SEMANARIO YUGOESLAVO aporece los sábados • Dirección y Administración: Lavalle 341, Escr. 316 • BS. AIRES U.T. 31 Retiro 5839 VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 29. DECEMBRA 1934 Štev. 63 NAROČNINA: Zrn Jui. Ameriko In u celo leto I arg. 6.—, za pol leta 2.60. - Z» druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH Ob koncu 1934 še par dni, pa prestopimo v novo leto /f; Tradicija izahteva, da se, ob prehodu iz enega leta v drugo, nekoliko ozremo nazaj jna prehojeno pot, na pre živete srečne in .nesrečne dneve. Leto, ki bo kmalu izginilo v pretek lost, v splošnem ni bilo takšno, da ki moralo človeštvo za ¡njim pretaka-11 solze. Na imednarodnem ¡političnem nebu So se prevečkrat obirali ¡nevarni oblaki, ki so grozili z inevihto: Na Dalj-vzhodu je japonski imperializem »stvarjal resne komplikacije; notran-'e borbe v Avstriji so bile povzročile nad vse napet položaj; marseilleski atentat je bil skoro postal usoden za mir v Evropi; sedaj, ob koncu leta, se Pripravljajo novi zapletjaji v Afriki; v Chaeu pa je narod iste krvi, razdeljen v dve državi In {nahnjskan «d tu 'efla kapitala, moril svoje najboljše sinove vse leto. Mnoge države so pretresali hudi no- *aaji krči in posebno delavski sloj je '"toral mnogo pretrpeti v Avstriji in na ""Ulskem, kjer so oblasti z ognjem Dogodki v Jugoslaviji G. Jevtic je sestavil koncentracijsko vlado - Dr. Vladimir Maček pomi-loščen - Vtis, ki so ga naredili ti dogodki v inozemstvu iu mečem potlačile krvave upore. gospodarskem oziru ni leto 1934 eslo nikakih pomembnejših izbolj »n so se taka izjalovile napovedi °wl«iistov, ki so dokazovali, da smo Jonskim prestali najhujšo depre- MJo , 'er so obetali boljše čase. \Kriza I iskala še dalje skozi yse leto družin so životarili iv traj-. Slti,)eh in v težkem pomanjkanju a'bol¡ nujnih življenjskih potrebščin, kratka; Leto 1934 [ni blagoslovilo Veštvo * dobrotami iprenatrpano Je bÜo s skrbmi in z bridkostjo, pa izato le bomo pretakali solz, ko se od nje-9 a poslavljamo. Bog z njim! Naši upi se usmerjajo v ¡novo leto, 111 je že na pragu, belo in nedolžno ka W mlado dete. Z nepoboljšljivim o-Mimizmom ga pozdravljamo in za tr-d»o pričakujemo, da bo prineslo narodom boljše dneve, |na ikatere že to-lik° časa čakajo! Naj bi tudi našemu izseljenemu ftarodu ki je v tujini prestal težke ^izkušnje, zasijala zarja boljših dni v '«tu 1935! ^ to iskreno željo v srcu, kličemo rojakom: < J i i S^66NO IN VESELO NOVO LETO ! G. Jevtiču se je posrečilo sestaviti koncentrijsko vlado tako le: Predsiedništvo in zunanje zadeve: Bogoljub Jevtič. Notranje zadeve: Velja Popovič. Vojna in mornarica: Gen. Živkovič. Finance: Milan Stojadinovič. Pravosodje: Dragutin Kojič. Trgovina: Milan Verbanič. Poljedelstvo: Dragutin Jankovič. Narodno zdravje: Mirko Marušič. Nauk in bogočastje: Stevo Čirič. Javna dela: Mirko Kožulj. Promet: Dimitrije Vujič. Šume in rude: Svetislav Popovič. Telesna vzgoja: Anton Auer. Ministra brez portefelja: A. Ilasan-begovič in Stanko Šibenič. Nova vlada združuje osebnosti in strokovnjake. Zagotovljeno ima že sedaj zaslombo v močni frakciji poslan cev Jugoslovanske nacionalne stranke, ki jo tvorijo večinoma novi možje. Tudi sicer je javno mnenje pozdravilo rešitev krize z zadoščenjem, ker je prepričano, da bo vlada storila vse za poravnavo gtarih nesporazumljenj ter si bo prizadevala, da zbere čim več konstruktivnih sil za skupno delo v prid države. Mnogo državnih nestrankarskih organizacij je obljubilo vladi svojo pomoč. Med njimi močna Zadružna zveza in pa Združenje bojevnikov. BOJI V CHACU Paragvajci še vedno zmagujejo v Chacu. Pretekle dni so njihove čete zasedle Ispyorenda ter več manjših objektov. Zveza narodov še ni obupala da se bo končno spor poravnal ter je Paragvaju podaljšala rok, tekom katerega ima čas odgovoriti na njene predloge za premirje, če Paragvaj teh predlogov ne sprejme, ga najbrž proglasijo za napadalca ter določijo, da velja prepoved uvažanja orožja samo zanj, ne pa več za Bolivijo. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da je ibivši predsednik srbske radikalne stranke Milan Stojadinovič Min. Jevtič, slikan tekom govora v Ženevi spet vstopil v politično življenje. Eden izmed prvih ukrepov Jevtiče-vega kabineta je bila pomilostitev ra-dičevskega voditelja Vladimira Mačka, ki je bil od zakona za zaštito dr- I žave obsojen na tri leta ječe ter jih je osemnajst presedel v zagrebških za porih. Zadnje čase je bil v bolniški jetnišnici. Ukaz o pomilostitvi nosi podpis kneza namestnika Pavla in je takoj stopil v veljavo. Osvoboditev Mačka je naredila najboljši vtis tudi na Hr-atskem in listi poročajo, da mu bodo njegovi pristaši priredili veliko slavje. Dogodki, ki so se izvršili v zadnjem času v Jugoslaviji, so z velikimi si- Odmevi umora ruskega vodje Kirova Zinovjev in Kamenev obdolžena soudeležbe pri zaroti, katere žrtev je postal omenjeni sovjetski voditelj - Kaj je ugotovila preiskava - Ukrepi proti opoziciji no K aló po-m11 ltK> aj»' Koncem prejšnega tecina se je razbila v svet senzacionalna vest, da bila od sovjetskih oblasti aretira-^ komunistična voditelja Zinovjev ^ Kamenev, bivša pristaša Trockega, ^ fita pa po njegovem izgonu obljuba ponovno zvestobo Stalinu. Zastopnikom tujih listov v Moskvi ^o hotele oblasti sprva dati nobenih ^¡asnil v zvezi s temi vestmi, ki so ^ Pa končno potrdile. Vodilni režim-listi so začeli ljuto napadati Kaneva in Zinovjeva ter jima očita- i cla sta odgovorna za umor ugled-h.. a sovjetskega voditelja in Stalino-a sotrudnika Kirova. O usodi, ki a ta dva moža, ni mogoče predvi-"vftti še nič gotovega. Ako jima res gramu Trockega in Zinovjeva. Ta eku pina se protivi takojšnji socializaciji Rusije in pravi, da se mora socializacija izjaloviti, ako se prej ne izvrši svetovna komunistična revolucija. Vlada bo najbrž v kratkem času o-bjavila poročilo, v katerem bodo izčrpno pojasnjeni vsi dogodki, ki so v zvezi z zaroto. mpatijami komentirani po vsem demokratičnem svetu, kjer nepristranski opazovalci pozdravljajo likvidacijo režima "močne roke", ki jo Je sicer tudi pok. kralj Aleksander nameraval izvesti v najkrajšem času. Oglašajo se seveda nekatere skupine, ki niso prišle v to vladno kombinacijo, ter proglašajo, da se kabinet ne bo mogel dolgo vzdržati, ker da niso v njem dovolj znane osebnosti. Tako mislijo seveda le takšni, ki so pre pričani, da sme samo smrt razrešiti stare politike njihovih strankarskih in vladnih skrbi; drugi pa menijo, da je že to dobra znamenje, ker je v vladi nekaj "novih". nehvaležnost Madžarska vlada je zagnala velik krik in vik, protestirala v Beogradu in v Ženevi, ker je moralo par tia°c madžarskih državljanov zapustiti Jugoslavijo; jugoslovanske oblasti jim namreč niso hotele obnoviti dovoljenja, da smejo še nadalje ostati kot gostje v naši državi. Na poziv iz Budimpešte, so ogrski propagandistični uradi, ki so dobro organiziram, skušali prepričati svetovno javno mnenje, da se je Madžarom zgodila s tem huda krivica. Stvar pa je povsem drugačna. V Jugoslaviji je miiogo in preveč tujcev, ki domačemu prebivalstvu odjedajo kruh. Tudi inženirji, uradniki in delavci imajo dobre službe in dobre plače, domači izobraženci, ki so garali v šolah po 10 in več let, mnogi dobri uradniki in pridni domači delavci pa ne morejo najti zaposlitve. Zakaj? Ker so mesta zasedena od tujcev. Proti tej preveliki jugoslovanski go stoljubnosti, ki je tako pretirana, da zapostavlja domačina iz obzirnosti do tujca, so se v poslednih letih že več krat slišali v domovinskem tisku pro testi, ki jim je treba priznati, da eo povsem utemeljeni. — In če se je danes jugoslovanska vlada odločila, da svoje postopanje v tem pogledu nekoliko revidira, je s tem storila samo svojo sveto dolžnost napram jugoslovanskim državljanom. Pred nedavnim so morali zapustiti Jugoslavijo avstrijski hitlerjevci, ki so bili pribežali preko meje po ponesrečeni vstaji proti Dollfus6ovemu režimu; sedaj so prišli na vrsto madžarski državljani. Če se bo to čiščenje nadaljevalo, bo nekaj desettisočev Jugoslovanov prišlo do dela in zaslužka, ki so ga že več let zaman izkali na lastni zemlji. Ko bi bili Madžari pošteni in pravični, bi danes ne rogovilili, marveč bi lepo priznali: 'Hvala vam, da ste toliko let tako velikodušno nudili svoj kruh našim ljudem, dasi so radi tega vaši lastni sinovi trpeli škodo!" Pa je že tako na svetu, da je ne-hvaležnost njegovo plačilo. Zato rogo-vilijo; rogovilijo in obrekujejo. Začeli 60 namreč širiti v svet zlagane in ten- Preiskava glede marseilleskega atentata Kraljica Marija je sklenila, da nastopi kot civilna tožiteljica proti mar seilleskim atentatorjem ter je imenovala za svojega zastopnika Paula Boncoura, bivšega francoskega zuna- Vodltelj ustaške organizacije Pavelič, ki ga Italija poče izročiti njega ministra. Preiskovalni sodniki so v glavnem že dokončali svoje delo, akte pa mora še pregledati zastopnik civilne stranke. Ta preprostost v postopanju, ki ji ni najti primere v pravni zgodovini, je naredila globok vtis na Francoskem, ker kaže, da ima kraljica Mari- VAŽNO OPOZORILO Z novim letom se uredništvo "NOVEGA LISTA" preseli. Prosimo radi tega naročnike in dopisnike, da nastavljajo odslej vsa pisma tako le: Dr. VIKTOR KJUDER Novi list Lambaré 964, D. 6 Bs. Aires t£Lžejo, da ata ibila soudeležena pri oti ter da sta bila v zvezi s Kiro- ^ morilcem Nikolajevim, kazen vsej priliki ostra, v nasprot-111 slučaju pa bosta kot opozicional-i?-gnana. ''eiskava, ki jo vodijo v Moskvi, r u'8otovila, da je bil Nikolajev član ^ih« . . ... ...... . Jr'e teroristične organizacije, ki je °tela z uporabo pasilnih sredstev o-stališče vlade ter jo prisiliti, svojo politiko prilagodila pro- Trije voditelji ruskega naroda. Z leve: Vorošilov, Kalinin in Stalin Kvaternik, Paveličev pajdaš ja popolno zaupanje v francoske sod nike. Tako pišejo vsi francoski listi. Avstrijske oblasti so sledile migljajem iz Rima ter so zavrnile zahtevo Jugoslavije glede izročitve polkovnika Perčeviča, enega izmed voditeljev ustaške organizacije. Svojo odločitev utemeljujejo na Dunaju s tem, da ni zadostnih dokazov glede Perčevičeve soudeležbe pri zaroti. it * it * it * Poljaki nameravajo vpostaviti direktno pomorskoplovno zvezo za pot-denciozne vesti, ki so popolnoma iz ^ jjjjjg med Gdinjem in Buenos Aire- trte izvite: da Jugoslovani izganjajo . _____. . ¡^Pini tudi takšne Madžare, ki so jugoslovan Minister za treovino je že izd6lal ski državljani, da so bili mladoletni o-1 zadevni načrt. troci ločeni od staršev ter poslani pre- gtiri francoske misionarje so ubili ko meje da so med izgnanimi slepi japonskem otoku Amioshima Dva starčki itd., dočim je resnica nad vse .... , ., ♦„„„„; preprosta: naše domovinske oblasti ni, "ajstero njihovih stanovskih tovari- so hotele podaljšati dovoljenj za bi-' šev se je rešilo z begom v jadernici, vanje v Jugoslaviji onim ogrskim go-' jjva kitajska vohuna so prijele eo-stom, sinovom "viteškega madžarske- ruskem ozemlju, ga naroda' ki so jim bila dovoljenja J , zapadla. I vzhodno od Turiroga. Eden izmed Na mesto dolžne hvaležnosti — po- njih je bil višji poveljnik mandžur-dla obrekovanja, na katera je možen ske vo;fike ter je pri zasliševanju iz-en sam odgovor: Prijatelji, niste bili ( vredni, da vam je Jugoslavija toliko časa nudila svojo gostoljubnost! it * ti * it * RAZNE VESTI 25 milijonov prebivalcev Združenih držav prejema večji del »vojih dohodkov od države; tako so ugotovili tekom preiskave, ki so jo uvedli pred nedavnim. V to število všTeti državni uradniki in vštetih je tudi 19 milijonov oseb, ki prejemajo od države razne podpore. Težka železniška nesreča se je dogodila pri Schleisweilerju na Nemškem. Devet oseb je zgubilo življenje in nekaj jih je bilo težko ranjenih. povedal, da je šel vonunit preko meje po naročilu višjega japonskega vojaškega dostojanstvenika. Sedem človeških žrtev je zahtevala nesreča, ki je zadela holandsko potniško letalo "Uiver", ko je letelo nad samotno pokrajino v Iraku. Tekom nevihte je treščilo iz višine, se razbilo in zgorelo. V Tihi ocean je padlo ameriške letalo, v katerem se je nahajalo sedem potnikov, med njimi tudi eno dete. Nesreča se je dogodila zapadno od mesta Mazatlan. 7347 oseb bo prišlo pred sodnike, ker so se* udeležile krvave vstaje v Asturiji. IZ CORDOBE ROJAKOM V TREZNO PREMIŠLJEVANJE Córdoba, 24. dec. 1934. Že nekaj časa se raznašajo po naši tukajšnji naselbini čudne govorice. — Na žalost se vedno dobe ljudje, ki kaj radi mečejo blato po svojih sorojakih in ki upajo, da se bo od tega blata kaj prijelo posameznih oseb, ki jim niso po volju. V zadnjem času so se ti hudobneži spravili nad D. K. D. "Iskro" in njeno članstvo. Ker sem aktivni član društva in poznam vse njegovo delovanje od ustanovitve pa do danes, smatram za svojo dolžnost, da odgovorim na lažne govorice, ki jih raznašajo nekateri prenapeteži in zgagarji. Neki rojak, s katerim secn se raz-govarjal o društvih, mi je rekel sledeče: tudi jaz bi se vpisal v "Iskro", pasem slišal, da so v društvu sami ovaduhi, ki našim rojakom skušajo ustva rjati neprilike pri tukajšnjih oblastih. Od drugega sem spet izvedel, da so mu to le povedali: v društvo se sprejemajo samo argentinski državljani. Tretji spet so slišali, da je društvo ko munistično in se ne marajo vpisati kot člani, ker nočejo riskirati svoje o-sebne svobode in svojih služb. Med klevetniki se dobe tudi takšni, ki naše rojake strašijo s policijo ter jim napovedujejo, da bodo oblasti v kratkem času razpustilo "Iskro" ter zaprle sedež društva. Človek se mora čuditi, da se najdejo med nami ljudje, kateri nasedajo tem klevetnikorr, ki širijo laži samo zato, ker jih boli, ko vidijo, kako se naše društvo lepo razvija. Pretežna večina naših tukajšnjih naseljencev pa prav dobro ve„ katero društvo je za nas; saj smo imeli že lepo število organizacij, ki so takoj po krstu mirno zaspale. Nekatere druge so života rile par mesecev, eno je celo par let hiralo na neozdravljivi bolezni ter ji končno podleglo. Po večletnih izkušnjah in razoča ranjih, smo nekateri člani bivših dru štev spregledali, reorganizirali bivše S. P. D. III. ter iz njega ustanovili D. K. D. "Iskro", ki se sedaj vsak dan bolj širi, razvija in napreduje v vseh panogah društvenega delovanja. V odgovor na klevete, ki jih širijo gotovi elementi med našimi ljudmi, hočem ugotoviti naslednje: 1. Društvo ni nikaka ovaduška šola za člane, marveč se v njem gojita vzajemnost in simpatija do rojakov in do vseh delavcev, kateregakoli prepri čanja, naroda in vere. 2. Društvena vrata so na stežaj odprta vsem delavcem, in intelektualcem, Slovencem, Hrvatom in Srbom, pa naj si bodo državljani katerekoli države na svetu; večina sedanjih članov ima jugoslovansko ali italijansko 'državljanstvo. 3. V društvu je zabranjeno govoriti o politiki in je prepovedano vsako tako delovanje, ki bi bilo v navzkrižju z zakoni argentinske republike. Ker je namen društva gojiti med našimi izseljenci delavsko prosveto, imamo v "Iskri" lepo število podučnih, socialnih in pripovednih knjig, poleg tega pa se v društvu gojijo petje, dramatika in glasba. Izven društva so člani popolnoma svobodni ter se lahko u-dejstvujejo v drugih delavskih in ne-delavskih organizacijah, strokovnih ali političnih; D. K. D. "Iskra" pa nima z drugimi organizacijami nikakih političnih ali drugih vezi. 4. Grožnje, da bodo oblasti izvršile preiskavo, se noben član "Iskre" ne bo ustrašil1. Zastopnikom oblasti so vrata vedno odprta. V društvu ni nič takšnega, česar bi javni organi ne smeli videti. "Iskra" je strogo kulturno društvo in kdorkoli pride v njene prostore, bo našel samo zgoraj navedene knjige in godala, ki so naše o-rožje. S tem orožjem se borimo proti našemu skupnemu in največjemu sovražniku: proti nevednosti. Toliko za danes. Upam, da bodo naši rojaki z veseljem vzeli na znanje te moje skromne vrstice ter jih dali čitati onim klevetnikom, ki skušajo z lažjo in hinavščino blatiti naše javne kulturne delavce in celokupno članstvo "Iskre". Obenqm pozivam vse o-ne rojake, ki do danes še niso pristopili v naše vrste radi" omenjenih kfe-•vet, naj brez skrbi pristopijo v "Iskro", saj bo to najboljši odgovor ob-rekovalcem in lažnjivcem, Anton Mozetič. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI g Delo kongresa Kongres je začel te dni razpravljati v podrobnem o proračunu za leto 1935 in se vladni večini precej mudi z o-dobritvijo tega važnega zakona, ki določa o državnih dohodkih in izdatkih. Prodajni davek, ki naj bi po prvot nem načrtu znašal 2 od sto, bo nekoliko nižji nego je bilo prdvidevano. Posebno odposlanstvo trgovcev in industrijalcev je posetilo predsednika republike in prizadete ministre ter je doseglo, da se davek zniža na 1 in 1|4 od sto. Zakonski osnutek v prvotni obliki je bila poslanska zbornica že odobrila. Za praznike Za božične praznike se je hotela tudi varnostna oblast pokazati veliko dušno in je izpustila iz zaporov vse one aretirance, ki so jih bili policaji prijeli radi manjših prestopkov in ki niso bili predkaznovani. Te božične svobode pa niso bili deležni oni, ki so na razpolago kriminalni policiji. Davek na transakcije Gen. ravnateljstvo dohodninskega davka in davka na transakcije opozarja, da morajo plačati do 15. januarja 1935 dolžni davek vsi oni, ki so trgovali do 31. decembra 1932 in svojega dolga napram davkariji še ni so poravnali. Tisti, ki so imeli trgovine v letu 1933, bodo lahko plačali zaostali davek v štirih obrokih, katerih zapade 15. januarja 1935. Vprašanje uvoza mesa v glavno mesto Tekom tega leta se je mestni svet v Buenos Airesu že dva krat bavil z vprašanjem uvažanje mesa v glavno mesto. Sprejel je naredbo, po kateri bi se uvažanje tega predmeta prepovedalo tako, da bi vse meso prišlo do konsumentov samo iz mestne klavnice v Mataderosu. Proti temu sklepu pa je intendant vložil svoj veto in v mestnem svetu ni bilo dve tretjinske večine, ki bi veto ovrgla. Pozneje je svet sprejel novo naredbo, ki je uvoz mesa močno omejevala. Pa tudi to "ordenanzo" je intendant spet razveljavil. Delavci, ki so zaposleni v klavnicah na Avcllanedi in ki so se bali, da bodo izgubili službe, če bo obveljala naredba mestnih očetov, so si sedaj oddahnili, ker podjetjem, kjer delajo, ne bo treba zmanjšati obrata, kar bi vsekakor morala storiti, ako bi ne smela več dobavljati mesa milijonskemu velemestu. SILVESTROV VEČER Kakorje razvidno iz oglasa, objavljenega na drugem mestu, priredi "Tabor", v svojih prostorih Ul. Paz Soldán 4924, velik Silvestrov večer. Poskrbljeno je vsestransko, ida bodo udeleženci, ki jih obeta biti prav mnogo, pozabili na vse križe in težave, ko se bodo ¡postavljali od starega leta, ki jii hilo nič kaj preveč prijazno, ter da bodo z veselimi srci pozdravili mlado leto 1935 Pevski zbor nastopi na Silvestro-vem večeru is štirimi pesmimi, za smeh poskrbe kupleti, cnodejanka "Damaklejev meč" in pa šaljivi prizor "Junaki". Sviral bo društveni orkester. Bufet, ki je v društvenih rokah, bo skrbel za hladno pijačo in pa za pod zob; vse po že znanih zmernih cenah. Na svidenje! Nenavadna obletnica Prejšnji četrtek je preteklo petdeset let, odkar so v Argentiniji upepelili prvo truplo. Vzrok, ki je dal povod, da se je uvedlo Sežiganje mrličev, je bila velika umrljivost, povzročena po hudi razsajajoči rumeni mrzlici. Leta 1903 so zgradili kre-matorij, ki se je pozneje vedno bolj širil in izpolnjeval. Buenos Aires je e-dino mesto na svetu, kjer je kremira-nje trupla v gotovih slučajih obvezno. Do leta 1933 je bilo upeljenih 281.089 trupel. ZAHVALA Podpisani odbor Izseljenskega druš tva "Tabor" se toplo zahvaljuje vsem onim številnim rojakom, ki so na Bo-žičnici izkazali s prostovoljnimi prispevki svojo naklonjenost društvu ter pripomogli h kritju stroškov za to o-troško prireditev. Ponovno: Najlepša hvala vsem in tudi onim, ki so s svojo udeležbo pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Odbor "Tabora". Praznik naših malčkov Božičnicu, ki jo je priredilo Izseljen ¡ sko društvo "Tabor" dne 25. t. m. popoldne za naše izseljenčke, je nad vse j lepo uspela in je bila res prava vese- j lica naših malčkov. Že pred napovedano uro so začeli prihajati v društve ne prostore na ul. Paz Soldán 4924 starši s svojimi najdražjimi in kmalu je bilo obširno društveno dvorišče pre napolnjeno do zadnjega kotička. 13o-žičnice se je udeležilo okrog sto petdeset otrok, ki so se porazdelili med preko 200 odraslih udeležencev ter s svojim živahnim čebrnanjem izpričevali svojo prisotnost. Spored je otvorila dolga vrsta otrok, ki so deklamirali in peli na odru. Večinoma so se bili doma, s pomočjo staršev, naučili svoje točke, Dasi je bil ta del programa prav za prav improviziran, ker je društvo hotelo dati vsakemu otroku, ki se je zglasil, priliko, da pokaže, kaj zna, je vendar vse poteklo v največjem redu in so navzočni z zanimanjem sledili posameznim točkam. _ Nastopilo je preko dvajset'otrok, med njimi tudi dve pritlikavi deklici: Adrijana Baretova in Sonja Škrbčeva, stari približno tri leta; prva je deklamirala "Slovenka sem", druga pa je zapela 'Barčica po morju plava...". Posrečene točke so bile tudi "Urša in Špela", "Mlade kuharice", "Pastir" in pa deklamacija pesmice "Naše mila Jera". Sledila je uprizoritev božič- SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak Je dobrodošel - KROJACNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Np iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmeme cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) ne igrice v treh dejanjih, v kateri so nastopili učenci in učenke Slov. osnovne šole v Villa Devoto. Prav lep in naravnost ganljiv prizor je bil v tretjem dejanju, ko so se izza odra oglasili ubrani akordi božične pesmi ''Sve ta noč", ki jo je v "pianissimu" igrai orkester 'TTabora" in z njo spremljal igro na odru. Ker se je izvajanje sporeda močno zavleklo, so morale odpasti nekatere pevske točke, ki so bile napovedane. Otroci so komaj čakali na razdeljevanje daril in glavna skrb prirediteljev je bila, da bodo otroci zadovoljni. Zato se je takoj po igri začelo razdeljevanje. Vsak otrok je dobil vrečico, narejeno iz čednega otroškega robca, ter napolnjeno s piškoti, šokolado in drugimi sladkarijami, poleg tega pa še kakšno igračo, obutev, kakšen kos odela, šolske potrebščine ali kaj drugega. Vsak obdarovanec je prejel tudi srečko za hranilno pušico s $ 5.—, ki jo je daroval Bco. Holandés; za to darilo, katero ni bilo mogoče razdeliti, se je vršilo žrebanje. Na oder je bila poklicana ena izmed prisotnih deklic, Ivica Lojkova, ki je izžrebala štev. 20. Darilo je tako dobil deček Karel Škof. Naj omenimo še, da so bili obdarovani prav vsi navzočni otroci. Ko «o se razdelila darila že prej prijavljenim malčkom, so zastopniki pozvali navzočne starše, naj se oglasijo, če kateri izmed otrok ni bil obdarovan. Oglasilo se je nekaj zamudnikov in so tudi oni dobili svoje tako, da so bili vsi zadovoljni in se jim je to bralo na obrazih. Vršila se je nato prosta zabava in so tudi odrasli udeleženci prišli na svoj račun, ker so našli priliko, da so se zavrteli. Zabava je trajala približno do 11. ure, ko se je ulila ploha in ohladila ozračje, ki je bilo na Božič prav izredno soparno. Miklavžev večer Miklavžev večer, ki ga je priredil "Tabor" v soboto, 8. t. m., je prav lepo uspel. Enodejanja "Če sta dva..." je poskrbela za dobro razpoloženje; razen Tronte, so pri ponovitvi vsi igralci še bolje podali svoje vloge, nego pri prcmijeri. Posebno Gustl je bil izreden. Mnogo smeha je bilo, ko je Miklavž razdeljeval darove in se je pri tem izkazala hudomušna iznadljivost marsikaterega darovalca. Sledila je prosta zabava, ki se je zaključila šele ob zgodnjih jutranjih u-rah. "Novi Mst" NAROČITE SE! CVETKA NA PREKANI G10B V bolnišnici Muniz je v sredo, 26. t. m., preminul Jožef» Uršič, star komaj 22 let, doma iz Trnovega pri Kobaridu. S kakšnim upanjem je pokojni zapustil domačo grudo pred štirimi leti ter se podal v tujino iskat sreče in svobode! Toda česar je iskal, ni našel. Pred tremi meseci ga jo napadla zavistna bolezen, katera ga ni več izpustila. Iskat je šel zdravja tudi v Cordob&j afi zaman. Vrnil se je spet v Buenos Aires ter šel v bolnišnico .Muniz, kjer je kakor smo zgoraj omenili, težki bolezni podlegel. DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelj« je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires Pok. Josip Uršič Pokojni Joško je bil zelo mirnega značaja. Vsak, kdor ga je poznal, ga je moral vzljubiti. Bil je tudi zelo vesten in priden, kajti, dasi težko bolan, je vendar delal do zadnjega. Da je bil pokojni Joško res priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Sv. maša zadušnica za pokojnim se bo brala v nedeljo, (i. januarja 1935, ob 9. in pol dopoldne v cerkvi na Pa ternalu. Prosimo, da se te maše udeleže vsi vaščani in tovariši pokojnega. Tovariši, ki so spremili Joškota na zadnji poti, pa izrekajo tem potom svoje globoko sožalje bratu, sorodnica tria ter staršem v domovini. Vaščani. Pogled na petrolejska polja pri Santi Barbari v Kariforniji Vsem svojim cenj. odjemalcem in znancem želi SREČNtf IN VESELO NOVO LETO TVRDKA VELYANOVSKY 25 de Mayo 724. - Buenos Aires mm wrnmmmtimmmmmms^m Srečno in veselo Novo leto vošči svojim cenj. odjemalcem Trgovina jestvin "BORICA" Faganel in Rogelj Yeruá 5089 (Paternal) Br. Aires Veselo Novo leto vošči cenj. rojakom krojač Franc Melinc Baunes 187 (Paternal) Buenos Aires Srečno in veselo Novo leto želi cenj. gostom in odjemalcem Franc Kurinc ič Trelles 1167 Br. Aires Restavracija "0S0RI0" Emil Živec želi vsem svojim številnim obiskovalcem prav srečno in veselo Novo leto Osorio 5089 (Paternal) — Bs Aires NA LAHEK NAČIN ZASLUŽENI MILIJONI i Leta 1926 so prišli v Ameriko z velikimi nadami trje podjetni možje, Hans Govt, J osel' Massolle in Josef Kn-gel. Veselili so se, kalilo bodo tam dobro vnovčili svoj epohalni izum — go voreči film. To seveda še ni bil tak m, kakršnih smo vajeni zdaj, to so bili šele začetki, zelo pomanjkljivi, ki ,so pa v jedru obsegali vse to, iz česar se je pozneje razvil sedanji zvočni film. Z veliko samozavestjo in z dale-kosežnimi načrti so se naši mušketirji obrnili na največje filmske družbe, toda naleteli so slabo. Nemi film je bil pravi zlati rudnik in njegovi lastniki si niso želeli nobenih izprememb. Govoreči film? Neumnost! Ta novotarija je stokala, šumela, piskala in škripala. Ko je igralka odprla usta, ni bilo iz aparata .nobenega glasu in šele ko jih je za-,prla, je zadonel s platna njen globoki bas. To bi pa gledalci še kako prenesli in oprostili, saj se širi zvok počasneje od svetlobe. Toda kako pojasniti ljudem, da bi najprej slišali petje in šele potem videli premikanje ustnic? Ne, ta izum ni bil vreden, da bi šteli izanj stotisočake. Bogatim, lastnikom filmskih podjetij se ni zdelo vredno govoriti o njem. Niti zastonj ga niso hoteli. Da, če bi izumitelji še kaj doplačali, potem bi morda šlo. Minili so tedni in meseci, izumiteljem je pošel' denar, vratarji jih niso .lioteli puščati v pisarne, če so povedali, da prihajajo z govorečim filmom. Dve leti je trajalo njihovo obupno potovanje iz Hollywooda v New York, iz New Yorka v San Francisco. Končno se jih je le usmilil podjetni Fox in kupil leta 1928 vse patente. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko so nesrečni izumitelji dobili. Gotovo jim izum ni prinesel bogatstva. Fox pa je takoj ustanovil družbo za vnovčevanje teh patentov, American Tiergon Corporation, v kateri je imel sam 90 o|o delnic. Sedel je torej na dveh stolčkih, bil je magnat nemega filma, obenem jo 1|S hotel postati neomejen diktator govorečega filma. I ln res se je zgodil čudež — netf film je spregovoril. Fox seveda tem1 ni nasprotoval, pa tudi v ospredje «' silil, temveč je mirno čakal, šele zdaj je vložil tožbo proti šestim vodilnih družbam zvožnega filma. Fox zahtevi ,od njih 100 milijonov dolarjev odškad uine, ker so porabili za svoje zvočni aparature njegove patente. Šele zdai je prišel z barvo na dan, da je Tien gon Corporation njegov drugi stolček'! Toženi filmski podjetniki se seved«; branijo, češ, da se jim hoče Fox saffl«! osvetiti, ker so ga zadnje čase izpod" rinili s trga in iz industrije zvočni-'» filmov. Toda njihov položaj je obupen! Vse nižje instance so dale Foxu Pra1 in pred dobrim tednom jo tudi vrhovno sodišče zavrglo vsa izpodbijanji teh razsodb. Tako bo Fox spravil i»>| lijončke, Izumitelji so se pa mor«! zadovoljiti s skromno odkupnino, ji drobne vesti Glavni sedež fašistične stranke v 1 Madridu je dala vlada zapreti in se, 1 srajčniki radi tega zbirajo seC®] u4j 1 zasebnih domovih. ] 800 milijonov irankov dodatnih k^'; ditov za vojno ministrstvo je dovoli' francoski parlament. Vojni minist«' ^ bo smel ta denar uporabiti po vlastn' uvidevnosti ta nabavo novega vojne"; ga mteriala. \ Malarija hudo razsaja na otoku Ceft Ionu. Pobrala je v par tednih 2.0(^1 ljudi. Csne kininu, g katerim zdravij°j to bolezen, so poskočile za 250 od sto-j j Bela vrana je srednjeameriška & 1 publika Panama v današnjih časf1 trgovinske vojne, ko države medfi®' bojno ovirajo gospodarski razvoj ve9 kega naroda s pretiranimi uvoznih carinami. Parlament je odobril zako»' ki določa, da se smejo uvažati bi'e' j carine vsi oni predmeti, ki se ne 1 delujejo v državi. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDR^,INr,^CNE S0BE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA . IN ZMERNE CENE. f""11111..........1111,11.............................1111111......................................................................................................,„„„„„„„„„„.....iiiiiinnniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniimnn^ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE I v I ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE f upravitelj naš rojak dr. k. veljan0vič i NAJAKLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE ( POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. iWinilllUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIlIHIUIIIIIIIIIIHlHIl.....IIIII1IIIIIIIIIUIII1IIIIII.................................................................................................................................................................................... i i K NOVI LIST Stran 3 1 * SLOVENCI 'DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE j dvajset dni pogrešana planinca so našli mrtva «pet poročajo iz Jugoslavije o ža-1(«tni tragediji, ki se je dogodila v Ka"iniških planinah, kjer sta našla smt 24-letni Joško Jezeršek in 20-let na Ana černič, oba doma iz Ljublja-ne- Odpravila sta se bila 27. oktobra v P'anine, ker ju pa več dni ni bilo na-Zai> so se starši začeli bati, da sta se Ponesrečila. Čim bolj so potekali dne- Vli tem bolj se je ta bojazen spremin-)ala v gotovost.' S. P. D. v Kamniku ie Poslalo tri ekspedicije proti kraju, so upali najti ponesrečenca; ena lzttl«d teh ekspedicij je našla trupli 0l)eh mladih hribolazcev pod steno Novi državni proračun Predlog državnega proračuna, ki ga je sestavil prejšnji finančni minister dr. Milorad Djordjevič, predvideva 9.988 milijonov dinarjev izdatkov in je za 183 milijonov nižji od lanskega ter sploh najnižji od leta 1924 dalje. "Bešti so W. Pustili so ju tam ležati, ker «oran najprej Bistrici obvestiti oblasti v Osem reševalcev je po obvestilu o Uaidbi trupel odšlo preskrbljenih v pla Ulne. p0t je bila, skrajno nevarna, nov Stle8 je zamedel pota, da so ponekod SaziH p0 svežem snegu do pasu ter je opisovati le dobremu poznanju poti, mu razP ravo simuliral blaznost. Pa ki u 1 nič pomagalo, ker so zdravniku feot°vili, da je popolnoma norma- Izvoz se je izboljšal Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172! **************************** ,Ju8°slovanski izvoz s je letos znat- II CVÍ8nÍ1 in je do konca septembra 'lov egel uvoz za vr6dnost 164 milijo- s0 , dinarjev. Glavni predmeti izvoza O* Pšenica in drugo žito, koruza, kon SVeže sadje, suhe češplje, hmelj, iiic.°pl3a> k°nji, govedo, svinje, drob-lH Perutina, sveže meso, svinjska °8li sirove kože> drva» gradbeni les, kje' Pragovi, izdelki iz lesa, kalcijev II ^d -in cianamid, cement, baker in KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 69-3102 Buenos Aire» j VESTI S PRIMORSKEGA ¡ Fašistični tribunal je spet obsodil več naših ljudi Koncem preteklega leta je bilo v Postojni aretiranih devet Slovencev, ki so jih fašistične oblasti obdolžile protidržavne propagande. Areiirance so odvedli v koperske zapore, kjer so ostali po več mesecev. Pozneje so večino aretiranih izpustili, med njimi tudi jugoslovanskega železničarja Men lika Mekindo, dočim so dva naša človeka obdržali v ječi ter ju izročili posebnemu tribunalu. Dne 21. novembra popoldne se je v Rimu vršil proces. Obtoženca sta pred sodniki zatrjevala, da nista kriva, pa jima seveda to ni nič pomagalo. Fašistični sodniki so izrekli naslednjo sodbo: črkostavec Ka rel Tavčar je dobil 2 leti ječe, črevljar Vlado Bizjak pa poldrugo leto. Radi poslednje amnestije jima je bila kazen odpuščena.č Predserela pa sta celih 13 mesecev v preiskovalnem zaporu. Dne 16. novembra se je vršil v Rimu drug proces proti skupini obtožencev iz Julijske krajine, in sicer iz Trsta, Milj in Tržiča. Italijanski listi poročajo na kratko, da so obtoženci delali proti državno propagando. Obsojeni so bili: Marijan Kariž na 16 let, Josip Budičin na 7 let, Jurij Frausin 5, Križ-man Bernard, Anton Makarič, Ivan Porega, Albin Postogna in Jurij Privi-leggio vsak na 4 leta ječe, Franc Opa i ra na 3, Matija Nadovič, Anton Rabba in Julij Sassa vsak na 2 leti in pol ječe. Sirottija so odlikovali Na predlog ministrskega predsed nika Mussolinija, je italijanski kralj imenoval Slovencem prav dobro zna nega mons. Giovannija Sirottija, bivšega upravitelja goriške nadško-tije, za komendatorja italijanske krone. Tržaški fašistični tisk je nad vse vesel tega dogodka in "Piccolo" poje Sirottiju slavospev, v katerem ga imenuje "vzg,lednega italijanskega svečenika, ki je bil odlikovan za svoje versko, državljansko in patri-oticno delovanje: Mussolini je smatral za svojo dolžnost, oddolžtii se svojemu zvestemu hlapcu, ki mu je služil s toliko vnemo ter si prizadeval iztrebiti slovensko besedo iz vseh cerkva goriške nadškofije. Sirotti je sedaj na razpoloženje Vatikana in čaka, da mu odredijo kakšno novo mesto. Razne obsodbe Josip Sardoč in Josip Grmek, doma iz Rihemberka, sta bila obsojena sredi novembra, ker sta brez dovoljenja kuhala žganje; prvi je dobil 3 mesece zapora in 1000 lir globe, drugi pa 100 dni zapora in 1.100 lir globe. Ker je iz Jugoslavije pritihotapil nekaj kave in pa ker je šel brez potnega lista preko mejea je bil obsojen na denarno kazen Emil Vojska iz Straže pri Cerknem. Marija Sable roj. Simonič, iz Cer-kna, bo morala plačati 500 lir globe, ker je poslala svojo hčerko v Jugoslavijo, brez potnega lista. Franjo in Vincenc Petrovič, iz Ho tederšice, ter Jakob Šemarl, :iz Strežnice, so bili obsojeni vsak na 8.400 lir globe, ker so iz Jugoslavije vtihotapili dva konja in dva voza. Mudi se jim V snežniških revirjih, na italijanski strani, še vedno gradijo utrje-valne naprave, kljub temu, da je že zapadel sneg. Druga leta so navadno ob tem času prenehali z delom. Kot zgleda, letos na to še ne mislijo. Na dan Vseh svetih pa tudi druge praznične dneve so nepretrgoma delali. Dnevno slišimo od 30—40 izstrelkov min. Zakaj neki se jim ravno letos tako mudi. Cesto Gorica-Postojna asfal tirajo Cesto, ki pelje iz Postojne po Vipavski dolini v Gorico, popravljajo že več let, zlasti od št. Vida do Šturij. Pred Vipavo se odcepi pri vili "Ana" nova cesta in gre na levi strani izven trga. Čez potok Belo in Vipavo delajo mostove iz sekanega kamna. Od hubeljskega mostu, do šturskega pokopališča, so omilili o-vinke, zlasti na križišču s eolsko cesto, izsekali klance in znižali tudi most, ki pelje čez potok Globočnik. Vsa cesta od Št. Vida do Šturij v koliko je niso, bo asfaltirana. Pri tej cestni gradnji, ki se vrši že delj časa, je zaposlenih le neznatno število domačinov in še ti le pri težjem delu. Ostali sa sami Italijani. Kazen Pokrajinski fašistični tajnik je izključil iz stranke Leopolda Sirka iz Dutovelj, ker "ni pokazal razumevanja za svojo fašistično dolžnost". V Tolminu pa so izključili iz stran ka Teófila Urbana, ker je bil "kaznovan zaradi odvratnih zločinov". Teror v Košani V sredo ponoči je nekdo, sumi se da Italijani sami, spet z blatom po-mazali fašistični grb, ki je vzidan v most med Sp. in Gor. Košano. Ljudje so to že zjutraj opazili, a še tekom dopoldneva so zvedeli v karabi-njerski kasarni. Takoj sta bila aretirana Pupis Jože, po domače Do-minkov in Martinčič Tone, po domače Smacov, ki sta se letos vrnila iz konfinacije. Ostali košanski fantje so se poskrbili tako, da za enkrat niso mogli nadaljevati z aretacijami. Vsi fantje pa so izjavili, zlasti oni, ki so bili že neštetokrat aretirani, nekateri izmed njih že večkrat pretepeni tako in so se vrnili domov vsi okrvavljeni, da raje vse drugo pretrpijo, le aretirati in odvesti se ne pustijo več. Vse izivanje in nasilje je tudi v Košani doseglo višek. Ljudem že preseda brigadir-jevo šikaniranje in skrajni čas je že da tudi oblasti uvidijo, da s takim postopanjem ne bodo ničesar dosegle. Brez dvoma so fašistični grb umazali Italijani sami zato, da dobijo spet povod za preganjanje naših lju di. V Košani ni to prvi slučaj, da so podtaknili in oblastniki ustravja-jo s tem sami odpor proti sebi. Aretiranci iz Črnega vrha pridejo pred posebni tribunal? O aretaciji v črnem vrhu in drugih obmejnih vaseh smo svoj čas že podrobno poročali. Novejše vesti po trjujejo, da so bile povod za to novo nasilje slovenske knjige, ki so jih karabinerji našli v hišah aretiran-cev. Dobra dva meseca so živeli naši ljudje v omenjenih krajih v stalnem strahu, terorizirani od zastopnikov fašističnih oblastev, ki so tirali ljudi v ječo ter jih pretepali. V času od 13. septembra do 17. novembra je bilo aretiranih 26 oseb, od katerih so izpustili 14. dvanajst pa jih je še zaprtih. Večina aretirancev je šla zkozi vi demske zapore ali pa je še v njih. Kaj se pravi prestajati ječo v videm skih zaporih, ve marsikdo od naših rojakov povedati. Ti zapori so znani kot najslabši in z jetniki se ravna najstrožje ter jih niti koprski zapori ne prekašajo. Jetniki dobivajo hrano in sicer zelo slabo hrano, samo enkrat na dan. Odeje nimajo skoro nič, tako da sedaj naravnost zmrzujejo. Nekatere aretirance so" odvedli v zapore kar goloroke, brez jopiča naravnost od dela. Na zrak smejo samo po pol ure dnevno. Toda to ni nikak vrt ali dvo rišče, kot jih sicer imajo po ječah, ampak je nekak hodnik 3 m širok in do 12 m dolg. Po tem prostoru hodijo jetniki v krogu. Vsa pisma, ki jih pišejo svojcem ali svojci njim, gredo prej v Rim ali jih pa kratkomalo uničijo. To dejstvo nas sili k prepričanju, da bodo vse sodili v Rimu pred posebnim sodiščem. Kdaj bo to se še ne more ničesar domnevati, navadno se zavlečejo priprave za tak proces tudi nad leto dni. Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Srečno novo leto cenj. klijentoni TE0D0LIND0 RODRIGUEZ VALERIJ GODINA Mozaiki vseh vrst — Imitacije marmorja — Zastopstvo cementa "San Martin" Konstrukcije, preuredbe in popravila zgradb. — Zdravstvene in elektriške naprave AÑASCO 2763 .UT.59 Paternal 1925 Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugosl&vanske jezike ln sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trellea IZSELJENCI IZ CORDOBE IN OKOLICE! pridite vsi na Prvi Silvestrov večer ki ga priredi D. K. D. "ISKRA" v dvorani "UKRA'JINA", calje 82 štev. 1533, Bario Inglés. SPORED 1. "Triglav", poje moški oktet 2. "Oj planince", mešan zbor 3. "Učeni Mihec", kuplet, paje Drago Gregorič 4. "Mutasti muzikant", burka v enem dejanju OSEBE: Tomaž Lešnik, opekar — Anton Mozetič Marija, njegova žena — Bazilija Devetak Katrica, služkinja — Draga Gregorič Peter Ozebek, čevljar, njen ljubček — Franjo Kurinčič Tone Lisica, klobučar —• Jožko Kurinčič 5. "Voščilo k novemu letu", deklamlra opolnoči Vida Gregorič. Po sporedu PROSTA ZABAVA in PLES do zore. Svira prvi krat društveni orkester, poleg tega pa dobro znani "JAZZ-BAND". — Vstopnina običajna. Začetek točno ob 21. uri K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefai prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 KROJAČNICA • P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Izseljensko društvo „Tabor" vabi cenj*. rojakinje in rojake na SILVESTROV VEČER ki se bo vršil v hladnih društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924. Začetek ob 9.30 zvečer SPORED: 1. Otvoritev, godba. 2. "Slovani na dan!", mešan zbor. 3. "Le pevaj, pevaj ptica!" mešan zbor. 4. Kuplet. 5 ' Pevčeva spomladanska" moški zbor. G. í'Vsi so prihajali", mešan zbor. 7. Kuplet 8. "Damoklejev meč", šala v enem dejanju. Vloge v rokah igralcev: G. Dečmana, M. Zugwitzeve, M. Mavčeve, I. Berginca ter A.Berginca 1*. Slovo starega leta in prilog novega, prizor. Po sporedu prosta zabava in ples do ranega jutra. Dobro založen društveni bufet bo razpečaval jedi in pijačo po zmernih cenah. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo ln domačo hrano od % 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen ob«d $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA Kffifiil POZOR! Slov. babica dip!. v ¡Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso so priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedoljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 SREČNO NOVO LETO 1935 želi svojim cenj. slovenskim gostom BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U. T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči ODPRTO PODNEVI IN PONOČI Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjavanje denarja po vsakodnevnem tečaju v- KROJAČ Izvršujem vsa v to. stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačsvanj* MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Raternal) — U. T. 59—4271. 0053532353000100010000000002020000020000000102000102020100000200020201020101010001014848480202010001000002020023532348235348532348234848532348020102012402010153000000020201010201010202234823025348485323532348235323532353 0201000002020200020001020002020201170201535323484853484823482353485353480200010200020202010101010100000202000101000002010101012300000001000002020201020101010201020102000223000048484823232353535353234853484823232348234848 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO S s C< s y KAČJI STRUP KOT ZDRA VILO PROTI RAKU V domovinskih listih čitamo: Te dni je priredilo Hrvatsko pri-rodoslovno društvo v Zagrebu zelo zanimivo predavanje. Predaval je namreč znanstvenik dr. Jurij Koer-bler o zdravljenju raka s kačjimi strupi. Ideja takega zdravljenja ni nova. Že rimski zdravnik Galen je v 2. stol. po Kr. uporabljal proti raku zdravilo teriak, v katerem je bil kot sestavni del tudi kačji strup. Tak terjak in obenem kačji strup sam so uporabljali tudi pozneje v srednjem veku proti najbolj različnim boleznim. Medicinska znanost 20. stoletja je zopet posvetila pozornost kačjemu strupu, zlasti, ko je strupena kača ugriznila nekega gobavca v A-meriki. Po ugrizu so prenehale njegove neznosne bolečine. V raznih krajih, zlasti pa v Franciji, so se pričeli zdravniki zanimati za problem kačjega strupa v borbi proti raku. Kačji strup učinkuje deloma tudi na živce čutil, ki jih deloma para-iizira. Ako dobi bolnik injekcijo kačjega strupa, se bolečine čez nekaj časa povečajo, nato pa zopet popuste ter postanejo vse lažje in bolj znosne. Zdravnik mora dajati bolniku injekcije samo vsaki drugi ali vsaki tretji dan — v časih pa samo vsakih osem do deset dni, tako da bolnik ne trpi bolečin. Te injekcije so se v nekem oziru izkazale celo za boljše od pantopona ali morfija, ki se prav tako uporabljata v podobnih primerih proti bolečinam. Med kačami prideta za to v prvi vrsti v poštev kobra in kača klopotača. Dr. Koerbler pa je proučeval tudi učinkovanje strupov domačih kač, tako modrasov in gadov, zlasti pa najbolj nevarne evropske kače modrasa poskoka, ki živi v Bosni. S poskokovim strupom, ki ga je vbrizgal v razredčenem stanju v bolnikovo telo, je do sedaj dosegel prav lepe uspehe. S tem je ublažil neznosne bolečine, ki pogosto tako poslabšajo zadnje ure bolnikovega življenja, da mnogi celo v tem zadnjem stanju mislijo na samomor, da bi čimprej skrajšali svoje telesne muke. Hkrati pa nastaja tu vprašanje, ali pomaga kačji strup samo proti raku, ali pa proti bolečinam sploh. Ker ta strup paralizira živce čutil, je jasno, da učinkuje tudi proti dru- Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje Kakor smo že videli, se je Dubrovski v posesti Francozovih listin drzno javil pri Trojekurovu in se naselil na njegovem domu. Kakršnekoli tajne namene je že imel (spoznali jih bomo pozneje), v njegovem, obnašanju ni bilo ničesar, kar bi moglo vzbuditi sum. On se pač ni mnogo brigal za vzgojo malega Saše, pustil mu je popolno svobodo, da se je potepal, in mu dajal stroge lekcije le bolj navidez. Zato pa je z večjo pazljivostjo zasledoval muzikalični napredek svoje učenke in presedel/ večkrat z njo po cele ure za klavirjem. Mladega u-čitelja so vsi radi imeli: Kirila Petrovič radi njegove smele spretnosti na lovu, Marija Kirilovna zaradi marljivosti in suženjske vdanosti, Saša radi popustljivosti, služinčad zaradi njegove prostodušnosti in dobrodušnosti in dobrotljivosti. On sam, kakor je kazalo, je bil navezan na vso družino in se je sam smatral za njenega člana. Minul je kak mesec do današnjega praznika, odkar je postal učitelj, in nihče ni slutil, da se skriva v skromnem Francozu strašni razbojnik, katerega ime je vzbujalo strah mogoč-nikov okraja. Ves ta čas se Dubfov-ski ni ganil s Pokrovskega, toda glas o njegovih ropih ni potihnil, za kar se je imel zahvaliti iznajdljivosti vaš-' čanov. Toda mogoče je tudi bilo, da je v odsotnosti poglavarja njegova gim vrstam bolečin, na primer proti bolečinam zaradi poškodb. Drugo vprašanje je, ali učinkuje kačji strup tudi na bolezen samo, to je, ali se more s tem sredstvom rak sploh odpraviti iz telesa. Do sedaj je bilo že nekoliko, čeprav le malo, takih primerov, kjer je ozdravelo tu di bolno tkivo samo. Morda ne gre tu za naključje. Vedeti je treba namreč, da je rak, ko prične učinkovati z neudobnostjo in z bolečinami, redno že tako razvit, da je že vse telo z njim zastruplneno. Kadar pa se posreči to strašno bolezen odkriti v zgodnjih stadijih, zdravniki neradi eksperimentirajo z novimi sred stvi, ko imajo na razpolago tako odlična sredstva, kakor sta radij in kiruški nož. Vendar pa poskušajo tudi v teh primerih dajati še injekcije kačjega strupa. Tak kom binirani način uporabe radija in kačjega strupa kaže, da daje dobre rezultate. Kačji strup polago- ma pripravlja za obsevanje z radi jem, obenem pa zaradi njega iz ginejo razni slučaji. Kljub vsemu temu pa se ne smemo vdajati prevelikim iluzijam, ker je ta način zdravljenja še zelo mlad in tako rekoč v povojih. Zaenkrat je samo to zanesljivo, da injekcije kačkega strupa ublažujejo bolečine, pa naj je to le za nekaj ur ali za nekaj dni. Dr. Koerbler je za svoja izvajanja dobil obilno priznanja. ŽENSKI KOTIČEK JABOLKA Zaradi vitamin ki jih svebujejo, spadajo jabolka med naše najboljše sadje. Jabolka sestoje iz rastlinskih' vlaken, beljakovine, sladkorja, gumija, jabolčne kisline, apna, vode in — kar je zelo važno — iz velike količine fosforja. Fosfor sijajno dopolnjuje ži- včno stvar možganov in hrbteničnega mozga. Kislinska sestavina jabolka .ima neoporečen učinek pri vseh, ki mnogo sedijo. V jabolkih je tudi mnogo železa, kar je v prid malokrvnim osebam. Pri živčnih boleznih veljajo jabolka kot pomirjevalno in spalno sredstvo. «Surova jabolka moramo dobro prežvečiti. Kdor jih ne prenese v tej obliki, naj je rajši kuhana ali pečena. Priporočljivo je jabolčno mezgo sterilizirati, da se nam ohrani tudi za pomlad in poletje. Kuhana jabolka napravijo druge jedi prebavljivejše, posebno močriate in stročne jedi. Tudi posušena jabolka so prav zdrava jed. Najbolj zdrava pa so sirova. Kdor more, naj jih je z olupkom, ki ga je treba seveda oprati. KAKO TREBA KUHATI ZDRAVILNE ČAJE? Zdravilne čaje moramo znati pravilno pripraviti; na splošno velja naslednje pravilo: Predvsem je treba segreti posodo, v kateri nameravamo pripraviti čaj, to pa zato, ker se potem popolneje raztope zdravilne snovi, kakor pa če pripravimo čaj v mrzli posodi. Posodo segrejemo najenostavneje na ta način, üa vlijemo vanjo vročo vodo. V posebni posodi zavremo vodo za čaj. Ko voda zavre, izlijemo iz pripravljene ročke vročo vodo, de-nemo vanjo primerno množico (približno poldrugo lžico na skodelico) čaja polijemo z vrelo vodo, pokrijemo in ,pustimo 5—7 minut stati. Potem čaj precedimo in pijemo, najbolje neosla-jen. — /.& p^mov caj vzamemo en samo majhno peresce pelina na čisto majhfio čašico. Napačno je piti veliko in močnega pelinovega čaja naen'krat; uspeh je odvisen od tega, da ga pijemo vsak dan na tešče redno, vstrajno in skrbno pripravljenega. Kuharski umotvor: 2 in pol metra visoka ter 84 cm. široka torta, katero so pripravili za svatbo povodom poroke angleškega princa Jurija s princezinjo Marino ZA KRATEK CAS Njen strah i — Pojdi, Jelka, pozno je že! Poljubi me, poljubi tudi svojo gospodično, pa pojdi lepo spat! pravi mama mali Jelki, ki se igra in se brani iti v posteljo. — Gospodične ne bom, poljubila, pra vi Jelka. — Zakaj pa ne? Kaj je nimaš rada? — Rada jo že imam, ampak včeraj ji je tudi papa rekel, da jo ima rad in jo je hotel poljubiti, pa ga je udarila po licu. Rajsko jabolko — Natakar, ali je res, da je v va-šftm lokalu prepovedano dajati napitnino? — Res, gospa. Ampak dovolite, da povem: tudi v raju je bilo prepovedano jesti jabolka. MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke pe najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 31. Neptunia V januarju 1. Cap Norte 3. Massilia 4. And. Star 5. Zeelandia Proti Evropi odplovejo 1. Alsina 3. Madrid in Groix 4. Neptunia 5. Massilia VREDNOST DENARJA K ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry, — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 1 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev »Alt 34% 74.20 SATI .«*<■»#■• >■' -WV V'¿L "M. I-.» *-.TS<.-!fdt(fr WJAZ. li te Hi Hi i-ko u ?n Ve >l(! J ?«(] Ul, U h L jo, pil !<•« tu tolpa izvajala svoje napade. Ko je no-čeval v skupni sobi s človekom, ki ga je moral smatrati za najhujšega sovražnika in za enega glavnih krivcev svoje nesreče, se Dubrovski ni mogel otresti izkušnjave. Vedel je za njegovo denarnico in sklenil je, polastiti se denarja. Videli sirib, kako je presenetil bednega Antona Pafnutiča s svojo nepričakovano izprememho iz domačega učitelja v razbojnika. 12 poglavje. Ob 9. zjutraj so se gostje, ki so prenočevali na Pokrovskem, zbirali drug za drugim v obednici, kjer je že kipel samovar, • pred katerim je v jutranji obleki sedela Marija Kirilovna, a Kirila Petrovič je v svoji suknji in v copatah pil iz svoje široke čaše, podobne posodi za grgranje. Poslednji je prišel Anton Pafnutič; bil je zelo bled in videti tako pobit, da je pogled nanj vse presenetil in da ga je Kirila Petrovič povprašal po zdravju. Špicin je odgovarjal brez vsakega zmisla in plašno pogledoval' učitelja, ki je medtem že sedel, kakor da bi se sploh ničesar ne bilo zgodilo. Čez par minut je vstopil sluga in javil Špicinu, da je njegov koleselj zaprežen. Anton Pafnutič se je hitel poslavljati in ne o-ziraje .so na pripombe gospodarja hitel iz sobe ter se takoj odpeljal. Gostje in gospodar niso vedeli, kaj se je z njim zgodilo, in Kirila Petrovič je sklepal, da je zbolel. Po čaju in slaščicah so jeli odhajati ostali gostje. Pokrovsko je bilo skoro zapuščeno in vse je šlo po starem. Minulo je par dni in zgodilo se ni nič posebnega, življenje pokrovske o- bitelji je potekalo dokaj enolično. Kirila Petrovič je pohajal dnevno na lov, Marija Kirilovna pa je porabila svoj čas za branje, izprehode in pred vsem za uk glasbe. Jezna si je priznala, da ni ravnodušna proti Francozovim uslu gam. On s svoje strani ni prestopil meje spoštovanja in uslužnosti, s čimer je zadostil njenemu ponosu in pomiril njen dvom ter bojazen. Vdajala se je dan na dan bolj neki sili, ki jo je privlačevala k njemu. Brez Deforža se je dolgočasila, v njegovi navzočnosti je v vsem z njim čuvstvo-vala, hotela vedeti o vsem njegovo mnenje in je vedno z njim soglašala. Morda še ni bila zaljubljena, toda pri prvi slučajni zapreki ali nenadnem udarcu usode bi bil moral prodreti iz njenega srca plamen strasti. Ko je nekega dne stopila Marija Kirilovna v dvorano, kjer jo je pričakoval njen učitelj, je začudena opazila na njegovem bledem obrazu razburjenje. Odprla je klavir, preigrala par not, toda Dubrovski se je opravičil pod pretvezo glavobola. Ko je zapiral hote, ji je izročil skrivaj pismo. Marija Kirilovna je, ne da bi se prav zavedla, sprejela pismo, kar je pa takoj ' obžalovala, toda Dubrovskega že ni bilo več v sobi. Odprla je pismo in prebrala naslednje: "Bodite danes ob sedmih v gošči pri studencu! Moram govoriti z Vami." Njena radovednost je bila na vso moč razdražena. Že zdavno je pričakovala priznanja in se ga bala. Prijetno hi ji bilo slišati potrdilo tega, kar je že sama uganila, a obenem je čutila, da bi ji bilo neprijetno čuti tako razodetje iz ust človeka, ki se po svojem stanu ni mogel nadejati njene roke. Sklenila je iti na sestanek in kolebala v tem, s kakim obrazom bo sprejela učiteljevo priznanje, ali z aristokratsko nejevoljo ali prijateljskim opominom, morda šaleča se, morda s tihim zanimanjem. Medtem je l ves čas pogledovala na uro. Zmračilo se je: prižgali so sveče, Kirila Petrovič je šel igrat z dospelimi sosedi, ure v jedilnici so kazale tri četrt na sedmo uro in Marija Kirilovna je odšla nad krilo, ogledala se na vse strani ter zbežala na vrt. Noč je bila temna, nebo so pokrivali oblaki, niti dva koraka pred seboj se ni dalo videli, toda Marija Kirilovna je šla v temi po znanih potih in je bila čez trenutek v gošči, kjer je obstala, da bi se oddehnila. Stopila je ravnodušno in brez zadrege pred Deforža. . "Hvala vam, da niste zavrnili moje prošnje", je rekel Deforž z bolestnim in tihim glasom, "mučili me je ,dvom ob misti, da bi ne bili prišli." "Marija Kirilovna je odgovorila s pripravljeno frazo: "Upam, da mi ne bo treba obžalovati tega svojega koraka." Molčal je; videlo se je, kako zbira misli. "Okoliščine me silijo, da Vas moram zapustiti", je naposled rekel. "Morda boste kmalu čuli... No, pred odhodom smatram za svojo dolžnost, da se Vam razodenem." Marija Kirilovna ni ničesar odgovorila. Te besede je smatrala za predgovor pričakovanega priznanja. "Jaz nisem to, kar me imate." je nadaljeval in sklonil glavo, "nisem Francoz Deforž — jaz sem — Dubrovski." 1 . Marija Kirilovna je zakričala. "Za Boga, ne bojte se, Vi se ne smete bati mojega imena. Da, jaz sem oni nesrečnik, ki ga je Vaš oče oropal koščka kruha, izgnal iz rodnega doma in ga pognal ropat po cestah. Toda ni se Vam treba bati ne zase ne zanj. Vse je končno. Odpustil sem mu. Vi ste ga rešili. Moj prvi krvavi čin bi se moral izvršiti nad njim. Hodil sem okol'i njegove hiše, izkal kraja, ,kje naj zažgem, odkoder bi šel v njegovo spalnico in mu preprečil vsako pot bega. Ta hip ste prišli mimo mene Vi kakor prikazen z neba in srce je odpustilo. Spoznal sem, da je blagoslovljen dom, kjer bivate Vi, da nobena stvar, z Vami zvezana z vezmi ,krvi, ne podleže mojemu prekletstvu. Odpovedal sem se ma-ščevanju. Cele dneve sem blodil oátolo pokrovslTih vr tov, upajoč, da zazrem v daljavi Vašo beto obleko. Sledil sem Vam po nezavarovanih izprehodih, skrivajoč se od grma do grma, srečen ob misli, Tla tam, kjer sem tajno navzoč, ni za vas nevarnosti. Naposled se mi je nudilo najključje... naselil sem se v Vaši hi ši. Ti trije tedni so bili zame dnevi sreče, spomin nanje bo plačilo mojega nesrečnega življenja... Danes sem prejel obvestilo, zato ne morem več ostati tukaj. Ločim se od Vas že danes takoj, zdajle... Toda prej Vam moram še razložiti, da me ne boste preklinjali in prezirali. Mislite včasih na Dubrovskega, vedite, da je bil rojen za drugačen poklic, da Vas je nje- gova duša vneto ljubila, da Vas koli..." Tedaj je zadonel močan žvig in Dr brovski je umolknil. Prijel za nje'11' roko in jo pritisnil na vroče ustnih] Žvižg se je ponovil. . "Bodite zdravi!" je rekel Dubrovs"1' "en hip me lahko pogubi." odšel je-•I , Marja Kirilovna je stala nepremičo"] Dubrovski se je vrnil in jo spet prije'| za roko. "Če bi vas kdaj zasledovala neS''c| ča in Vi ne boste pričakovali od gar pomoči, ne pokroviteljstva, za t8" primer mi obljubite, da pribežite meni, da zahtevate od mene rešit^f Ali ml obljubite? Marija Kirilovna )f* molče plakala. Začul se je tretji žvi# "Vi me boste pogubili," je zavpil D1'' (i mi obljubite 8 Xflt broviski, "ne zapustim Vas, preden ne odgovorite. Ali ne?" "Obetam", je zašepetala nesreč1 lepotica. Razburjena se je vračala Marija h rilovna z vrta. Zdelo se ji je, da je .dvoru zbrano mmogo naroda. Lju^' so begali sem in tja, vse je bilo i1*" mirno. Od daleč je začula glas Ki''i,f Petroviča, podvizala se je v sobo, ^ ječa se, da bi ne vzbudila sum8 svojo odsotnostjo. V dvorani j0 je eI'Cj čal Kirila Petrovič. Policijskega a8'1 zornika, našega znanca, so obkrožaj li gostje in ga obsipali z vpraša"'! Policijski nadzornik je v potni ob' J od nog do glave oborožen, odgovai'J" s tajinstvenim obrazom. "Kje si 1,1 ¡ Maía? je vprašal Kirila Petrovič, si srečala Deforža?" ,l¡ 1 IZDAJA: Konsorcij "Novega 1»U* UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.