Trsteniški
strokovni zdravaik za notranje bolezni in bolezni v vratu in nosn
se je preselil s 1. avgustom na Kongresni trg šteu. 15
nasproti nunske cerkvc.
2202 2-1

Za oddati so:
4 stanovanja z 2 sobama, kuhinjo in pritikli-nami, kakor tudi z oddelkom vrta za zelenjavo in 3 stanovanja z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinaml s 1. septembrom oziroma Se preje v novo zgrajeni hiši na Dolenjski cesti, prej posestvo Josipa febačina. — Vsled lepega razgleda in svežega zraka, so jako priporočljiva za umirovljene uradnike in slične osebe. — Natančna pojasnila dobi se pri Janko Popoviču na Bleiweisovi cesti št. 32 oziroma pri Josipu Jebačinu, trgovcu na Dolenjski cesti.	2246
Ustno voda

Specialiteta za kadilce.
Glavna zaloga:
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljnbljani
3427	Cena K 2—.	52-1
želi vstopiti v kako večje župnišče kot gospodinja. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov: Marija Anton, Valva-zorjev trg štev. 6, III. nadstr. 2212 3-1
mlad mož
išče službe za v modno trgovino ali za pisarniškega slugo, vešč je nekoliko nemškega in laškega jezika. - Ponudbe naj se pošilja na upravo „Slovenca" pod naslovom
.Mlad mož'
2-49 2-1
Učiteljica
vešča slovenskega, nemškega in itaHjanskega
s^i S! odgoliteljica
v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2201
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
ilfl
(kašelj laj$a|oi,slezraz;ira|a|oi)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju.
Slavnemu občinstvu ter vsem cenjenim gostom in odjemalcem posebno pa izletnikom vljudno naznanjam, da sera svojo dobro vpeljano	22o4
=gest lino zopet @fuoriI =
u Bea. mariji u Polju, šteu. 7.
Točila se bodo razna izvrstna vina kakor: Metliško, Bizeljsko in Goriško. Preskrbljeno bode tudi vedno z
dobro kuhinjo
ter s hitro postrežbo. V nadi, da me bode slavno občinstvo podpiralo se vljudno priporočam za mnogobrojen obisk ter bilježim z velespoštovanjem
, gostHniCar, posestnik In žnpan
o Dev. ¡Yüarfji u Polju Sleu. 7.
m

se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveškihdel. Specijaliteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnar e, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisa izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
C/vlol
dba.
eča dela: zidarska, betonska, ta, ključavničarska in dobava
h je navesti posamezne enotne številkah in besedah, je vložiti zavitkih krajnerau šolskemu
re dopoludne.
Ponudbe betonskih del je predložiti s statičnim računom. Izrecno se določa, da je staviti ponudbe na podlagi razpisanih določb in predpisov.
Načrti, proračuni in splošni stavbeni pogoji so na razpolago v občinski pisarni v St. Vidu nad Ljubljano ob navadnih uradnih urah.
Na ponudbe, katere ne bodo ustrezale povsem dražbenim predpisom, ali katere bi se pogojno glasile in na take, ki bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bo oziralo. Stavbeni odbor, oziroma krajni šolski svet si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino cene.
Krajni šolski svet v Št. Vidu nad Ljubljano,
dne 4. avgusta 1910.	3222

inanutakturna veletraovina
u Ljubljani
mestni trg št. 22 In 23.
iste 1 Harodno podjetje. Nizke cene. Solidna posirežba.

F
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661