PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-3i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ekl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Novo vlado bo tajnik PSI sestavil že prihodnji teden
Craxi včeraj poročal Cossigi, v torek pa se bo srečal z vodstvi petih strank
Socialistični tajnik je na zasedanju direkcije izrazil zadovoljstvo, da se je v koaliciji spet vzpostavilo ravnotežje med zavezniki in utemeljil vzroke, zakaj se je stranica tako odločno zoperstavila Andreottijevemu poskusu za sestavo nove vlade. Ni šlo za osebni veto, je podčrtal Cra-xi, ampak za nasprotovanje enostranski kandidaturi, ki je negativno vplivala na odnose med političnimi partnerji. Sedaj pa so se spet ustvarili pogoji za enakopravno sodelovanje, zato je PSI po izteku Craxije-vega mandata na čelu vlade (to sp pravi marca), pripravljena podpreti sklepe o njegovem nasledstvu, ki jih bo skupno sprejela koalicija.
Do naravnega izteka zakonodajne dobe bo morala vlada, po mnenju PSI, nadaljevati in izpopolniti delo dosedanjega kabineta, začenši z re-sanacijo javnih financ in s korenito reformo državnih inštitucij. Velik kamen spotike na poti koalicije pa bodo predvsem referendumi o vprašanjih sodstva, za katere so dali pobudo radikalci, socialisti in liberalci. De Mita in SpadOlini odločno zahtevata, da je treba te referendume,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SANDOR TENCE
Poverjeni predsednik vlade Craxi ob vhodu na Kvirinal
(Telefoto AP)
RIM — Socialistično vodstvo je včeraj po pričakovanjih podprlo hipotezo sporazuma za obnovitev pet-strankarske koalicije in za Craxije-vo vrnitev v palačo Chigi, ki ga bodo tajniki petih strank večine podpisali najbrž v torek. Sekretar PSI bo vodil vlado do prihodnjega marca, to se pravi do strankinega kongresa, nakar bo odstopil in se posvetil izključno stranki ter predvsem njenim pripravam na politične volitve leta 1988. Voditelji rdečega nageljna so tudi uradno sprejeli predlog, sad posredovanj nekaterih veljakov KD (v prvi vrsti Andreottija in Forla-nija), ki predvideva, da bo Craxiju do izteka zakonodaje nasledil eden od demokristjanov, skoraj gotovo dosedanji zunanji minister. Poverjeni predsednik, ki je včeraj popoldne o-biskal predsednika republike in mu poročal o poteku posvetovanj s strankami, je bil videti precej zadovoljen z razpletom vladne krize in izrazil upanje, da bo večina premostila vse težave ter preprečila predčasne volitve.
5
Dan	% f
i«	—>•
pm	$ O 0
ne j	0
RIM —	
olje za avtomobilske motorje pocenilo s 632 na 619 lir pri litru. Cene so bile znižane tudi pogonskim gorivom, ki jih uporabljajo kmetje in ribiči: kmetijstvo — bencin se je pocenil za 15 lir z 211 na 196 lir, plinsko olje za 12 lir z 288 na 276 lir in nafta spet za 12 lir z 277 na 265 lir pri litru; ribištvo - plinsko olje se je pocenilo za 11 lir z 264 na 253 lir in nafta ravno tako za 11 lir z 254 na 243 lir pri litru.
Kaj pa navaden in super bencin za avtomobiliste? Pocenitev v rafinerijah se ne prenese na nadrobno ceno pri črpalki, ampak se ustrezna razlika po sklepu ministrskega sveta fiskalizira, kar pomeni, da gre davkariji.
Ponovnemu znižanju cen je botrovalo padanje kotacij na svetovnem naftnem trgu, kar je včeraj predsednik iranske vlade Mu-savi pripisal špekulacijam Saudske Arabije. Kuvajtski petrolejski minister Al Sabah pa je dejal, da se vpliv organizacije OPEČ spet naglo veča in da bo v razmeroma kratkem času mogoče doseči nov sporazum o naftni proizvodnji, po katerem naj bi se cene naftnih derivatov začele višati.
Podeljene zlate arene filmski produkciji SFRJ
Najboljši film Srečno novo ’49 najboljši režiser Z af rano vic
DAVORIN DEVETAK
PULJ — Včeraj, 25. t. m., se je zbrala v Pulju žirija 33. FJ1F in uradno predstavila seznam nagrajencev letošnjega festivala. Člani žirije, filmska režiserja Boro Draškovič in Saša Petrovič ter gledališki režiser Ljubiša Georgijevski, so v glavnem potrdili pričakovanja prisotnih kritikov in novinarjev. Največ rfagrad je šlo filmoma veterana Lordana Zafranoviča in Makedonca Stoleta Popova. Kar pet zlatih aren za Popova »Srečno novo ’49«: za najboljši film, za nay ooljši scenarij (Gordan Mihič), za moško epizodno vlo-tfo (Duško Rostovski), za glasbo (Ljupče Konstantinov) za masko (Radmila Ivatovič). Tako so člani žinje hoteli poudariti svežino in radoživost tega filma.
izkušenejši Lordan Zafranovič je dobil za »Večer-ne zvonove« zlato areno za režijo, njegov brat Andnja Pa najvišje priznanje za montažo tega filma. Protagonist Večernih zvonov, Rade Šerbedžija, je kot Tomislav K. osvojil areno za najboljšo moško vlogo.
Člani žirije so tudi potrdili kot glavno zvezdo le-.
tošnjega FJIF Miro Furlan, ki je letos odigrala (prepričljivo) več glavnih vlog: Za srečo so potrebni trije, Lepota poroke. Za slednji film je tudi dobila nagrado. Nado Djurevsko pa so izbrali za najboljšo epizodno igralko, v filmu Zlato jabolko Nikole Stojanoviča.
Slovenska produkcija, čeprav je zabeležila na splošno dober sprejem pri pozornejših opazovalcih in jugoslovanskih kritikih, ki so jo opredelili kot eno izmed najmarkantnejših in najzanimivejših nacionalnih kinematografij v Pulju, se je morala zadovoljiti s tolažilnimi nagradami. Avtorji Kormorana so lahko vsekakor zadovoljni: Revija Studio je podelila zlati venec za najboljši prvenec režiserju Antonu Tomašiču, Irena Felicijan (že nagrajena v Pulju) je dobila zlato areno za kostume, Matjaž Janežič pa za tonsko snemanje.
Ostali favoriti so odnesli le drobtinice: Tadičev Sanje o roži zlato areno za fotografijo (Goran Trbuljak), Grličev Za srečo so potrebni trije pa komaj isto priznanje za scenografijo Vinke Jeričevič.
Res presenetljivo je, da puljski žiriji je uspelo »ne« nagraditi pretencioznega Bulajičevega kolosala Obljubljena dežela, ki pa bo predstavljen po napovedih samega režiserja na letošnjem festivalu v Benetkah.
Vsevcrnoindijshi državi Pandžab
Sikhi zagrešili pokol v avtobusu: 13 mrtvih
NEW DELHI — V severnoindijski zvezni državi Pandžab so člani skrajnega krila verske sekte sikhov, ki se borijo za ustanovitev lastne neodvisne države, zagrešili grozljiv pokol: s pištolami so hladnokrvno postrelili trinajst civilistov in nadaljnj'h sedem ranili. Dogodek je hudo vznemiril javnost pa tudi pandžabsko vlado in politične sile, posebej še zastopnike stranke zmernih sikhov Akali Dal. V Mukhtsarju, ki leži blizu prizorišča tragedije, so oblasti zaradi močne napetosti uvedle policijsko uro, danes pa bo'v znak protesta proti terorističnemu napadu splotna stavka.
Ko je avtobus, ki vozi na progi Chahdighar-New Delhi, zapustil Mukh-tsar s 60 potniki, so na njem bili tudi trije teroristi. Ti so počakali, da je avtobus pripeljal do 15 kilometrov oddaljene vasi Kalinvvali, nato pa segli po pištolah in šoferju ukazali, naj ustavi, češ da gre za rop. Ženske m otroke so nagnali z avtobusa, moške pa strpali v njegov zadnji del in za-
čeli vanje streljati kot v tarčo. Morilci so nazadnje ukradli traktor, ki je tedaj privozil mimo, in se mimo odpeljali proti okrožju Ferozpur na meji s Pakistanom, kar daje slutiti, da so se zatekli v sosedno državo. Gre za najhujše teroristično dejanje v Pandžabu v zadnjih dveh mesecih, potem ko so sikhi 21. maja blizu kraja Amritsaa pobili deset civilistov.
Sikhi (v staroindijskem knjižnem jeziku, sanskrtu - učenci) so, kakor je znano, pripadniki hindujske verske sekte, ki veruje v enega samega boga in ne priznava kast. Sekto je o-krog leta 1500 ustanovil guru Nanak (14691538). Teokratsko vojaško državo sikhov so si leta 1849 podvrgli Angleži, ko pa sta si leta 1947 Pandžab (»peterorečje«) lepo porazdelila Indija in Pakistan, se je večina sikhov (vsega naj bi jih bilo okrog šest milijonov) opredelila za obstanek na indijskem ozemlju. Kot rečeno, se najbolj uporni sikhi zavzemajo za to, da bi spet imeli lastno državo.
___	Zadnja vest
Reagan poslal pismo Gorbačovu
dali	— Kot smo napove-
j ’ Je. Reagan včeraj poslal Gorba-g0 Pismo, ki vsebuje vrsto predlo-drst-u zvez* z občutnim skrčenjem je-di v * ar7enalov v ZDA in SZ, kot tu-I)r«Ki ZVez' z reševanjem regionalnih M naj odstrani žarišča na-le j?;1' Kakor je pojasnil glasnik Be-Pism6 ^arry Špeakes, je Reaganovo Gorh° - Otteovor “a- nedavni predlog dr , •aC0va glede nadzorstva nad je-dal U*1 <>zevaujem. Speakes je do-Vert’ e '	0 vsebini pisma ne more po-
(jr.at,> je pa poudaril, da se Združene p ave Amerike odločno zavzemajo za dalnul^no zmanjšanje števila napa-ketn-l!	orožij,	strateških ra-
mh izstrelkov dolgega dometa in vmesnih jedrskih orožij.
Zavrnjena pritožba vojnega zločinca Artukoviča
— Vrhovno sodišče Hrvaške je po stopenjski seji petčlanskega senata, ki je iredsedstvom Djura Gaveliča potekala 23.
julija zavrnilo kot neutemeljeno pritožbo ra zločinca Andrije Artukoviča na sodbo o->ga sodišča v Zagrebu, ki ga je 14. maja lo na smrt. S tem so potrdili kazen prvo-iskega sodišča Andriji Artukovicu, nekda notranjemu ministru tako imenovane Ne-ie države Hrvaške, za zločine, ki 3* je sto-d jugoslovanskimi narodi in narodnostmi oci
[o 1945.
prvostopenjskem postopku ga je okrožno so-v Zagrebu razglasilo za krivega za zločine človečnosti in mednarodnemu pravu ter za 5 proti civilnemu prebivalstvu m vojnim com.
p zločinec Andrija Artukovič ima po jugo-iskih zakonih pravico, da se na izrečeno dni-icnjsko sodbo pritoži zveznemu socbscu SFRJ dneh po prejemu obrazložene sodbe vrhov-
sodišča Hrvaške.	.
sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Za-
grebu izjavila višja svetovalca v republiškem komiteju za pravosodje in upravo Ljubinka Srebrovič-Kilibarda in pomočnik predsednika republiškega komiteja za informiranje SR Hrvaške Dane Ma-tajič.
Po sodbi zveznega sodišča (tretjestopenjskega) imajo branilci obtoženega vojnega zločinca - Andrije Artukoviča pravico sprožiti postopek za pomilostitev pri predsedstvu SFRJ. Če tega ne bi storili branilci, bi to, kot so pojasnili na tiskovni konferenci, storil zvezni sekretariat za pravosodje in upravo po službeni dolžnosti.
Na vprašanje novinarjev, ali so še kakšne druge pravne možnosti po jugoslovanskem zakonu, je Ljubinka Srebrovič - Kilibarda pojasnila, da obstajajo tudi izredni pravni postopki poleg postopka za pomilostitev. Gre namreč za možnost ponovitve kazenskega postopka, nadalje za zahtevo po izredni ublažitvi kazni in zahtevo po zaščiti zakonitosti. Ti izredni postopki pa ne odložijo izvršitve kazni.
Na vprašanje, kakšno je zdravstveno stanje ob-
toženega vojnega zločinca Andrije Artukoviča, so odgovorili, da so člane sodnega senata vrhovnega sodišča na seji, na kateri so proučevali pritožbo, seznanili, da zdravstveno stanje vojnega zločini ca Artukoviča še nadalje spremlja zdravniška e-kipa ter da ni bistvenejših sprememb. Kot je rečeno, je njegovo zdravje primerno njegovi starosti.
Na seji senata vrhovnega sodišča Hrvaške so bili navzoči branitelja obtoženega Silvije Degen in Željko Olujič ter zastopnik družine prizadetega Jesse Vidica, advokat Slobodan Perovič. Obtoženi Artukovič se ni udeležil seje senata, kot tudi ne predstavnik njegove družine, čeprav so ga povabili.
Po izrečeni sodbi Andriji Artukoviču 14. maja je okrožno sodišče v Zagrebu dobilo približno 300 pisem, ki izražajo vso podporo takemu sklepu. Med tistimi, ki so pisali pisma, so tudi številni, ki so trpeli v taboriščih ustaške tvorbe tako imenovane Neodvisne države Hrvaške. Le-ti navajajo nove podrobnosti o zločinih, ki so jih storili Ante Pavelič, Andreja Artukovič in njuni sodelavci. (dd)
• Craxi
Zadnji dan filmskega festivala v Pulju z najboljšima predstavama
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vključno z referendumom o jedrski energiji, na vsak način preprečiti, za kar je v prvi osebi poklican parlament.
Craxijevemu uvodnemu poročilu je sledila razprava, ki jo je uvedel podtajnik Martelli in v katero so posegli številni strankini voditelji. Skoraj vsi so izrazili zadovoljstvo nad iztekom vladne krize in podprli sekretarja, ki tako ne bo imel nasprotnikov na spomladanskem kongresu.
Poverjeni predsednik se je pozno popoldne podal na Kvirinal in poročal Cossigi o poteku prvega kroga posvetovanj, ki jih bo nadaljeval v okviru petstrankarske koalicije, do zaključnega vrha, ki bo na sporedu v torek. Craxi bo skoraj gotovo sestavil novo vlado (verjetno z istimi ministri in istimi podtajniki), tudi zato, ker so se proti vrnitvi prejšnjega kabineta pred parlament, poleg nekaterih uglednih juristov, sedaj izrekli tudi socialisti. Računajo, da bo v tem primeru mandatar že sredi prihodnjega tedna predložil predsedniku republike uradni seznam ministrov in njihovih namestnikov.
SANDOR TENCE
»Večerni zvonovi« in »Srečno novo 1949« variaciji na temo dogodkov ob Informbiroju
PULJ — Zadnji dan festivala smo videli najlepša filma letošnjega pregleda jugoslovanskega filma. Zafranovičev vojni epos »Večerni zvonovi« in družinski portret Makedonca Stoleta Popova »Srečno novo 1949«.
Lordan Zafranovič (Zlata arena za okupacijo v 26 slikah in padec Italije) opiše z biografijo Tomislava K. burno obdobje od 1923, ko malega Tomislava odslovijo z zavoda Marijine kongregacije v Osijeku, do 1948, ko ga »slučajno« umorijo v kominformovskem zaporu — eksemplarno življenje eksemplarnega intelektualca, ki spremlja glavne politične dogodke na Balkanu v tem času: predvojno agitacijo, ilegalno politično delo med študijem v Nemčiji in doma, zapor, gestapo, internacijo v Nemčiji, težek povratek domov in zopetno preganjanje v domovini zaradi domnevnega pripadanja heretični frakciji znotraj jugoslovanske partije, ki je 1948 ostala zvesta Stalinu.
V drugem planu, a precej subtilno je prikazana močna ljubezenska vez Tomislava do Meire, hčerke ugledne zagrebške meščanske družine, in
do bratove žene, kateri bo podaril sina.
Pri tem filmu nas ne zanima toliko precej jasno in močno izpostavljena vsebina (tema Injorm-biroja, vloga intelektualca itd.), kolikor res dovršen Zafranovičev slog, njegova formalna in izpovedna moč.
Drugi film, »Srečno novo 1949«, je variacija na isto temo. Mimogrede povejmo, da je dogajanje okrog Informbiroja in travmatsko vračanje aktivistov jugoslovanske partije iz SZ leta 1948 bilo glavni motiv letošnjega festivala, a o tem bomo še pisali v našem zaključnem razmišljanju o 33. FJIF.
Film Popova se začne in konča s fotografijo-Čmobelo, zbledelo fotografijo, ki kaže solidno makedonsko družino. Očeta, mater (ki bo kmalu umrla), mlajše otroke in dva, postavna starejša sinova. Starejši (Bota) je bil v SZ in se vrne 1948 ob krizi Informbiroja v domovino. Dosleden in prepričan aktivist partije, bo usodno plačal vse pogreške, protislovja in radikalizacije te dobe. Mlajši brat Kosta je predstavnik skeptične in ci-
nične generacije, ki ne sprejema protislovij med idealnim modelom in dejanskim uresničevanjem socializma v Jugoslaviji, ukvarja se s švercom in misli le na beg v tujino. Trikotnik dopolnjuje Vera, Botova zaročenka, ki ima razmerje z bratom Kosto.
Tudi pri Popovu nas je bolj prepričala ambien-tacija, sveža in odprta si ka povojne Jugoslavije, ki morda preveč spominja na Kusturico (Oče na službenem potovanju), a je vseeno eno najbolj nekonvencionalnih in simpatičnih del na letošnjem Pulju. Dobra igra Svetozarja Cvetkoviča, ki ga poznamo še iz Montenegro Tango.
Zadnji film v uradnem tekmovalnem sporedu. Prostovoljci srbskega režiserja Predraga Goluboviča, je le šablonski satirični strip, ki ponuja konvencionalne in že izrabljene vice na račun vojne in vojske. Film le delno rešuje prisotnost zvezdnikov Jugofilma, Bata Živojinoviča in Ljubiše Sa-mardžiča. V vlogi vojaka-turista igra tudi, precej neprepričljivo, naš Radko Polič.
DAVORIN DEVETAK
Andreotti zakulisni boter vlade KD-KP v San Marinu
RIM — Zgodovinski kompromis je za mnoge Italijane be utopija, v republički San Marino pa je že stvarnost. V hriboviti državici med Markami in Emilijo, ki šteje nekaj tisoč prebivalcev in živi predvsem s turizmom, bodo danes izvolili novo vlado, sad sodelovanja komunistov in demokristjanov, s socialisti in laičmmi silami v opoziciji. Novi zavezniki pa odklanjajo formulo zgodovinskega kompromisa. Komunisti z zadovoljstvom govorijo o prvi »programski vladi« v Evropi ter o koaliciji, ki je končno razbila preživele sheme in stara nasprotja med strankama. Demokristjani pa so nekoliko bolj previdni in podčrtujejo, da je nova večina trenutno »najmanjše zlo«. Kakorkoli že, bodo od danes dalje San Marino skupno vodili komunistični in demokristjanski ministri, ki so se med drugim že sporazumeli tudi o rotaciji najpomembnejših funkcij v vladi.
Socialisti in laiki sprva niso verjeli v možnost zavezništva KD-KPS« Po podpisu »zgodovinskega« sporazuma pa sedaj obljubljajo »maščevanje« in napovedujejo tudi vsedržavno kampanjo »proti nevarni hegemoniji najmočnejših strank«. Rojstvo nove koalicije v
San Marinu, kjer je bila doslej na oblasti levičarska vlada komunistov in socialistov, ne gre neposredno povezati z vladno krizo v Italiji, zelena luč za novo zavezništvo pa je prišla prav in Rima. Direkcija KPI je takoj pokazala zanimanje ter podprla načrte san-marinskih tovarišev, italijanski demokristjani pa so v začetku kazali veliko zaskrbljenost nad to politično potezo, predvsem zaradi njenih možnih učinkov na javno mnenje. Negotovega De Mito pa je nato prepričal Andreotti, ki je kasneje priznal, da je bil pravzaprav on zakulisni režiser zbliževanja komunistov in demokristjanov.
Stari lisjak je torej vedno na površju, ne samo v Rimu, kjer je spretno prepričal De Mito, naj vendarle »dovoli« Craxijevo vrnitev v Palačo Chigi, ampak tudi v odročnem San Marinu, kjer šteje mnogo prijateljev, ne samo med demokristjani, ampak tudi med komunisti, ki jih bo v novi vladi vodil in najbolj reprezentativno zastopal minister Alvaro Selva, nekdanji demokristjan, zlasti pa velik Andreottijev prijatelj, ki se je po izvolitvi levičarske vlade nepričakovano vključil v KPS.	SANDOR TENCE
Protest proti Maroku
Iz protesta proti srečanju Peres - kralj Hasan II., je bila včeraj v Libanonu splošna stavka, od demonstracije v Bejrutu je odstopilo kakih 2.000 skrajnežev, ki so napadli in opustošili zapuščeni sedež maroškega veleposlaništva in pred njim zažgali maroško zastavo	(Telefoto AP)
Z razstrelivom napolnjen avtomobil eksplodiral pred tovarno letal v ZRN
BONN — Včeraj zjutraj okoli 5. ure je na parkirišču osrednjega sedeža tovarne Dornier v Immenstaadu eksplodiral avto. To je že drugi atentat v sorazmeroma kratkem času proti eni od zahodnonemških tovarn vojnih letal. Pri eksploziji na srečo ni bil nihče ranjen, kajti zaradi zgodnje ure je bilo parkirišče povsem prazno.
Družba Dornier je ena največjih tovrstnih družb v Zahodni Nemčiji ter se ukvarja predvsem z raziskavami na področju letalstva in je prav družba, ki je začela sodelovati z ZDA v okviru programov »zvezdnega ščita«. Zvezni državni tožilec Kurt Rebmann, ki vodi preiskavo, pripisuje tudi ta atentat, kot že atentat proti raziskovalnemu inštitutu o laserskih žarkih v Aachnu, do katerega je prišlo v četrtek, terorističnim skupinam, ki delujejo v okviru znane ekstremsti-čne organizacij »Rote Armee Frak-tion«. Atentatorji so napovedali, da bo do eksplozije prišlo natanko pet minut prej, kar raziskovalci razla-
gajo z namenom teroristov, da bi povzročili samo škodo in ne žrtev. Na kraju eksplozije so našli pismo, ki nosi podpis »Bojna enota« ter ima za simbol zvezdo N
Tudi za atentat v Aachnu si je prevzela odgovornost skupina, ki je bila dotlej za preiskovalce povsem nepoznana, in sicer »Bojna enota She ban Atlouf«. Za to ime nemško sodstvo ni še nikoli slišalo. V pismu so teroristi zahtevali, naj vse jetnike, ki pripadajo skupini RAF, zaprejo v en sam zapor.
V Zahodni Nemčiji je prišlo letos že do vrste atentatov, med katerimi je bil najhujši atentat na voditelja družbe Siemens Beckurts, ki so ga teroristi s šoferjem ubili 9. julija letos v bližini Miinchna. Na nevarnost, da se bo teroristična dejavnost ponovno razživela v Zahodni Nemčiji je že pred časom opozoril zvezni državni tožilec.
Na sliki (telefoto AP): razbitine razstreljenega avtomobila.
V nevihti umrli štirje Nizozemci
JEZERSKO NAD KRANJEM — Štirje nizozemski turisti, ki so sicer letovali v kampu na Bledu, so v četrtek zvečer tragično izgubili življenje v gozdu nad Jezerskim. V hudem neurju z ledenim dežjem in grmenjem so umrli Jan Grit, rojen leta 1933, Klaas Vis, rojen leta 1929, Lamberta Hen-drika Vis, rojena leta 1933 in Hendrik Jan Kampman, rojen leta 1964. Vsi so bili iz mesta Groningen.
Skupina sedmih nizozemskih turistov se je v četrtek popoldne napotila k vrhu gore Grintovec. Njihovo planinarjenje je kmalu prekinilo slabo vreme, ki je v prvih večernih urah prešlo v nepojmljivo nevihto za ta letni čas. Ledeni dež in močan veter sta presenetila nizozemske planince sredi gozdov nad Jezerskim. V samo 15 minutah se je temperatura spustila za 20 stopinj in je padla celo pod ničlo. Trije mladi člani skupine so se takoj odpravili v dolino po pomoč. Reševalne ekipe, gorska služba in miličnilp so ponesrečene iskali več ur, toda bilo je že prepozno.
Lastnik je Se utrpel tatvino v vrednosti 20 milijonov lir
Za izboljšanje preskrbe in brzdanje cen
Eden mrtev in trije ranjeni v Cosenzi zaradi »eksplozivne« alarmne naprave
ZIS dovolil uvoz 44 vrst blaga široke potrošnje
COSENZA — Eden mrtev in trije ranjeni je obračun dokaj nenavadnega dogodka, ki se je pripetil včeraj ponoči v Cosenzi. Dva tata sta ponoči vlomila v laboratorij za snemanje glasbe in sprožila alarmno napravo. Alarm pa je bil povezan z vrsto eksplozivnih nabojev, ki so eksplodirali in eden od tatov je izgubil življenje, drugi pa je bil težko ranjen. Kasneje je enaka usoda doletela tudi policista, ki sta vodila preiskavo in sta bila lažje ranjena pri eksploziji »alarmnega« naboja.
Stanovanje, v katerem je bil nameščen snemalni laboratorij, je last Raffaeleja Borrettija, po poklicu občinskega tajnika v občini Celico kakih 12 km od Cosen-ze. Borretti je ljubitelj jazz glasbe in je kot izvedenec sodeloval pri televizijskih kvizih. Pred časom je vzel v najem skladišče in v njem uredil snemalni laboratorij. Marca letos so mu ponoči neznanci ukradli naprave v vrednosti približno 20 milijonov lir in zaradi tega se je odločil, da namesti posebne alarmne naprave. Kot je
včeraj povedal, še zdaleč ni mislil, da bi te naprave lahko povzročile smrt človeka,
Očitno se je Borretti uštel; razstreliva je bilo mnogo več kot jp mislil in ko sta včeraj ponoči 28-letni Se-bastiano Fermo (že star znanec policije zaradi številnih tatvin) in 30-letni Salvatore Corallo vlomila v skladišče ter sprožila alarmne naprave, je prišlo do silovite eksplozije. Fermo je bil pri priči mrtev, Corallo pa težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico in njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, tako da je malo verjetno, da bo preživel.
Na kraj eksplozije so prihiteli tudi policijski izvedenci, ki so hoteli onesposobil še preostale naboje. Eden od teh pa je eksplodiral in dva policista sta bila pri eksploziji ranjena, vendar sta na srečo utrpela le lažje telesne poškodbe. Lastnika snemalnega laboratorija Borrettija so včeraj popoldne aretirali in ga formalno obtožili nenamernega umora.
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je odobril uvoz bele tehnike, televizorjev, športne opreme, avtomobilov in delov za avtomobile, motorjev, drobnih gospodinjskih aparatov, tkanine in drugega blaga za široko porabo. Določili so seznam 44 vrst teh izdelkov.
Prve pošiljke je mogoče pričakovati že konec prihodnjega meseca, odvisno od tega, kdaj in kakšni sporazumi s tujimi partnerji bodo sklenjeni. Izdelki, ki bodo odkupljeni v tujini, morajo biti po cenah, kakovosti in izbiri konkurenčni na domačem trgu. Z odobritvijo uvoza poskuša ZIS preprečiti monopolno ravnanje domačih proizvajalcev in zaustaviti ali za-
vreti rast cen blaga široke porabe-Zato je predvidena tudi možnost, da v primeru motenj na trgu ali pretiranega povečanja cen domačega blaga nabavijo v tujini tudi izdelke, ki nis° na tem seznamu.
Kot se je zvedelo v Splošnem združenju trgovine Jugoslavije, naj bi °, dobreni uvoz uresničili predvsem prek blagovne menjave, medtem ko bo manj plačevanja z gotovino. Pričakujejo, da bo največ nabav iz vzhodnoevropskih držav, s katerimi (rrja SFRJ zunanjetrgovinski presežek-Blago bo, kot predvidevajo, prihajalo tudi iz držav v razvoju, vključno iz Kitajske in Indije, kot tudi iz ^ hodnoevropskih držav, (dd)
V Celovcu srečanje predstavnikov manjšin
CELOVEC — V koroškem glavnem mestu so se v četrtek na srečanju o aktualnih vprašanjih jezika, kulture in enakopravnosti manjšin zbrali predstavniki evropske organizacije manjšin. Delegacije 12 članic skupnosti bodo še danes razpravljale o položaju manjšin v evropskih državah — zlasti romanskega jezikovnega področja — o uresničevanju njihovih pravic, uporabi maternega jezika in ohranjevanju značilnosti lastne kulture.
Na slovesni otvoritvi v Slovenskem domu v Celovcu so udeležencem srečanja prebrali pozdravno pismo avstrijskega zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkyja, v katerem je rečeno, da je treba vsekakor še naprej širiti razumevanje za mnogostranskost kultur in jezikov, za kar se tudi sam močno zavzema.
Na avstrijskem Koroškem omenjeno srečanje ocenjujejo kot posebno priznanje Slovencem v Avstriji.
Posojilo Zanussiju
TRST — Deželna finančna družba Friulia je Zanussiju priznala kredit (s posebno ugodno obrestno mero) v znesku 9 milijard. Pogodbo so podpisali včeraj zjutraj. S tem so tudi izčrpali fond 50 milijard, ki jih je Dežela dodelila Friu-lii za realizacijo izrednih intervencij v prid Zanussi.
Posojilo je bilo moč dodeliti glede na dober upravni potek te por-denonske industrije in na spodbujajoče perspektive razvoja, ki izhajajo iz restrukturacije in rekapita-lizacije Electroluxa.
Kako bolje izkoriščati Železniško omrežje v FJK
TRBIŽ - V okviru priprav na vsedržavni kongres o sistemu alpskih železniških prehodov sta vsedržavni in deželni FILT CGIL pred dnevi priredili na Trbižu srečanje, katerega so se udeležili predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih železnic, carinske uprave in trbiške Občine ter operaterji prevoznega sektorja.	3
Cilj srečanja je bil poiskati oziroma začeti vrsto stikov in soočanj, ki bi privedli do predloga o reorganizaciji celotnega sistema železniških in avtocestnih gorskih prehodov na področju naše dežele (predvsem povezav med Opčina-mi in Trbižem ter z Novo Gorico). Prišli so do enotnih pogledov in podali tudi nekaj rešitev, ki bi jih bilo treba uresničiti tudi v kratkoročnem obdobju. Raz-pravljalci so se posebej strinjali, da bi bilo treba dobršen del prometa preusmeriti s ceste na železnico, si prizadevati za odpravo ozkih grl, ki jih predstavljajo mejni prehodi ter odpraviti vse neustreznosti, ki jih predstavlja carinska kontrola. Sicer pa je z odprtjem avtoceste položaj na tem področju zadovoljiv.
Kar zadeva železnico pa si mora ustanova Italijanskih železnic prizadevati za spoštovanje rokov pri izročanju infrastruktur in pri iskanju potrebnih sredstev za dokončanje predvidenih del ter koordinirati dejavnost med posameznimi železniškimi omrežji. S tem v zvezi naj bi zadostili potrebam avstrijske vlade, ki želi ves blagovni promet na Trbižu prenesti na železnico. Kar zadeva jugoslovansko stran, pa prerasti odvečne in negospodarske tehnično—birokratske operacije na mejnih preh.odih.
Konzul Mirošič v Červinjanu
ČERVINJAN — V četrtek je obiskal občino Červinjan v videmski pokrajini jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Tu so ga sprejeli in pozdravili župan Franco Pascoli, člani občinskega odbora, načelniki svetovalskih skupin in posamezni svetovalci.
Med razgovorom je župan Pascoli poudaril pomen, ki ga pripisuje občina Červinjan stikom, ki jo vežejo z občinsko upravo mesta Pazin v Istri. Ti stiki so se v zadnjem času še okrepili in razširili ne samo na gospodarskem, temveč tudi na kulturnem področju.
Mirošič je tudi podčrtal dobre odnose, ki so med prebivalci tostran in onstran meje in ki prispevajo h krepitvi gospodarskega in sodelovanja na drugih področjih, kar je v interesu celotnega prebivalstva obmejnega področja. (ni).
Berite
»Novi Matajur«
Prireditve bodo trajale do septembra
Bogata kulturna ponudba na Obali
KOPER Za slovensko Obalo ni moč reči, da je v Poletnih mesecih kulturniško življenje na počitnicah. Tu se Marsikaj dogaja, žal pa je vse skupaj premalo poudarjeno, reklamirano.
Začnimo z obalnimi galerijami. Slednje tako v Kopru (galeriji Loža in Meduza) kot v Piranu nenehno pripravljajo razstave. Galerije so odprte vse poletje, v Piranu tudi ob sobotah in nedeljah. Tudi galerija Loža v Kopru ima odprta vrata ob nedeljah. Žal pa, vedo povedati v obalnih galerijah, med turisti za razstave ni prevelikega zanimanja. Tujci bolj ali manj "zaidejo" v galerije, gostov, ki bi v obalnih mestih hlastali tudi za tovrstno ponudbo, praktično ni. Kar zadeva reklamo, pa v obalnih galerijah menijo, da si poceni reklame s slabimi plakati, obvestil ne morejo privoščiti, zato je tudi manj vidnih vabil za obisk prireditev, ki jih organizirajo. Tudi propagando "kroji" pomanjkanje denarja.
V piranski občini je kulturno življenje tudi v poletnih mesecih dokaj živahno, skrb zanj pa prevzema KUD Karol Pahor in portoroški Avditorij. Tako se ob petkih vrste znani Piranski glasbeni večeri, v avgustu in septembru bodo v
Križnem hodniku še t.i. Piranske miniature, kjer bodo nastopali pesniki, glasbeniki, chansonjerji, pisatelji itd.
Kulturno umetniško društvo Karol Pahor, skupaj z Avditorijem dvakrat tedensko pripravi tudi nastop pevskega zbora, folklorne skupine, male istrske godbe, bobnarjev ali tamburašev na tržnici (Kaštelu), "prevzeli" pa so tudi šest od dvajsetih folklornih večerov, ki se ob nedeljah ob 21. uri vrstijo v portoroškem Avditoriju. Pri tem dodajmo, da je na teh večerih gostov relativno malo,'večinoma se zadržujejo v "svojih" hotelih, kjer tudi pripravljajo nastope raznih folklornih skupin. Čeprav delavci Avditorija v štirih jezikih razdelijo po recepcijah program, odziv ni kdo ve kakšen. Ob nekoliko šibkejši, ni pa moč reči, da tudi tod v poletnih mesecih vsaj občasno ne poskrbijo za kulturne prireditve. Žal se slednje bolj ali manj "vklapljajo" v različne zabavne večere.
Posebej gre omeniti še ponudbo tujih časnikov in revij. Na Obali jih Delo ponuja na 22 prodajnih mestih. Gre za 31 dnevnikov v nemškem, italijanskem, francoskem in holandskem jeziku, povprečna dnevna naklada vseh časnikov pa je okros.22W izvodov.	DUŠAN GRČA
Danes in jutri Koprska noč
KOPER — Med tradicionalnimi množičnimi prireditvami na Obali je tudi »Koprska noč«, ki vsako leto privabi številne zabave željne obiskovalce. Lani jih je bilo okrog 10 tisoč, pa tudi letos naj bi se jih zbralo prav toliko. Prireditev, ki je v sedemdesetih letih slovela po folklornem festivalu (od ljubljanske TV mreže ga je prevzela celo evrovizija), je z leti nekoliko zbledela in ostala le še velika veselica z več manjšimi prireditvami. Živi pač zato, ker si ljudje želijo zabave ob morju.
Tako bo danes in jutri osem gostincev ponujalo svoje dobrote, na desetih mestih bodo razporejeni razni zabaviščni prostori, na štirih mestih (pred hotelom Triglav, na platoju stare avtobusne postaje, ob parku v starem pristanišču in na kopališču) bo živa glasba. Posebna zanimivost drevišnjega večera pa bo folklorna skupina "Rožmarin haloških dolin" s Ptujske gore, ki bo od 21. do 23. ure "potovala" po Kopru in na različnih krajih izvedla kratke nastope.
Za koprsko noč bodo svoje prispevali tudi športniki. Ti so organizirali regato jadrnic optimist in kajakašev že pred dnevi. Danes pa bo najbolj živahno, saj bo ob 12. uri regata deskarjev v koprskem zalivu, ob 18. uri se bosta začeli tekmovanji v trnkarjenju na starem koprskem pomolu in tekma. 24 ur košarke (KopenJežica), ob stari semedelski cesti pa bo ob 20. uri še veslaška regata.
DUŠAN GRČA
Za dan vstaje na najvišji primorski vrh
Tako kot zimski tudi poletni vzpon Postaja iz leta v leto bolj množična tradicija. Letošnji pohod, posvečen ob-fetnici vstaje slovenskega naroda, je od že 18. po vrsti. Udeležilo se ga je Več kot 200 planincev iz Ilirske Bistrice, Logatca, Maribora, Kopra, z Reke. "jed njimi je bilo tudi okrog 50 mla-ddi brigadirjev, ki sodelujejo na MDA drkini 86.
Na Sviščake, kjer jim je spregovoril Predstavnik Zveze združenj borcev, so Se pripeljali s tremi avtobusi. Kot je že fjavada, so se poklonili spominu pad-” k Soožrdških gozdovih.
Na poti preko Loma do vrha jih je spremljalo sonce. Vreme je bilo kot naročeno in na cilju jih je za napor rtagradil prekrasen razgled preko °sednjih vrhov vse tja do Kvarnerja. Ntsd krajšo slovesnostjo jih je popravil predsednik medobčinskega Radikalnega sveta, nagradili pa so a.di najmlajšega udeleženca — še ne PRetnega Petra Gulo.
Na vrh so pohodniki prinesli kar precej gradbenega materiala, ki ga rrskobistriški planinci nujno potre-za °tmovo zavetišča, in jim ko storili veliko uslugo.
Ra spust so si izbrali staro lovsko j ki jih je pripeljala naravnost v 0(| cpš° snežniško dolino - - Grčovec.
o tu so se po krajšem oddihu odpra-zah na ^ekanje, kjer jim je ob igrah in l1j(Davi čas do odhoda avtobusov kar r.° minil. Domov so se vrnili šele Proti večeru.
Vr adovoljni obrazi planincev ob po-pa naj bodo organizatorjem, in 7 neznrk' Občinski zvezi sindikatov m ~vezi telesnokulturnih organizacij bud 9 ®^strma' v pohvalo in spod-
V koloniji SKGZ preživlja počitnice 39 otrok iz Gorice in
Trsta
V Puntiželi v znamenju sonca in morja
Puntižela je majhen rt na skrajnem jugu Istre, nedaleč od Pulja in prav nasproti Brionom. Tu preživljajo dvotedenske počitnice v znamenju sonca in morja udeleženci kolonije SKGZ, ki je že tretja letos po onih v Tatrah in v Tolminu. Otrok je 39 (24 iz Gorice in 15 iz Trsta), nastanjeni so v pritličju
dvonadstropne stavbe v najlepšem delu velikega kampa Jugoslovanskega mladinskega rekreacijskega centra, na robu borovega gozdiča in le nekaj korakov stran od plaže in kristalno čistega morja.
In prav v morju in na plaži preživijo otroci večji del svojega časa: štiri ure
Vsak dan pred kosilom imajo pred domom v Puntiželi sestanek, na katerem obravnavajo razna vprašanja v zvezi z življenjem v koloniji. Prejšnjo sredo so se sestanka udeležili tudi predstavniki Odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaškega doma iz Trsta
zjutraj in tri popoldne. Nič čudnega torej, da so vsi že rjavi kot Indijanci in da plavajo kot ribe. Še tistih nekaj, ki se niso znali dovolj kretati v vodi, so s pomočjo plavalnega učitelja v nekaj dneh postali kar se da spretni.
Kolonija pa seveda ni samo kopanje: obstajajo še druge dejavnosti, od športnih do rekreacijskih do turističnih. Glede teh naj omenimo ponedeljkov ogled Pulja in njegovih znamenitosti, seveda predvsem Arene, kjer prav v teh dneh poteka filmski festival, prav danes pa se bodo z ladjo podali na celodnevni izlet v Rovinj. Tudi športna dejavnost je raznolika: v domu imajo na razpolago namizni tenis, fantje se radi ukvarjajo tudi z nogometom — v prvenstvu kampa so se dokopali do polfinala v odbojki pa so se bolj izkazale deklice, ki so v zagrizeni tekmi s 15:13 premagale fante.
Ob tako natrpanem programu skorajda ni bilo časa za pogovor z otroci: pač pa smo veliko informacij dobili od stenčasa, kjer so zabeleženi vsi "najpomembnejši" trenutki njihovega bivanja v Puntiželi. In tako smo izvedeli na primer, da je Alex ulovil sipo, da je Mark spal z lubenico, da so med obiskom Pulja posnedli 15 kil sladoleda (morda pa je tu nekaj pretiravanja). Sami pa smo se lahko prepričali, da je vzdušje v koloniji kar najboljše, da vlada med udeleženci prijetna solidarnost, da so navezali prijateljske stike z drugimi skupinami v kampu — predvsem z Avstrijci in Čehi — in da je otrokom žal, da se dvotedenske počit-

Z dopisom našemu dnevniku so želeli otroci pozdraviti tudi svoje domače ter jim zagotoviti, da se imajo prav lepo.
niče počasi iztekajo. Jutri bodo imeli spet obiske staršev, v ponedeljek bo na vrsti poslovilni večer, v torek pa bodo jutro izkoristili še za zadnje kopanje, popoldne pa se bodo z avtobusom podali proti domu. Prihod je predviden za 18. uro v Sežani in za
19.30	v Gorici.
Philipp Vandenberg
Hetera
v . Najprej so bili vsi tiho. Nihče ni prav vedel, ali si je °lskovodja s tem privoščil posebno šalo. Šele ko je Te-.ls^0kles dal spet napolniti skodelico in jo kot zmagovito 0 e/o dvignil visoko nad glavo, je izbruhnilo divje kriča-Je' “Noče se norčevati iz nas!« — »Pri Hadu, to ni želja ob 'Nabosu/« — »Tj izzivalec usode!«
. Samo Aishil je našel pohvalne besede za vojskovodjo sk re^e^: “O' bi vi norci vsaj mogli raazumeti, da lahko °delica vina marsikdaj bolj razveseli srce kot polna po-. R heter, in da kratek trenutek sreče več pomeni kot sto Centov srebra.«
Ne da bi se zmenil za nerazumne pripombe drugih pivcev, si je Temistokles utrl pot do kipa Afrodite in še preden mu je mogel kdo to preprečeti, potisnil čudovito umetnino z marmornega podstavka. Zamolkel udarec in bronasti kip se je razletel. Glava, roke in zgornje telo so se raztreščili po tleh in obležali kot deli punčke, ki jo je raztrgal jezen otrok.
Temistokles je videl, kaj je naredil, pogledal je vsak posamezni del, ki je ležal na tleh votel in razbit, potem pa se je obrnil in vzravnano odšel iz ateljeja, ne da bi pokazal najmanjši znak pijanosti.
Dafne, ki je iz največje bližine doživela nepričakovani nastop vojskovodje, je občutila telesno bolečino, ko je videla, da se je Glaukiasovo delo razletelo na koščke. Bilo je, kot da bi ji bili odleteli deli njenega telesa, kakor da bi jo bili vsi ti pijani moški mučili in razsekali na koščke. Temistokla pa, ki ga je najprej pomilovala, potem se ga bala, tega Temistokla je začela Dafne zdaj sovražiti.
PETO POGLAVJE
Kdo bo zmagal v teku na en stadij? - Nič ni bolj vznemirjalo obiskovalceev olimpijskih iger kot to vprašanje,- dva izmed tekmovalcev sta imela namreč tako hitre noge, da se je zdelo, kot da letita po zraku: Tračan Efialtes in Spartanec Files. Zanesljivo je bilo eno: po njem bodo Heleni imenovali obdobje do naslednjih iger, do 74 olim-piade.
mnog Oj etične ijuasne množice Dafne in Meaara najprej nista bili opazni,- veliko lepih žensk in deklet je bilo videti - samih neporočenih. Samo neporočene ženske so namreč imele vstop v sveto območje in k tekmam V starih časih so bile navade celo še strožje. Obstajal je sicer zakon, ki je vsem ženskam prepovedal, da bi v času
r rek° A!fe0S tiste' ki bi ‘a ™kon prekršile, naj bi vrgli z visoke skale vendar ga niso nikoli
uporabili. Celo ko ,e Ferenike, skrbna mati, oblečena v trenerja, spremljala svojega sina Peisirida na tekme, in je
^d7nSk°k,°m S trlbune. njena dvignjena obleka pokazala, da zanesljivo m moški, je olimpijci niso vrgli s skale. Pač pa so spremenili zakon m podpisali, da so v prihodnje športniki in trenerji morali nastopati goli.
S četrtkove seje tržaškega občinskega sveta
Richetti bo za župana ponovno izvoljen v torek LpT se vrača h koreninam z načrtno opozicijo
Po pričakovanju so bili prvi dve glasovanji in balotaža za izvolitev novega župana na četrtkovi občinski seji neuspešni. Potrebno je namreč bilo, da bi kdo od kandidatov za izvolitev na župansko mesto prejel absolutno večino glasov (28 preferenc, ker je bilo na seji prisotnih 55 svetovalcev), kar pa se v pomanjkanju širšega sporazuma ni zgodilo. Nova šeststrankarska koalicija (KD, PSI, PSDI, SSk, PLI in PRI), ki šteje 24 (od skupno 60) svetovalcev je predlagala potrditev dosedanjega župana Richettija, ki je bil odteh strank deležen laskavih priznanj za doslej opravljeno delo.
Sicer pa najprej poglejmo izid glasovanj: pri obeh in v balotaži je bilo prisotnih 55 svetovalcev (odsotni so bili 3 predstavniki KPI ter po 1 PSI in LpT). V prvem so glasove prejeli: Richetti 24 (enega manj od razpoložljivih glasov, ker sta ga podprla tudi predstavnika Tržaškega gibanja Parovel in Mestne liste Aprigliano), Cecovini (LpT) 16, Calabria (KPI) 9, De Polo (MSI) in Agnelli (PSI) 1. V drugem glasovanju je Richetti prejel enako število glasov in sicer 24, LpT pa je zamenjala kandidata in predlagala Dolcherja, ki je prejel tudi 5 glasov MSI in torej skupno 21 glasov, 9 glasovnic je bilo belih (oddali so jih predstavniki KPI, potem ko so umak-
nili kandidaturo Calabrie in s tem pokazali določeno pripravljenost, da bi pod točnimi po9°ji lahko podprli ali tudi sodelovali z novo upravo), 1 glas pa je ponovno prejel Agnelli (očitno iz vrst šeststrankarske koalicije). Potrebna je bila zato balotaža med svetovalcema Richettijem in Dolcherjem, ki sta pri drugem glasovanju prejela največ glasov. Prvi je v balotaži prejel 25, drugi pa 21 glasov, 9 glasovnic (KPI) pa je bilo belih. Nihče od kandidatov ni bil torej izvoljen; občinski svet se bo zato po sklepu načelnikov svetovalskih skupin in ratifikaciji občinskega odbora, ki se je sestal pozno ponoči, ponovno sestal v torek, ko bo za izvolitev župana potrebna le relativna večina glasov; na torkovi seji bo torej za župana že tretjič izvoljen Franco Richetti, na isti seji pa bo na dnevnem redu tudi izvolitev novega odbora.
Volitve župana so na četrtkovi seji zaključile več kot petinpolurno razpravo, v katero je poseglo 28 svetovalcev vseh političnih skupin. Glavna'nit, ki je v bistvu povezovala vse posege, je bil toliko časa sicer delno prikrit a že dolgo trajajoči spor med Listo za Trst in strankami dosedanje koalicije, ki se je v četrtek še poglobil. Po tonih posegov svetovalcev Liste je mogoče zatrditi, da je prišlo do pravega in ne-
zaceljivega razkola; predstavniki Liste so se kot pred leti razbohotili z žolčnimi napadi na desno in levo, proti vladi in strankam, v prvi vrsti proti Krščanski demokraciji, pri čemer pa niso pozabili na župana Richettija, s katerim so še pred kratkim dobro sodelovali. Pri tem vračanju h koreninam so se "proslavili" tudi običajno zmernejši predstavniki Liste, pri čemer je bilo mogoče zaznati občutek, da so se končno otresli očitno težkega bremena, ki ga je predstavljalo sodelovanje s tradicionalnimi strankami. Za vse to kar je bilo pozitivno opravljenega so si seveda listarji sami prevzeli velike zasluge, za vse pomanjkljivosti in neizpolnjene obveze pa so zvrnili krivdo na ostale partnerje dosedanje koalicije: pravo vračanje h koreninam torej in napoved za trdno opozicijo, ki jo bo Lista odslej vodila v občinskem svetu.
S svoje strani so predstavniki šeststrankarske koalicije pozivali Listo, naj spremeni svoja stališča; potem ko so se izrekli proti komisarskim upravam so v bistvu izrazili mnenja, da je hipoteza oblikovanja manjšinskega odbora v sedanjem trenutku edina možna rešitev; in na to perspektivo so tudi gledali dokaj optimistično, kjub temu - v kolikor bi v resnici prišlo do takega odbora, kar je najbolj možno da jih bo že v kratkem čakala
dokaj zahtevna naloga, to je predstavitev, oziroma odobritev proračunskega dokumenta za tekoče leto.
Pri tem se seveda odpira vprašanje, kako bo tak odbor lahko premostil ovire proračuna in nato nadaljnjega upravljanja, ker ne bo razpolagal s potrebno večino. Nihče od te koalicije ni niti z besedico omenil, kako si zamišlja rešiti to vprašanje, vsi so se omejili le na splošne apele ostalim strankam, medtem ko so listarji in misovci "svarili" novo koalicijo, da jo bodo v takih okoliščinah stalno pogojevali komunisti. Kaj pa pri vsem tem meni KPI? Komunistični predstavniki so tudi na četrtkovi seji ponovili svoje predloge — potem ko so ostro ožigosali dosedanje sodelovanje med KD in LpT, predvsem pa pogojevanje LpT in krogov, ki jih zastopa, ne samo na delovanje občinske uprave ampak na celotno vzdušje v mestu — po katerih so možni tudi drugačni odbori, kot je bil na primer dosedanji; dodali so, da mesto potrebuje večinsko upravo z organskim sodelovanjem KPI, ki naj velja do leta '88, ali pa tudi za krajše obdobje. KPI ni nikakor postavila prejudicialnih zapor do demokratičnih strank in želi da bi ostale stranke odgovorile na njene predloge, (as)
Izlet odbora VZPI iz Devina-Nabrežine na Trnovsko planoto
Prejšnjo soboto je odbor VZPI-ANPI za Devin-Nabrežino priredil izlet na Trnovsko planoto, ki je bila zibelka in trdnjava primorskega partizanstva. Glavni namen izleta je bil ogled spomenika-grobnice padlim novogoriške občine, ki je bil zgrajen na Ko-bilniku pri Trnovem in kjer je pokopanih več sto borcev in vklesanih nad dva tisoč imen.
Ob spomeniku je v imenu nabrežin-ske borčevske organizacije spregovoril Albin Škerk. Med drugim je omenil veliko tridnevno zmagovito bitko, ki je bila januarja 1945 prav na Trnovem, in katere so se udeležili tudi nekateri izmed izletnikov. Spomnil se je tudi tragično preminulega narodnega heroja in slavnega komunističnega poslanca v italijanskem parlamentu Jožeta Srebrniča, ki je za časa fašizma zahajal v tiste kraje na razne partijske in antifašistične sestanke.
Po počastitvi padlih z enominutnim molkom in položitvi spominskega venca so se udeleženci podali na kosilo v Lokve, nakar so nadaljevali pot proti Mostu na Soči.
Po odhodu zjutraj je bil prvi enourni postanek v Novi Gorici, med katerim je vladalo zanimanje za ogled lepih izložb. Zaključni postanek pa je bil proti večeru v gostilni v Jamljah, kjer so se izletniki ponovno okrepčali. Tako se je s petjem in v splošnem zadovoljstvu zaključil izlet devinsko-nabrežinskih bivših borcev, ki jim je še enkrat nudil možnost obujanja bridkih in slavnih življenjskih spominov. (A. Š.)
V Dijaškem domu beneški variete in slovo od poletnega središča
Malčki iz Beneške Slovenije so pripravili svojevrsten variete
Včeraj so se slovenski in italijanski otroci poslovili od poletnega središča
Slovenski in italijanski otroci so se poslovili
Sklepna prireditev centra v Dolini
"Človek se tudi lepih stvari kaj kmalu naveliča", pravi stara ljudska modrost. Slednje velja tudi za male šolarčke, ki si skozi vse šolsko leto nestrpno želijo počitnic, "časa brez domačih nalog in spraševanj". Ko pa vendarle napoči čas blaženega brezdelja, jim na začetku kar gori pod nogami. Radi bi se naspali, radi bi se naigrali, radi bi pohajali, radi bi šli k morju in kaj vse bi še radi počenjali. Počasi pa se tudi med brezskrbno lenarjenje in pohajanje vseli neizmerno dolgočasje. Dnevi postanejo izredno dolgi, še tako zanimiva in navdušujoča igra postane vir naveličanja. Otrok si tudi med počitnicami zaželi aktivnosti, angažiranosti in seveda razvedrila. Za vse to skušajo že nekaj let poskrbeti različni poletni centri, ki so razkropljeni po raznih krajih in vaseh.
Po treh tednih brezskrbnega veselja in skupne radosti se je včeraj zaključil poletni center v Dolini. 68 malčkov slovenske in italijanske narodnosti je skupno preživelo petindvajset nepozabnih dni polnih poučnih izletov po Tržaškem zalivu, Miramarskem parku, Perčedolu, sprehodov po kraški gmajni in gozdičih, kopanja v Miljah, iger in medsebojnega razumevanja. Štirinajst italijanskih otrok, ki jih je vodila spremljevalka Eda Pancrazi, je imelo svoj uradni sedež v dolinski osnovni šoli. Kot pa je sama spremljevalka povedala, so otroci prebili naj-
Slovo malčkov s pisanimi klobuki in barvnimi balončki
več časa skupno s slovenskimi malčki v prostorih občinskega otroškega vrtca. Slednji so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Vodile so jih: Karmen Kosmač, Daria Sancin, Barbara Bone-ta, Tanja Canziani, Silva Pettirosso, Gabriella Clari in druge priložnostne asistentke. Animatorke so si letos zamislile, da bi otroke spodbudile k ustvarjalni igri. Otroci so poletni center spremenili v namišljeni lunapark, kjer so ustvarjali svoje risbice, ročna dela in skupinske izdelke. V zname-
nju živobarvno pestrega lunaparka je bila tudi' včerajšnja zaključna prireditev, ki se je začela z ljubkim plesom šestih pisano oblečenih plesalk. Deklice so nato z magično pomočjo svojih čudežnih paličic privabile ostale otroke v lunapark. V tem se je na travnik otroškega vrtca zlila prava reka živobarvnih klobučkov, balončkov, trakov in otroških vriskov. Bogati množici staršev in sorodnikov so nato otroci zapeli nekaj veselih pesmic, katerim je sledila bogata zakuska. (Ig)
Mladi Benečani, ki so te dni gostje tržaškega Dijaškega doma v okviru kolonije Mlada brieza, so si v četrtek pripravili pravcati "kabaretski večer".
Po uvodni beneški ljudski pesmi Gor an dol (v stilu prave vaške veselice) so si privoščili eno od vzojiteljic, ki jim vsak večer pred spanjem pregleduje glavice, nato se je pojavil Cristian - čarovnik s kartami, Frances-ca, Katja in Laura so zapele enega od hitov letošnjega Senjama Takuo te mladi (ob klavirski spremljavi avtorja Davida), Ana je zaplesala, Francesca in Laura- (gojenki glasbene šole) sta pokazali, kaj zmoreta pri klavirju in še marsikaj se je dogajalo ob klavirski spremljavi malega Davida, ki je dokazal kar precejšnje režiserske sposobnosti. Sicer izredno zabaven spored je potekal istočasno v treh jezikih: v beneškem narečju, v slovenščini in italijanščini. Ob takih otrocih lahko že upamo, da bo prihodnost lepša...
Včeraj pa so se od Dijaškega doma poslovili malčki, ki so tu preživeli štiri tedne letošnjega poletja v organizaciji Zveze žensk Italije - UDI. Več kot petdeset slovenskih in italijanskih kratkohlačnikov, med mnjimi so bili tudi prizadeti, se je te dni podilo pred budnimi očmi vzgojiteljic in vriskalo v en glas, ne glede na kulturne in jezikovne razlike med njimi.
Na včerajšnji "veliki fešti" so pokazali, da so se v tem času tudi marsikaj naučili. Z gibi in glasbo so nam prikazali znano zgodbo o grdem račku, skupaj pa so zapeli pesem Mali slonček -v slovenščini in italijanščini. Njihovi gostje so bili mladi Beneški Slovenci, ki so se izkazali s pesmijo Din dan doh. Povabili so tudi starše, ki so se izkazali s slaščicami, vse dogajanje pa vestno spremljali s fotoaparati.
Pogovor s prof. Victorjem Gonzalezom, političnim beguncem iz Čila
»Kmalu bo Čile spet zaživel v demokraciji«
Čez poldrugi mesec, in sicer 11. septembra, bo poteklo natanko 13 let, odkar je vojaški udar strmoglavil vlado Salvadora Allendeja v Čilu. Za to južnoameriško državo se je tedaj pričelo najtemnejše obdobje v njeni zgodovini, ki mu še danes ni videti konca. Vesti o širokem odporu prebivalstva proti režimu gen. Augusta Pinocheta že dolgo prebiramo skoraj vsak dan, vendar je diktatorju z železno pestjo doslej uspelo ostati na oblasti in ne kaže, da jo bo tako hitro izgubil.
Pred 13 leti je mnogo Čilencev zapustilo svojo domovino, da bi se izognilo krvavi represiji. Med njimi je bil tudi prof. Victor Gonzalez, ki odttej Živi kot politični begunec v Italiji, in sicer v Perugii. V teh dneh se je mudil v Trstu, kamor je prišel, da bi sodeloval na solidarnostnem večeru s Čilom, ki je bil preteklo sredo v okviru pokrajinskega festivala komunističnega tiska. Izkoristili smo priložnost in ga zaprosili za krajši intervju.
Bi nam na kratko orisali svojo življenjsko pot?
Najprej bi vam rad povedal, da mi je prihod v vaše mesto živo obudil v spomin tragične dogodke, ki so prizadeli mojo domovino in mene osebno. Tokrat sem drugič v Trstu. Prvič sem se tu mudil decembra 1973, se pravi takoj potem ko sem kot begunec prišel v Italijo. V vaše mesto so me povabili, da bi sodeloval na neki manifestaciji proti vojaškemu udaru. Poleg tega me Trst spominja na moje rojstno mesto Valparaiso. Pristaniška mesta iz vsega sveta so si pač podobna.
Ste imeli posebne razloge, da ste se podali v begunstvo?
Bil sem in sem komunist, čeprav se nisem nikoli poklicno bavil s politiko. Po poklicu sem ekonomist, poučeval sem na univerzi v Santiagu, poleg tega pa sem delal na ministrstvu za proračun. To je bilo dovolj, da sem tvegal zapor ali še kaj hujšega. Vedeti je namreč treba, da se represija takoj po državnem
Prof. Victor Gonzalez ,
udaru, a tudi potem, ni znesla samo nad politično izpostavljenimi osebnostmi, marveč tudi nad intelektualci, zlasti tistimi, ki so bili levo usmerjeni.
O vzrokih propada socialistične izkušnje v Čilu je bilo že veliko povedanega. V italijanski levici, zlasti v KPI, je ta izkušnja spodbudila tudi kritična razmišljanja o strategiji, ki naj vodi levico v borbi za osvojitev in potem za ohranitev osvojene oblasti v kapitalističnih sistemih. Se takšna razmišljanja pojavljajo tudi v čilski levici?
Se, čeprav zaradi tega ne more biti nič manj odločna obsodba vseh tistih notranjih in zunanjih reakcionarnih sil, ki so bojkotirale in naposled strmoglavile demokratično izvoljeno vlado Salvadora Allendeja. Brez dvoma pa je socialistična izkušnja v Čilu propadla tudi zaradi napak, ki so jih zagrešili njeni
voditelji. Socialistične sile si v čilski demokraciji niso znale pridobiti statusa povsem zakonite demokratične alternative. Naj mi bo dovoljena kratka primerjava z italijanskimi političnimi razmerami. Danes lahko vsemu navkljub rečemo, da predstavljajo KPI' PSI in druge levičarske stranke zakonito alternativo, vsaj potencialno, v italijanski demokraciji. Ta status so si pridobile z dolgotrajnimi prizadevanji, ki kore-ninijo v enakopravnem sodelovanju z drugimi demokratičnimi silami v borbi proti nacifašizmu. No, takšna "legitimacija" je manjkala strankam in giba' njem, ki so sestavljali Unidad popular, in tega nis° dovolj upoštevali.
Gen. Pinochet je pred kratkim presenetil čilsko in mednarodno javnost z izjavo, da namerava ostati na oblasti najmanj do leta 1997. Koliko možnosti po vašem ima, da bi mu to uspelo?
Zelo malo ali kar nobene. Čile danes pretresa strašna gospodarska kriza, kakršne še ni bilo nikon v njegovi zgodovini. Pinochet je v zadnjih letih skoraj povsem izgubil še tisto malo konsenza, ki ga Je pred nekaj leti užival. In to tako znotraj kot zunaj države. Celo Reagan mu odreka podporo. Kolik0 časa bo Pinochetu še uspelo ostati na oblasti, pa 1 odvisno tudi od vojske, ki ima veliko moč, od enot nosti demokratične opozicije itd. Za bodočnost Cu je spodbudno tudi dejstvo, da je proces demokratizacije že zajel številne južnoameriške države.	,
Kolikšen pomen pripisujete pritisku mednarod ne javnosti za demokratizacijo Čila?
Velik. Že širjenje poznavanja preteklosti in se njosti moje domovine v svetu pomembno prispeva njeni boljši bodočnosti. Ta je tudi ena glavnih de javnosti, ki jih opravljamo čilski politični begun0 po svetu. V Italiji nas je kakih 500, pred petimi 1° ^ smo ustanovili solidarnostni odbor s Čilom, v kat® rem sodelujemo vsi, mimo ideoloških in politicn1 razlik.
Ob vzdržan ju svetovalcev PRI in Mesine liste
Serijo bodo predvajali v Miramdrskem parku
Miljski občinski svet odobril proračun 1986
V programu o Maksimilijanovih filmih ne manjka mittelevropske nostalgije
Med včerajšnjo
Miljski občinski svet je na svoji četrtkovi seji odobril proračun za leto 1986. Zanj so glasovali svetovalci večine, se pravi Liste Frausin (KPI) in PSI, proti so bili predstavniki DC, PSDI, Liste za Milje in MSI, medtem ko sta se vzdržala svetovalca PRI in Mestne liste.
Razprava pred glasovanjem ni bila Posebno živahna. K temu so prav gotovo prispevale izredne okoliščine, v katerih krajevne uprave letos izdelujejo svoje finančne dokumente. Kot znano, parlament še vedno ni odobril zakona o krajevnih financah, ki kajpak predstavlja osnovo tudi za izdelovanje občinskih proračunov. Le te Pa je kljub temu treba po zakonu o-dobriti do 31. julija. Zaradi tega je Puljski občinski odbor (kot sicer tudi drugi) predstavil občinskemu svetu začasen, »tehničen« osnutek proraču-ua. V razpravo so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin. S klopi opozicije so se oglasile tudi nekatere kritike, npr. glede visoke ce-ue vode, načrta Marina Muia, ki je se vedno zgolj na papirju, ipd.
Politično zanimivo je bilo dejstvo, ua predstavnik Mestne liste Marchio In republikanec Colombo nista glasovala proti proračunu, temveč sta se, kot rečeno, pri glasovanju vzdržala. !o je župan Bordon v svojem posegu Primerno podčrtal. Kot znano, je že
dalj časa govor o možnosti, da bi miljsko upravno koalicijo razširili, in sicer z vstopom socialdemokratske in republikanske stranke. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, do tega ob glasovanju proračun ni prišlo. Pogajanja bodo mogoče stekla po poletnem premoru. Stvar zase predstavlja svetovalska skupina Mestne liste, ki je bila formalno ustanovljena šele pred kratkim.
Miljski občinski svet je na svoji zadnji seji obravnaval še dve točki, ki sta bili na dnevnem redu. Z večino glasov je odobril informacijo občinskega odbora o mladih, ki opravljajo civilno službo v občinski upravi namesto redne vojaške službe. Soglasno pa so bdi odobreni sklepi o povišanju honorarjev za župana in odbornike ter o povišanju sejnin za občinske svetovalce in za člane občinskih komisij. Prihodnjič se bo miljski občinski svet sestal po počitnicah, se pravi septembra.
• Na Furlanski cesti, točneje na odsekih od št. 85 do Ul. Berlam ter od št. 105/1 do 102 je začela veljati prepoved parkiranja in ustavljanja. 0-mejitev so odredili zaradi popravljalnih del na plinovodu in bo trajala do izvršitve del.
Maksimilijana nam ponujajo v romantični omaki, na habsburško-impe-rialni način in v sadni solati, namakanega z mehiškim vinom, in že ko smo navajeni televizijskih dopoldne-vov v družbi naraščaja angleških monarhov, ki si po anglikansko obljubljajo večno zvestobo, zakaj bi se o-drekli enkratnemu filmskemu dokumentu poroke princa Karla in princese Zite (Schivarzau leta 1911)? Lah-
tiskovno konferenco
ko bi si tudi obudili spomine na slovesne, impozantne, kičaste pogrebe Habsburžanov, od Franca Jožefa do Franca Ferdinanda.
Skratka, kar si človek s še tako razvito mittelevropsko nostalgijo poželi, jo brez težav stakne v programu »Maksifilmov« (Maksimilijan + film) Cappelle Underground, ki so nam ga predstavili včeraj na tiskovni konferenci, filmsko-zgodovinskem
srečanju v Novinarskem krožku.
Tiskovno konferenco so sklicali, ker se jim je zdelo že pretirano, da jih v Trstu tako zanemarjajo, povod za filmsko-zgodovinsko srečanje pa je bil prihod Walterja Fritza, ravnatelja Avstrijskega filmskega arhiva na Dunaju (Osterreichisches FUmarchiv). Žal Walterja Fritza ni bilo v Trst, ravnotako ni bilo Petra Konlechnerja, ravnatelja Avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju (Osterreichisches Filmmuseum), ki se bo mudil v Trstu v prihodnjih dneh. Razloga za izgubljeno filmsko-zgodovinsko priložnost ne smemo iskati v nespretnosti prirediteljev, pač pa v zakoreninjeni »nesimpatiju, ki veže Fritza in Kon-lechnerja.
Srečanje je bilo kljub tem težavam zanimivo in tudi prisotna prireditelja, predsednica Cappelle Underground Rosella Pisciotta Piccoti in »filmski izvedenec« (pravijo, da mu »kritik«. ni všeč) Lorenza Codelli sta bila vesela in nasmejana. Do zadnjega sta namreč primerjala mednarodne vremenske napovedi in vse so obljubljale moker začetek za »Maksifilme« v Miramaru. Pa je zapihala burja in Šarlotin duh, o katerem pravijo, da še tava v Miramarskem parku, je včeraj lahko gledal svoj prvi film. Bogve, če mu je bila interpretacija nearistokratske Bette Davis všeč.
Danes se konča tečaj »Novo slikanje v kamnolomih«
Sporazum med Dolino in EZIT za preuredbo industrijske cone
Baletna skupina Operetnega festivala v nedeljo gost razstave Sen valčka
»Novo slikanje v starih kamnolo-mih« je naslov tečaju slikarstva, ki se je pod vodstvom prof. Nina Peri-zija začel v ponedeljek in se zaključuje danes. 12 umetnikov in umetnic, ki so se udeležili tečaja in v tem času ustvarjali v raznih kamnolomih devinsko-nabrežinske občine, bodo danes zaključili svoje delo, stvaritve Pa bodo razstavili meseca septembra Y Prostorih Letoviščarske in turisti-016 ustanove v Sesljanu.
9 tečaju, ki se lepo vključuje v le-j^nje proslavljanje 2000-obletnice de-uvanja nabrežinskih kamnolomov, hom° podrobneje pisali v posebni re-P°rtaži; pripravljen; z nekaterimi u-deleženci tečaja in njihovim vodstvom.
* V okviru stalnih stikov sta se po-srečala župan Richetti in pred-*®pnik avtonomnega zavoda za ljudske Rrtdnje (IACP). Pogovarjala sta se 0 Problemih naselja Melara, predvsem °. najemnini, Id jo plačujejo stanoval-c“' vMik del najemnine namreč predstavljajo skupni stroški za čiščenje, azsvetljavo itd. Oba sta bila mnenja, a je treba čimprej izoblikovati način ^ olajšanje tega bremena.
Včeraj zjutraj se je sestal upravni svet ustanove za industrijsko območje EZIT, ki je po dolgotrajnem odlašanju odobril pomemben osnutek sporazuma za preuredbo industrijske cone v občini Dolina. Osnutek sporazuma je pripravila delovna komisija, ki so jo sestavljali, za občino Dolino župan Švab, podžupan Pečenik ter odbornik Švara, za EZIT pa predsednik Rossi ter člana izvršnega odbora Ger-li in Duva. Osnutek bi moral v kratkem odobriti še občinski svet dolinske občine.
Ustanova, ki upravlja industrijsko območje EZIT, je s tem končno odprla perspektivno debato z dolinsko občinsko upravo in sprejela aktivno sodelovanje z občino, ki je skoraj v celoti del pokrajinske industrijske cone. Na dnevnem redu so bili namreč problemi vzdrževanja cest, ki so občinske in o-benem spadajo tudi v območje EZIT, načrtnega uvajanja metanizacije in zamenjav terenov (permute).
Na terenske zamenjave se povezujeta tudi dve drugi pomembni točki za kateri sta se včeraj sporazumeli upravi dohnske občine in EZIT, m sicer definicija novega obsega indu-
strijskega območja na ozemlju občine Dolina in izvedba načrta nove obrtniške cone na bivšem območju SIOT.
Na včerajšnjem sestanku so med drugim odločili, da bodo prav načrtu za gradnjo obrtniške cone, ki jo bo upravljal že obstoječi konzorcij slovenskih obrtnikov, posvetili največ pozornosti in truda. To je še posebno razveselilo dolinsko predstavništvo, ki mu je obrtniška cona še posebno pri srcu.
EZIT je tudi pripravljena sprejeti predloge dolinske občine v zvezi z zamenjavo terenov na paritetni ravni. V Dolini bi namreč radi »zamenjali« industrijsko cono z območja Hriba sv. Roka s »prosto cono« na Dolgi kroni. Na to pobudo je, čeprav okvirno, E ZIT že pristala, obe upravi pa si nista bili sklepčni glede razmerja, po katerem bi marali terene zamenjati. Vse kaže, da je uprava EZIT končno sprejela varianto enakopravne zamenjave in da bodo v nekaj letih odpravili »industrijo« s Hriba sv. Roba.
Dolinska občina bo morala sedaj rešiti z EZIT tudi sporno lastnino terena na Krmenktt, M prav tako spada k industrijskemu območju, in speljati gradnjo novega igrišča v Boljuncu.
Takole se je svojčas prikazovala operetni publiki igralka Pina Gioana
Razstava Sen v«'čka - Dunajska o-pereta v Italiji, ki jo je priredila Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova v sodelovanju z mestnim gledališkim muzejem Schmidi pod umetniš-
kim vodstvom glasbenega kritika Giannija Gori ja, doživlja velik uspeh. V enem mesecu jo je namreč že obiskalo 20 tisoč oseb, vedno več pa je tudi ustanov in organizacij iz drugih mest Italije, ki bi jo rade imele v gosteh. Verjetno je ta vsedržavni odziv tudi sad zanimanja, ki so ji ga različna sredstva množičnega obveščanja (TV, dnevniki in popularne revije) posvetila v zadnjih tednih.
Če je razstava že sama na sebi vabljiva, jo občasno bogate še številne pobude, ki dvigajo radovednost ljubiteljev operete. Mednje spadajo tudi srečanja s protagonisti operet, ki jih v teh dneh predstavljajo v Trstu, pa tudi v drugih bližnjih krajih. V tem smislu je Trst res postal stični kraj za vse, bar se — vsaj v deželah Alpe - Jadrana — dogaja okrog te glasbe-no-zabavne zvrsti. V tem okviru se bo v nedeljo ob 12. uri predstavila v razstavnih prostorih baletna skupina tržaškega Operetnega festivala s koreografom Ginom Landijem na čelu. Kdor torej hoče videti vseh 40 članov baleta čisto od blizu, naj ne zamudi. Ker računajo na množičen obisk, so mestni redarji prepovedali v nedeljo od 10. do 13. ure parkiranje na Trgu Piccola. Naj še spomnimo na umike razstave: od torka do sobote si jo lahko ogledamo od 10. do 13. ure, popoldne pa od 17. do 19.45. Ob nedeljah je odprta od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta.
Obvestilo
šolnikom
Deželni zavod za raziskave, eksperimentiranje in poklicno izpopolnjevanje (IRRSAE) bo priredil 8. septembra zasedanje o vzgoji in izobraževanju v večjezičnem prostoru. Prijave sprejema zavod IRRSAE (Ul. Cantu 10) od 9. do 12. ure (tel. 571954) do 31. julija.
Športno uredništvo Radia Trst A izreka globoko občuteno sožalje svojemu sodelavcu Mariju Šušteršiču ob smrti dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izreka sožalje Marju Šušteršiču
družina Jelarčič
Ob nenadni izgubi Pepija Šušteršiča izrekata sinu Marju in družini občuteno sožalje
Ksenija in Vojko Bandelj
Ob smrti Giustine Campanialli se pridružuje žalovanju
družina Germani
Stališče socialistov o Tržaškem Lloydu
Socialisti v Tržaškem Lloydu so se sestali na sedežu PSI ob navzočnosti deželnega odbornika Carboneja, da bi proučili stanje in težave tega poldnevnega podjetja. Prisotni so še enkrat ožigosali izmikajoče stališče Fmmare, ne spoštuje obvez o razvoju prometa na Jadranu, prav tako so zavrnili nacrt preustroja Lloyda, po katerem naj bi logistični sektor premestili v Milan.
Odbornik Carbone je s svoje strani ugotovil, da je deželni odbor zavzel v celotni zadevi aktivno in konstruktivno vlogo, povsem negativno pa je oce-, stališče Finmare ki zavrača ponudbe zaseli likov, za prevzem Lloyda v mastne roke.
Občina je najela posojilo za ureditev parkirišča pri bivši pivovarni Dreher
no iraška občina je najela novo posojilo za ureditev prepotrebnega javnega parkirišča na mestu bivše pivovarne Dreher v znesku dveh milijard in sedem-o milijonov lir. Parkirišče bo lahko sprejelo preko 1.500 jeklenih konjičkov, čcno pa bo pod stanovanjsko zgradbo, ki jo bo za svoje uslužbence sradilo Ministrstvo za pošto in telekomunikacije.	.... .
h;s- ,°le6 tega je občina prejela še kredit za obnovitvena dela v gledališki si Verdi. S tem denarjem nameravajo gledališče posodobiti — predvsem se Uče različnih električnih naprav in razsvetljave.
JflST — ui. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
POPUSTI
POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
°bv. občini 16.7.86
V začetku dvgusta na pobudo pokrajinske uprave
Čiščenje obale med Križem in Nabrežino
»čiste plaže« je zgovorno ime pobude, ki jo tudi letošnje poletje misli izvesti pokrajinska uprava ob sodelovanju ekoloških in naturalističnih združenj ter posameznih prostovoljcev. Stekla bo 2. in 3. avgusta, njen namen pa je korenito očistiti predel obale od Križa do Sesljana.
Zbirališče »čistilcev« bo 2. avgusta ob 8.30 v Sesljanu, od koder bo motorni čoln odpeljal prostovoljce k »vročim« predelom, kot so nabrežin-ski portič, Botanjek, Dednica in drugi. Vse odpadke in smeti bodo nabrali v plastične vreče, ki jih bodo nato z istim čolnom — po kopnem so namreč ti predeli razmeroma težko dostopni — odpeljali spet v Sesljan.
Kot rečeno, vodi pobudo pokrajinska uprava oziroma pokrajinski odbornik za ekologijo Martini, z njim pa sodeluje tudi skupina prostovoljcev SER. Seveda pa je dobrodošlo sodelovanje vseh, ki so občutljivi za probleme čistoče tržaške obale. Naj še omenimo, da nameravajo očistiti o-balo tudi med Križem in Mirama-rom, za to pa bo letos poskrbela tržaška občinska uprava.
Stavka avtonomnih železničarjev
Železničarji iz Trsta, Milana in Turina, ki pripadajo avtonomnemu sindikatu »Združenje za premestitve«, so proglasili stavko, ki se je začela že včeraj, trajala pa bo vse do konca tega meseca, železničarji te organizacije stavkajo vsako noč od 21. do 6.
ure, vlakovodje in sprevodniki pa so napovedali 24-urno stavko med 31. julijem in 2. avgustom.
Kljub temu, da »Združenja za premestitve« ne priznava nobena sindikalna organizacija in da šteje le malo članov, kajti večina železničarjev je vpisanih v vsedržavne sindikate, se zna zgoditi, da bo proglašeno stavkovno gibanje povzročilo precej nevšečnosti in neprijetnih zamud, kar bo v tem času dopustov in povečanega prometa žal še posebno negativno vplivalo prav na najmanj premožne sloje, saj so najpogostejši uporabniki železniškega pre-
Razlila se je mravljinčja kislina
Gasilci so včeraj popoldne imeli več ur skrajno nevarnega dela na Sedmem pomolu, kjer je čakal na vkrcanje kontejner, v katerem so bili uskladiščeni 50-litrski sodčki z mravljinčjo kislino. Nekateri sodčki so se morda med prevozom poškodovali, tako da je včeraj stekla iz njih izredno nevarna in človeku škodljiva kislina, ki zna povzročiti hude posledice na očeh in drugih občutljivih človeških organih.
Gasilci so odprli kontejner v popolni »bojni« opremi: oblečeni so bili v posebne kombinezone; na obrazu pa so nosili maske, prek katerih so iz jeklenk vdihavali zdrav zrak. Delali so skoraj štiri ure, preden so razlito kislino odpravili iz kontejnerja.
Drevi bo gostovala na pokrajinskem festivalu Unitd in Dela
Folklorna skupina s Kosova spet pri nas
Skupina Agimi med nedavnim nastopom v Podlonjerju
V okviru pokrajinskega festivala komunističnega tiska, ki poteka v teh dneh na pomolu "Fratelli. Bandiera", bo drevi, s pričetkom ob 21. uri, nastopila folklorna skupina KUD Agimi iz Prizrena na Kosovu. Izvajalci iz Prizrena bodo tržaškemu občinstvu predstavili program albanskih, srbskih in turških narodnih plesov in pesmi.
KUD Agimi je kulturno društvo, v katerem delujejo pretežno (ampak ne samo) člani albanske manjšine v Jugoslaviji. Prizrenski plesalci in pevci so zelo priznani v širšem jugoslovanskem prostoru in tudi v tujini, saj so se med drugim že udeležili folklornih festivalov v Alžiriji in Franciji, pretekli mesec pa so že nastopili pri nas v Podlonjerju. Za naše občinstvo bo dre-višnji nastop kosovskih plesalcev in pevcev prav gotovo zanimiv, saj bodo predvajali tak spored, ki je za naše razmere prava novost. Specifika in značilnosti albanskih in turških plesov so vsekakor netipične za naše področje, to pa bo bržkone zanimalo in zadovoljilo publiko.
KUD Agimi je eno izmed najstarejših kulturnih društev v Jugoslaviji. Novembra lani je to društvo namreč praznovalo štirideseto obletnico ustanovitve. V okviru društva delujejo še drugi odseki, ki so večinoma vezani na književnost in umetnost. Poleg li-
rične in literarne sekcije, delujejo še likovni, kiparski in fotografski krožek ter oddelka za klasično in za moderno glasbo. Kljub temu da ima Agimi status amaterske skupine, so njegovi nastopi tehnično zelo dovršeni. Plesalci in pevci so v glavnem študentje in drugje zaposleni ljudje, orkestraši pa so docenti na prizrenski akademiji za glasbo in študentje akademije.
Druga značilnost Prizrena, ki je zgodovinsko in kulturno središče Kosova (nahaja se v Južni Metohiji), je ta, da je verjetno edino mesto na svetu s tro-jezično upravo. V duhu pravega ko-zmopolitstva se v Prizrenu namreč (tudi na uradnih forumih) pogovarjajo v srbohrvaščini, albanščini in turščini.
I. C.
razne prireditve
ŠD Vesna prireja danes, 26., in jutri, 27. julija, VAŠKO ŠAGRO v Križu. Danes ples z ansamblom Prizma, jutri pa z ansamblom Lojzeta Furlana. Vabljeni!
ŠD Zarja — Bazovica vabi na ŠPORTNI PRAZNIK danes, 26., in jutri, 27. julija, na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Oba večera vas bo zabaval ansambel Domači fantje iz Ilirske Bistrice. Delovali bodo dobro založeni kioski.
KD Primorsko prireja ŠAGRO v borovem gozdiču v Mačkoljah 26., 27. in 28. julija. Danes ob 20.30 ples z ansamblom Taims. Jutri ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastop kotalkarjev ŠD Polet, nato ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek ples z ansamblom Pomlad. Kioski odprti vsak dan od 17. ure dalje, jutri od 10. ure dalje.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Venelo 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00- 13.00.
ŠD ZARJA — BAZOVICA
vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
danes, 26., in jutri, 27. julija, na
vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici.
Oba večera vas bo zabaval ansambel Domači fantje iz Ilirske Bistrice.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
čestitke
Dragi tata SERGIJ! Mirno naj plove ti čolnič življenja, ogne naj vselej valov se gorja, mirno veslaj brez gren-kosti trpljenja, kamor te vodijo želje srca. Za tvoj rojstni dan ti želimo tvoja Irina in Peter, Alda in mama Paula.
Danes praznuje 50. rojstni dan MILAN HRVATIČ. Še na mnoga leta mu želijo žena in sinova.
Danes se poročita ALESSANDRO in KRISTINA. Ob tem lepem dnevu jima čestitajo ter želijo vso srečo na novi življenjski poti nona Angela, nono Slano in stric Branko z družino.
Luči in zvoki
Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova obvešča, da bo priljubljana predstava 'Luči in zvoki" v Miramar-skem parku v četrtek, 31. julija, in soboto, 2. avgusta, odpadla. Na sporedu bo namreč filmska revija 'Maksimilijan in habsburški mit".
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da je zaprta do 17. avgusta. Ponovno bo poslovala od ponedeljka, 18. avgusta, z umikom: 8.00 - 16.00.
50-letniki dolinske občine. Pohitite z vpisovanjem za skupno praznovanje, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Za informacije: Giusto Žerjal — Dolina 425 — Tel. 228254 od 18. do 20. ure.
Urad CGIL v Nabrežini bo od 1. do 31. avgusta posloval samo ob torkih in petkih popoldne od 15. do 18. ure.
Slovenska socio-psiho-pedagoška služba deluje v novih prostorih v Ul. Slataper št. 18 (V. nadstr.), tel. 7762266.
Aktiviste in borce Istrskega odreda vabi na odkritje spomenika padlim borcem NOV, ki bo jutri, 27. t. m. ob 15. uri v Prešnici pri Kozini, Odbor skupnosti borcev Istrskega odreda.
KRAJ! V SLOVENIJI, ISTRI IN KVARNERSKEM ZALIVU, KJER Sl LAHKO NABA VITE PRIMORSKI DNEVNIK:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kioska na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Borba na Titovi cesti
kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela
Slon)
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično)
KRANJSKA GORA: kiosk Delo TTL Tobak Hotel Kompas
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG tudi ob nedeljah
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah BLED: kiosk Casino kiosk Delo - Petrol kiosk Delo - Avtobusna postaja Avtokamp Šobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat -tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Pernat-Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo od nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje
AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič - Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33
Supermarket "Kras" (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob
nedeljah)
DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
in kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik -Cankarjev drevored 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
V glavnih kioskih:
SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR
POREČ: kamping Solaris
ROVINJ
PULJ
LABIN
MALI LOŠINJ VELIKI LOŠINJ OPATIJA REKA
KRK: Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice
RAB
PAG
poletne prireditve
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE
Danes in jutri: HIŠA TREH DEKLET (F. Schubert in H. Berte). Opereto bodo še ponavljali 5. in 9. 8., od 2. 8. dalje bo na sporedu tudi tretja opereta PRI BELEM KONJIČKU (R. Benatzky in R. Stolz).
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI: danes, 26. 7. (v nem. in it.); v torek, 29. 7. (v angl. in it.); v petek, 1. 8. (v it.); vedno ob 21.30 in 22.45.
Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost)
Jutri, 27. 7., ob 21. uri: Polkovnik Redi (Redi- ezredes), zgod., Madž. -Avstr. - ZRN 1985, 140'; r. Istvan Szabo; i. Klaus Maria Brandauer, Gudrun Landgrebe, Han Christian Blech. (Originalna verzija s podnaslovi v francoščini.) Film je lani prejel posebno nagrado žirije v Cannesu, miramarske predpremiere za Italijo se bo udeležil režiser.
V ponedeljek, 28. 7., ob 21. uri: Poročna koračnica (The Wedding March), dram., ZDA 1928, 90'; r. Erich von Strocheim; i. Erich von Strocheim, Zasu Pitts; (originalna verzija v angleščini); nato Ljubimkanje (Liebelei), kom., ZRN 1933, 88'; r. Max Ophtils; i. Magda Schneider, Wolfgang Liebenei-ner; (originalna verzija v nemščini).
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE ŠOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 z Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011.
SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili.
SPDT prireja v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, izlet na Škrlatico. Odhod iz Trsta z osebnimi avtomobili v soboto ob 7. uri izpred sodne palače v dolino Vrat, od koder bo sledil vzpon po Sovatni do Pogačnikovega doma z možnostjo vzpona na Stenar (2501 m); naslednji dan vzpon na Škrlatico (2738 m). Izlet vodi Vojko Slavec, kateremu se lahko javijo tudi vsi tisti, ki ne razpolagajo z osebnim prevoznim sredstvom in bi se izleta radi udeležili. Javijo se lahko vsak dan od 20. do 22. ure na telefonsko številko 742405.
SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob
6.30	izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse.
SKD Barkovlje prireja jutri, 27. julija, izlet z osebnimi avtomobili na Passo Pura nad Saurisom. Odhod izpred bar-kovljanskega portiča ob 5. uri. Predvidene sp štiri ure krožne hoje.
_________mali oglasi_______________
ŠTUDENT z opravljeno maturo išče kakršnokoli delo, od inštrukcij do fizičnega dela, tudi za nekaj dni. Tel. 911433 od 13. do 15. ure.
PRODAM land rover, letnik '79, nove gume, motor 30.000 km. Tel. 766649.
MENITE, da je prišel čas za obnovo stanovanja ali za hišna notranja in zunanja popravila, obnovo strehe, barvanje ali celo za novo gradnjo? Hočete kvalitetno delo in ugodno prihraniti? Informacije po telefonu od 8. do 9. ure in od 18.30 do 19.30 na št. 823636.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m, v Ul. Frausin. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Ricmanj ih v zelo dobrem stanju, 110 kv. m. Tel. 228390.
ZEMLJIŠČE primerno za športno igrišče ali obdelavo, pri hipodromu v Trstu prodam. Tel. 228390.
VOJNI INVALID išče pošteno žensko za opravljanje hišnih del. Tel. 575436.
PRODAM ape 150. Tel. 0481/882020.
PRODAM vespo PX 200, prevoženih
17.000	km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417.
POD LOGOM je odprl osmico Severino Usenič. Toči belo in črno vino.
PODARIM majhne psičke. Tel. 226294 od 16. do 18. ure.
PRODAM učne knjige za trgovski tehnični zavod. Tel. 824389.
OSMICO pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči teran in belo vino.
Mladinska poletna
središča
po radiu Trst A
Radio Trst A bo danes ob 12. uri (ponovitev jutri ob 16. uri) v oddaji "NA POČITNICE" posredoval obisk in srečanje z otroki, ki svoje počitnice preživljajo v mladinskih središčih v Nabrežini in v Dijaškem domu v Trstu.
kino
ARISTON - 21.30 Ritorno al futuro,
fant., ZDA 1985; r. Robert Zemeckis; i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -
21.15	Legend, fant., VB 1985; 95', r. Rid-ley Scott, i. Tom Cruise, Mia Sara.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Fremito d’-amore, porn., □ □
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 16.00, 18.45, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150', r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II giorno degli Zombl, srh., ZDA 1985; r. G. A. Romero; i. Lory Cardille, T. Aleksander, □ .
PENICE - Zaprto do 21. avgusta
MIGNON - 16.00, 22.15 Mishima, dram.;. ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Olgata, Kenji Sarvada.
CAPITOL - 17.00, 19.20, 21.45 Exalibur, fant, ZDA 1981, 130'; r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren, Nicol Williamson.
ALCIONE - Zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 17.00, 22.00 Havy Metal, Kanada 1981.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Inside Marilyn,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 26. julija
ANA
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 11.24
Jutri, NEDELJA, 27. julija
GORAZD
PLIMOVANJE DANES: Ob 0.29 najvišje 24 cm, ob 6.58 naj nižje -45 cm, ob 13.55 najvišje 38 cm, ob 20.04 najnižje -12 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 25,8 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb narašča, veter 14 km na uro jugovzhodni, vlaga 27-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Marianna Zilli, Valentina Berdon, Stefania Paliaga, Francesca Borgna, Sara Rutigliano.
UMRLI SO: 65-letni Guido Medos, 88-letna Anna Ražman vd. Koslovic, 69-let-na Palmina Canciani, 70-letna Elda Rog-gia vd. Talamo, 64-letni Eugenio Violet-to, 74-letni Sante Corzani, 72-letna Gius-tina Hrovatin, 78-letna Ernesta Werk vd. Basec, 70-letni Guido Scodellaro, 52-let-na Enza Regano por. Venier, 86-letna Stefania Furlan vd. Makovec, 78-letni Pi-etro Vivan, 45-letna Maria Antonia Apra-ti, 85-letni Luigi Dehm, 82-letni Eugenio Polla.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. julija 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
Lungomare Venezia 3 - MILJE.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEU (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761' predpraznična od 14. do 20. ure in praz-nična od 8. do 20. ure.
menjalnica____________nakupni tečaji 25. ?. 1986
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1.455.— 684.	Japonski jen	 Švicarski frank 		8. 847-
209,-	Avstrijski šiling		97. 194.
606.	Norveška krona 		
32,—	Švedska krona		205-
2.145.	Portugalski eskudo		9.
2.020.	Španska peseta		10. 840.
180.	Avstralski dolar 		
10.--	Debeli dinar		3.-
1.015.	Drobni dinar		3u
DP I ,,D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 dUIIVd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-13'

sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Staranje prizadetih oseb
Pogovor z ravnateljem. Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu, prof. Darko Oparo, je zajel popolnoma neproučeno temo o staranju srednje in težje prizadetih oseb.
Doslej so bile take osebe osamljene, nihče ni vedel, kako procesi staranja pri njih potekajo. Nihče tudi ni vodil organiziranega proučevanja teh Procesov. Letos imamo v delavnicah primerno skupino in nameravamo postaviti neke medicinsko strokovne kriterije za spremljanje procesa staranja naših varovancev. Vsekakor pa so dosedanja opazovanja pokazala staranje že v zgodnjih letih. V primerjavi z
drugimi nastopi torej pri njih telesno staranje hitreje."
"Torej vam v resnici delavnice odpirajo nove probleme."
"Resnično, odprl se je še nov problem, to je problem domov. Ta problem bomo morali v bližnji bodočnosti reševati. Velik problem bo, kam z varovanci, ko jim bodo starši pomrli. Dom upokojencev ni pravo okolje zanje, tudi kakšna pretirana koncentracija bi ne bila primerna. Pri tej stvari se mi vidi oblika volunterskega dela, kot je na Zapadu, neke vrste rešitev."
"Kako si to predstavljate?"
"Tu in tam bi morali imeti na razpo-
Kmalu poletno središče na Opčinah
lago stanovanje, kjer bi lahko živela po dva ali trije varovanci skupaj. Tudi oni imajo pravico do svojega stanovanja, kakor vsi ostali."
"Kaj pa s težko prizadetimi, ki se skoraj ne zanimajo za okolje?"
"Če so tako prizadeti, da zanje okolje ni diferencirano, je zanje pravzaprav vseeno, če je kraj, kjer so, dom za upokojence ali karkoli drugega. Potrebni so le najosnovnejše nege."
"In še poslednje vprašanje: kako sodelujete z nami, onkraj meje?"
"Pred leti smo imeli v Divači, ko se je šola odprla, tri zamejske otroke. Sodelovanje je bilo kar dobro. Ideja o integraciji pa jih je kasneje pobrala v navadno šolo, pa tudi nastanek nove psihopedagoške službe je moral biti opravičen z dokazi, tako da trenutno ni pri nas nikogar iz zamejstva. Seveda pa smo še naprej kadarkoli pripravljenima sodelovanje."
"Brez pomislekov?"
"Pravzaprav brez — kajti tudi s finančnega vidika so ti problemi rešljivi. Pomisleki nastanejo le takrat, ko bi morali prizadetega, otroka iz zamejstva sprejeti relativno pozno. Takega otroka tudi ne moreš vključiti v naše delavnice, ker jih ne more obiskovati vsak dan, če prihaja iz Trsta..."
"Kaj pa v zavodu samem?"
"V zavodu je rok bivanja za otroka, ki pride iz vaše osnovne šole, prekratek za uspešno delo. Tudi sami bi namreč radi videli rezultat ali smisel svojega dela. Vsekakor je otrok potreben pomoči in to nas navadno privede do drugačnega pristopa. Pristop postane sociološki. Mislimo si, boljše je eno ali dve leti pri nas, kot že sedaj pustiti otroka doma. Zato ga načelno sprejmemo."
V strunjanski posebni šoli je zvonec oznanil konec pouka. Bil je tudi konec pogovora s profesorjem Oparo. Veliko sva govorila o integraciji in o problemih z njo v zvezi, a še vedno ne dovolj, da bi ne veljal nasvet - preden obsodiš človeka, se postavi v njegovo kožo in skušaj tako živeti kot on, šele potem ti bo jasno, kako je v resnici z njim.
SABRINA - 1954.
Režija: Billy Wilder. Igrajo: Humprey Bogart, Audrey Hepburn, William Holden. Rete 4, danes ob 20.30.
Wilderjeva Sabrina je dobra hollywoodska komedija, izdelana po žanrskem klišeju. Že med njenim snemanjem je prišlo do trenja med igralci, ki ga je bilo čutiti vse do zadnjega. Lahkotna filmska zgodba prekriva zapleteno problemsko jedro sovražnih odnosov med hišnim gospodarjem in služabniki, ki nekako namiguje na omenjene napete odnose med snemanjem samim.
OGRO - 1979.
Režija: Gillo Pontecorvo. Igrajo: Gian Maria Volonte, Saverio Marconi. Euro TV, danes ob 23.30.
Priznani italijanski avtor filma "La battaglia di Algeri" se je vedno izkazal kot angažiran in razmšiljujoč režiser predvsem dokumentarnih ali pol igranih filmov. Tudi Ogro obdrži dokumentaristični pristop do terorizma. Na vprašanje, če je terorizem opravičljiv, ali je v vsakem primeru nesprejemljiv, seveda Pontecorvo v filmu ne daje odgovora. Raje se osredotoči na prikaz resničnega dogodka: umor desne roke diktatorja Franca, Luisa Carrera Blanca, ki ga je ugrabila organizacija ETA.
BRAMA Dl VIVERE - Lust for Life - Hrepenenje po življenju, 1956. Režija: Vincente Minelli. Igrajo: Kirk Douglas, Anthony Quinn, James Donald. Canale 5, jutri ob 15.35.
Priznani avtor muzikalov (An American in Pariš, The Bond Wagon. Brigado-on) je zrežiral tudi biografski film o Van Goghu. Zgodbo je povzel po biografiji Irvinga Stona, ki se sicer površno poglablja v umetnikovo skrivnostno življenje, kar je opaziti tudi v filmu. Minelli izkaže svoj okus za koreografijo in slikovito kadriranje v uprizarjanju marmornatih rudnikov in arležanskih polj, ki so spodbujala tudi Van Goghovo ustvarjalnost.
IL CONOUISTATORE DEL MESSICO - Juarez, 1939.
Režija: William Dieterle. Igrajo: Paul Muni, Bette Davis, Brian Aherne. RAI 3, jutri ob 22.45.
Po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu je morda RAI izbrala pravi trenutek, da prikaže kolosal o zgodovini Mehike. Produkcijsko družbo Warner Bros je takrat film stal rekordno vsoto 1.750.000 dolarjev, saj je treba upoštevati, da je za nekatere prizore Dieterle uporabil 1200 statistov in da so v celoti zgradili novo mehiško vas. Dieterle je navezal svoje delo bodisi na melodramo kot na epski film in je predvsem nakazal politično ozadje takratne Mehike, njeno okupacijo in osvoboditev, tako da si je kritika razlagala njegov film kot odločno zavračanje vsake diktature.
LTMMAGINE MERAVIGLIOSA - The Light Touch - Rahla poteza, 1951.
Režija: Richard Brooks. Igrajo: Stewart Granger, Anna Maria Pierangeli, George Sanders. RAI 2, ponedeljek ob 23.50.
Prijetna ljubezenska zgodba in pustolovska dogodivščina sta temi Brookso-ve komedije. Tat ukrade umetniško sliko v sirakuški cerkvi in jo skuša v Tunisu prodati. Tam sreča lepo slikarko, ki ponareja znane umetniške slike in se vanjo zaljubi. Dekle ga bo prepričalo, da bo vrnil ukradeno umetnino. The Light Touch prištevajo med slabše Brooksove filme, njegov opus vsebuje namreč mnoge kakovostne filme: The Blackboard Jungle, Bite the Bullet in Looking for Mr. Goodbar.
EL CID - 1960.
Režija: Anthony Mann. Igrajo: Charlton Heston, Solia Loren, Raf Vallone. RAI 1, ponedeljek ob 20.30.
Anthony Mann, avtor uspelih vesternov (A Man from Laramie, Bend of the River, The Naked Špur) je povzel po stari španski pesnitvi legendo o Cidu Campladorju, hrabrem vojščaku in njegovi lepi ženi Jimeni. V obleganju Valencie el Cida ubijejo. Žena ukaže, naj njegovo truplo privežejo na konja in naj ga spustijo proti sovražnim četam. Prestrašeni Saraceni pobegnejo in opustijo obleganje mesta.
[ JL RAM_________________________
Televideo
U.OO Glasb, odd.: Voglia di mušica tJ30 Dnevnik
13-45 Film: La fiamma che non si spegne (dram., It., 1949, r. V. Cot-tafavi, i. L. Cortese, G. Cervi, M. Denis)
is sn žrebanje loterije
Ifi o ”Z Parlamenta
b-20 Športna sobota: Ascot: konjske dirke, Milan: smučanje na vodi, iq n ^'sa: lahka atletika
9.25	Verska oddaja: Le ragioni della ia , speranza
. '4*1 Almanah jutrišnjega dne 20 00 QremePska napoved
20.30	Edvige Fenech predstavlja: Sot-^ to le stelle (4. del)
21.50	Dnevnik
^■00 Film: Espaa - Guerra civile (1.
99 sc del>
•o5 Film: Nudi alla meta (V. B., kom., 1959, r. John Boulting, i. J. Carmichael, Peter Sellers, Terry
nc k>nevnlk - zadnje vesti u.05 Nudi alla meta - drugi del filma
[4T ~~raT2 ~	1
12.15	Informativna oddaja: Giorni d' Europa
12.45	Napoved programov
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Dnevnik. Bella Italia in izžrebanje loterije
13.50	Nanizanka: Saranno famosi - Di nuovo il sole
14.15	L'avventura
16.45	Film: I sette peccati di papa (It./Fr. kom., 1954, r. Jean Boyer, i. Maurice Chevalier, Delia Sca-la, Paolo Stoppa)
18.20	Športne vešti
18.30	Nanizanka:
Un caso per due
19.40 Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20 30 Film: Maigret e il caso saint-fiacre (Fr., krim., 1959, r. Jean Delannoy, i. Jean Gabin, Michel Auclair, Valentine Tessier)
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Zabavni spored: Il cappello sulle ventitre
23.00	Športna oddaja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
A RAI 3	1
16.00	Tour de France - Clermont Fer-rand - Nevers
17.45	Napoved programov
18.00	Sofia: sabljanje - svetovno prvenstvo
19.00	Dnevnik
19.25	Informativna oddaja: La macchi-na del tempo
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Lirika: La Traviata (melodrama v treh dejanjih)
22.40 Dnevnik
23.05	Speciale Vibostar
Espana, RAI 1, ob 22.00
RTV Ljubljana___________
15.00	Poročila
15.05	Otroški spored: Ponovitev oddaj - Smer deveti otok (3. del)
15.20	Na črko na črko (13. in zadnji del)
15.50	Slon se je izgubil (mladinski film)
17.00	Celje: Atletika - prenos
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Knjiga
20.05	Muppet show
20.30	Zrcalo tedna
20.50	S poti po Indiji: Dežela tisočerih resnic (4. in zadnji del)
21.30	Dnevnik
21.58 TV nocoj in jutri
22.05	Ubijalec - francoski film
Gre za pripoved o znanem ubijalcu, ki se mu posreči s pretvezo preseliti iz zapora v bolnišnico, kjer.zelo uspešno simulira duševno motenost. Nato pobegne in na prostosti nadaljuje z uboji...
jfP) TV Koper____________________
17.00	Nanizanka:
Bellamy
18.00	Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere
18.55 TV Novice
19.00	Celje:
Atletika
20.30	Glasbena oddaja: Melodije morja in sonca
22.10	TVD - Vsedanes
22.20	Poletna noč
Charlotte, EuroTV, obl9.00
D
CANALE
8-30 Nanizanki: i
9 3n nr,M00re' 9 C
9.30	Film: Eri ti
(kom., 1961, ]
mas, i. P. Fini
ack)
bSO Nanizanki: L
13 3n p2;30LouGr£ ■30 Film: Opera;
Gennaro (koi
D- Risi, i. N.:
panna (kor Steno, i. M. Manni)
7'30 Nanizanke: co Ricky, li ro delle ir Dalle nove que, 19.00 9non ^9-30Kojak ■30 Zabavnogla baja: La co ■r, _ Corrado 9q ,ic 9artamento 23-4S Nanizanki: 9'45 Sceril York
OCy RETEOUATTRO
8'30 Nanizanka: Strega per
amore
o99 Nadaljevanka: Marina '40 Nanizanka:
Show
Lucy
10.00	Film: La vendetta
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-Ra
14.15	Nadaljevanka: Marina
15.00	Nanizanki: Con affetto Sidney, 15.30 Charles-ton
15.50	Reteguattro per voi
16.10	Film: La storia di Patri-
ciaNeal
17.50	Nanizanke:	Lucy
Show, 18.20 Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Film: Sabrina (Kom., 1954, r. B. VVilder, i. A. Hepburn, H. Bogart, W. Holden)
22.45	Reteguattro per ven
23.00	Nanizanka: Cassie & Co.
23.50	Nanizanka:	Vicini
0.50 Film: Gli spettri del capitano Clegg (pust., 1962, r. G. Scott, i. P. Cushing)
troppo vicini Nanizanka: I Ropers
ri|) ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: Il prigiomero della miniera (vestern, 1954, r. H. Hathaway, i.
G. Cooper, S. Hay-ward, R. Widmark)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30T. J. Hooker
14.15	Športna oddaja: Šport spettacolo
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cu-ore, Lo specchio magi-co
18.00	Glasbena oddaja: Musiča e
19.00	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Nanizanke: A-Team, 21.25 Dimensione Alfa,
22.20	Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.15 Glasbena oddaja: Dee-jay television
[g[UI°ŠIf TELEPAPOVA
14 00 Športna rubrika: Rom-bo TV
15.00	Film
16.30	Risanke
17.00	Otroški spored: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba
18.00	Supertivulandia, vmes risanke Uomo Tigre, Mademoiselle Anne, Super Kid in Jane e Micci
20.30	Film: Dragon force (pust., 1982, r. M. King, L B. Baron, M. Moore)
22.30	Športna oddaja: Catch - svetovno žensko prvenstvo
23.30	Film: Ogro (dram., 1979, r. G. Pontecorvo, i. G. M. Volonte, S. Marconi, A. Molina)
1.00	Nanizanka: Missione impossibile
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: Mu-sicale
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and Sisters
19.30	Dnevnik
20.30	Film: La felicita non si compra (r. Michael Curtiz, i. Mc Rae, Dan Dailey)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
^ TELEOUATTRO ]
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lasme oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-~ 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40—10.00 Glasbeni almanah (1. del): Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 10.10 Koncert v Križankah v Ljubljani; 11.40—13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka: Filipi-ke in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrov-nica: Boginja iz sesljanskega zaliva (1. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00—23.00 Slovencem po svetu, Vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Pa-
vel Oblak: Sporočilo; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05—5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme,- 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00	13.00 Prenos II. programa Radio
Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z...;
11.30	Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabriela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
M prišlo do sporazuma s socialisti
Za občinski proračun v Tržiču le tri stranke sedanje koalicije
Tržiški občinski proračun je bil v četrtek zvečer odobren z minimalnim številom glasov, dvajsetimi od skupnega števila štiridestih svetovalcev. Zanj so glasovali le svetovalci sedanje večinske koalicije KD, PSDI in PRI. Proti je glasovalo 16 svetovalcev KPI, PSI, Zelene liste in MSI. V trenutku glasovanja niso bili v dvorani prisotni štirje svetovalci leve opozicije, dva socialista in dva komunista.
Ni prišlo torej do sporazuma med sedanjo tristrankarsko koalicijo in socialisti, o čemer so se vodila pogajanja. Ta niso rodila uspeha, pa čeprav so bila v teku tudi par ur pred pričetkom četrtkove seje.
Socialisti so zaradi tega zelo razjarjeni. Njihova glasovalna izjava, ki jo je prebral svetovalec Arrigoni, je zelo ostra. Prav tako je ostra izjava, ki jo je dal deželni tajnik PSI Trombetta. Sinoči se je na izredno sejo sestal pokrajinski izvršni odbor socialistične stranke. Ni izključeno, da bo vodstvo PSI zahtevalo odgovor od pokrajinskih tajništev drugih koalicijskih strank. To zaradi tega ker je bil komaj pred
dvema tednoma podpisan sporazum o poenotenju koalicije v KZE, na Pokrajini, v občinskih svetih Tržič in Gra-dež.
Po mnenju socialistov se sekcije KD, PRI in PSDI v Tržiču niso držale sporazuma. Slednji pravijo, da so socialisti postavljali prevelike zahteve za vstop v večinsko koalicijo: zahtevali naj bi župana, dva odbornika in predsedniško mesto neke pokrajinske ustanove. To pa bi bilo po mnenju sedanje večinske koalicije preveč.
Sicer pa je tudi znotraj koalicije prišlo do različnega gledanja. Ob sestavi te koalicije je bilo baje domenjeno, da bo vsakdo od treh partnerjev odstopil socialistom enega odbornika. Republikanci, ki imajo tri svetovalce ter dva odbornika, eden teh je podžupan, pa baje nočejo pustiti nobeno teh dveh mest. Od tod nesoglasja v koaliciji. Od tod tudi zavrnitev socialističnih zahtev.
Socialisti so bili torej zelo ostri v glasovalni izjavi. Prav tako ostri so bili komunisti. Zanje je govoril sveto-
valec Padovan. Povedal je, da so volivci leta 1983 tako socialdemokratom kot socialistom dali glasove, ker so ti zagovarjali levičarsko upravo. Sedanjo koalicijo, še zlasti demokristjane, so komunisti obsodili, da so predložili navaden proračun, brez vsakih izrednih postavk, brez zahtev po posojilih. Samo na tak način je bil proračun lahko odobren.
S svoje strani pa sta župan Porciani, demokristjan, in vodja svetovalske skupine te stranke Calzolari, dejala, da je proračun takšen, ker niso hoteli, da bi na županstvo prišel komisar. Povedala sta tudi, da so v proračunu pustili zahteve po izrednih postavkah ob strani. O njih naj bi razpravljal odbor v katerega naj bi vstopili tudi socialisti.
Na vsak način bo četrtkovo glasovanje v občinskem svetu v Tržiču imelo precej hude posledice v goriškem političnem življenju. To glasovanje utegne imeti prve posledice že v proračunski razpravi v Gradežu, ki se bo pričela v prihodnjih dneh.
Podpredsednik pokrajine Cumpeta sprejel mlade kanadske goste
Pri goriški sekciji mednarodne organizacije za poletna otroška središča CISV (Childrens International Sum-mer Villages) so letos izredno aktivni. V začetku meseca je skupina norveških otrok obiskala svoje vrstnike pri nas, le-ti pa jim pravkar vračajo obisk in se tako sedaj nahajajo v norveškem mestecu Trondheim. Do podobne izmenjave, vendar gre v tem primeru za nekoliko starejše fante in dekleta, je prišlo še med sekcijo CISV iz Gorice in ono iz Ottawe v Kanadi. Goričani so bili pri njih lani, letos pa so jih obiskali prijatelji z onkraj oceana.
Včeraj je Kanadčane in njihove gostitelje sprejel tudi podpredsednik go-riške pokrajine Silvio Cumpeta v spremstvu podpredsednika te ustanove Maurizia Fabbra. V pozdravnih besedah je Cumpeta podčrtal pomen takih izmenjav, ki omogočajo mladim, da razširijo svoja obzorja in vzpostavijo medsebojne prijateljske stike. Ti stiki so lahko povod za ustvarjanje še tesnejših vezi med našim mestom in sicer oddaljeno Kanado, kjer pa živi veliko naših ljudi. V spomin na obisk našega mesta je predsednik goriške pokrajine podaril gostom sveženj knjig, ki obravnavajo goriško in, širše, posoško stvarnost.
Komunisti kritično ocenjujejo nedavno razpravo o proračunu
Valutni prekrški: oprostitev za veliko večino obtožencev
Interpelacija
komunističnega
senatorja
Battella
Komunistični senator Nereo Battello je predsedniku ministrskega sveta naslovil pisno interpelacijo v zvezi s pogostimi zamenjavami visokih vladnih funkcionarjev v goriški pokrajini. Battello navaja, da smo v zadnjih letih na Goriškem imeli kar pet prefektov, prav toliko šolskih skrbnikov, osem pa je bilo odgovornih funkcionarjev na pokrajinskem uradu za delo. Battello sprašuje za razloge takega ravnanja, ki prav gotovo ne pripomore k reševe-nju številnih zapletenih vprašanj tega območja in kaj namerava predsednik ukreniti, da bi se stanje izboljšalo.
O gospodarski problematiki, zlasti pa še o utrjevanju gospodarskih odnosov na obmejnem področju so razpravljali ob nedavnem obisku jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, Draga Mirošiča, pri predsedniku goriške Trgovinske zbornice dr. Bevilac-qui. Mirošič je gostitelju izrazil priznanje za prizadevanja, ki jih italijanska stran vlaga v okviru EGS, za zagotovitev morebitnih finančnih kreditov za izgradnjo avtocest na osnovi osimskih sporazumov Jugoslaviji, s katerimi bo mogoče hitreje premagovati obstoječe gospodarske težave. Pomembna vzpodbuda za gospodarstvo pa naj
Prejšnji teden je goriški občinski svet odobril proračun občine in mestnih podjetij za letos. Te dni so o finančnih dokumentih ter o samem poteku razprave govorili na seji občinskega komiteja in predstavnikov KPI v občinskem svetu. Ocena je, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, zelo kritična. Komunisti ugotavljajo, kako so bila za posodobitev električnega, vodovodnega in plinskega omrežja namenjena le skromna sredstva, čeprav je potreba po investicijah prav na tem področju zelo velika, zaradi dotrajanosti omrežja in zaradi velikih izgub, ki so posledica takega stanja. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da se izgubi v omrežju okrog 5 milijonov kilovat-
bi prišla tudi z ustanavljanjem mešanih italijansko-jugoslovanskih podjetij in nasploh s tujimi naložbami v Jugoslaviji. Na srečanju so govorili tudi o maloobmejni blagovni izmenjavi in poudarili njeno trajno vrednost. Govor je bil nadalje o sodelovanju med pristaniščema Koper in Tržič ter o usklajevanju ponudbe, ki bi nedvomno vplivala na povečanje ladijskega prometa. Možnosti za poglobitev sodelovanja so tudi v turizmu, zlasti na področju pomorskega turizma. Prav za to področje ima Trgovinska zbornica v pripravi pomemben načrt.
nih ur elektrike letno, okrog 3 milijone kubičnih metrov vode odteče v zemljo, izgube na plinskem omrežju znašajo okrog 4 milijone kubičnih m.
Posebno kritični so komunisti glede tistega dela proračuna občine, ki govori o investicijah, saj se utegne zgoditi, tako kakor tudi že lani, da bo finančni načrt ostal sanjska knjiga. Za investicije je letos namenjenih kar 89 milijard lir. Koliko investicij bo dejansko izvedenih? Lani je bilo recimo v proračunu vpisanih za investicije 82 milijard, realizirali so jih komaj za 16 milijard lir.
Kaj pa županovo programsko poročilo? Težko bi ga označili kot programski dokument, ugotavljajo komunisti. Gre bolj za medel prikaz obstoječega stanja.
Na podlagi poteka razprave komunisti ugotavljajo, da se nadaljujejo težavni odnosi v koaliciji in da bi bilo zato potrebno stvarno preverjanje med strankami, tudi z namenom, da se določijo stališča do številnih pomembnih vprašanj. Komunisti so na ta vprašanja doslej že večkrat opozorili in ob različnih priložnostih. Mogoče pa jih je strniti v sedem točk: reorganizacija občinskih služb, decentralizacija, prometna ureditev, avtoport, šolska politika s posebnim ozirom na reševanje problematike slovenskih šol, splošna gospodarska situacija in ukrepi za premagovanje težav, socialno skrbstvo in druge oblike družbene pomoči.
Da v koaliciji niso bile odpravljene razprtije priča tudi dejstvo, da so predstavniki nekaterih strank, (PSDI in SSk) povedali samo kakšen dan po izglasovanju proračuna, da se z usmeritvijo večine ne strinjajo povsem.
Zadnja investicija obrtnika iz Ro-mansa ni bila nič kaj rentabilna. 39-letni Giuseppe Visintin iz Romansa, tako je ime obrtniku, si je v sredo kupil močan motor kawasaki 1000, ki pa ga je užival le nekaj ur. Istega večera se je Visintin odpravil s svojim novim nakupom proti Gradišču, na pol poti med Romansem in Gradiščem pa je iz še neznanega vzroka izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zaletel v obcestno kovinsko zaščitno ograjo na drugi strani ceste.
Od motorja je ostalo le kup skrotovičene pločevine, Visintin pa je utrpel zelo hude poškodbe in so ga z rešil-cem Zelenega križa nemudoma prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Pri silovitem udarcu je Visintin utrpel močan pretres možganov in si zlomil levo ramo. Ponoči pa se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo, tako da so ga včeraj zjutraj prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na oddelku za nevrokirurgijo s strogo pridržano prognozo.
Aretacija
Imel je pač smolo, ker so ga pri nepoštenem opravilu zasačili karabinjerji. Pod obtožbo kraje z obtežilnimi okoliščinami so v četrtek ponoči areti-
Precej zanimanja je bilo za včerajšnji proces pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem zaradi iznosa valute na Madžarsko. Na zatožni klopi se je znašlo štirinajst obtožencev. Večina jih je doma v Gorici, oziroma v raznih krajih na Goriškem, nekateri pa so tudi iz videmske in pordenonske pokrajine, pa tudi iz Veneta, različnih poklicev, vendar vsi strastni lovci. In prav zaradi lova so prišli navzkriž z zakonom, čeprav se je za večino proces končal z oprostitvijo. Obtoženci so bili večkrat na lovu na Madžarskem in ob tej priložnosti naj bi bili gosti goriškega trgovca Augusta Nibrandta, upravitelja uvozno—izvoznega podjetja Comest. Stroške, ki jih je na Madžarskem kril Nibrandt, naj bi po povratku v Italijo redno vrnili.
Proti Augustu Nibrandtu je bil že lani uveden kazenski postopek zaradi valutnih prekrškov. Obtoženec pa se je menda pravočasno umaknil v tujino.
Prav v preiskovalnem postopku proti Nibrandtu in nekaterim drugim obtožencem pa je prišla na dan zadeva, ki je imela epilog na včerajšnji kazenski razpravi. Pred dobrim letom (18. 7. 1985), je finančna straža vložila ovadbo proti štirinajstim obtožencem. Najbolj naravno bi bilo, da bi zadevo obravnavali skupaj z glavnim procesom, proti Nibrandtu in trem drugim obtožencem. Na sodišču pa so odločili da gre za dva ločena postopka in tako je prišlo do včerajšnje obravnave. Sodišče je večino obtožencev oprostilo, (ker po zakonu niso zagrešili kaznivega dejanja), za dva (Augusto Nibrandt in Ricciotti Esente) pa odredilo predajo aktov javnemu tožilstvu.
Po hitrem postopku pa so pred istim sodiščem sodili 20-letnemu Mauriziu
rali 27-letnega Paola Vescovija iz Šempetra ob Soči. V Foljanu se je skušal polastiti avtoradia, vgrajenega v fiat pandi last 35-letne Marie Adam. Podvig bi bil skoraj speljal do konca, če ne bi ravno tedaj pripeljala mimo karabinjerska obhodnica. Dogodek se je pripetil okrog 2. ure zjutraj.
Javno zborovanje proti gradnji obvoznice
Komunisti so v zadnjih'mesecih že večkrat javno izrazili svoje nasprotovanje gradnji zahodne obvoznice. Denar, ki je že nakazan, naj bi namenili za preureditev obstoječega cestnega omrežja, za ureditev kolesarskih stez, želenic itd. Cesta, za katero se potegujejo goriški upravitelji bi stala po današnjih izračunih nad 12 milijard lir. Koliko bi stala ob dograditvi? Številnim dosedanjim pobudam partije se pridružuje nova. Tako bo v torek ob 18.30 v ljudskem vrtu javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali prav to problematiko. Zborovanje organizira občinski odbor KPI v sodelovanju z gibanjem zelenih.
Zambelliju iz Brescie in sicer zaradi posesti in razpečevanja mamila. Fant, ki je teden dni presedel v zaporu, je prišel na nekajdnevno letovanje v Gradež in tu naj bi skupini mladih ponudil mamilo (hašiš).
Imel pa je smolo, kajti kmalu zatem so ga aretirali in pri njem našli, skrito v spodnjicah, okrog 8 gramov mamila, ki naj bi bilo, kakor je izjavil preiskovalcem, za lastno uporabo.
Sodišče ga je obsodilo pogojno na osem mesecev in 15 dni zapora ter na denarno kazen v višini 250 tisoč lir.
Kdaj bodo odprli most v Zagraju?
Na sestanku med predstavniki pokrajinske uprave, zagrajske in krmin-ske občine in državnega podjetja za ceste, sestanek je bil na županstvu v Zagraju, so razpravljali o možnosti, da bi pohiteli z deli za rekonstrukcijo mosta v Zagraju in s tem odpravili težave v prometu, ki bodo še večje čez dober mesec, ko se bo pričela trgatev. Veliko vinogradnikov iz občin na Tr-žiškem namreč oddaja grozdje zadružni kleti v Krminu in je seveda pričakovati zaradi tega dodatne težave.
Na sestanku je predsednik pokrajine Cumpeta predstavnike podjetja Anas zaprosil da preučijo možnost, da bi vsaj začasno sprostili za promet odsek avtoceste med Redipuglio in Vile-šem.
S svoje strani so predstavniki Anasa, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, izjavili, da je poseg na mostu tehnično zelo zahteven in da v tem trenutku še ni mogoče z gotovostjo reči, ali se bodo dela zaključila v prvotno predvidenem roku, to je do konca oktobra. Zaenkrat ni sicer nobene zamude in dela potekajo po koledarju.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Ritorno al futuro«. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30—22.00 »Marina vedova viziosa«. Prepovedan mladini pod Izletom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »Rocky II«, 22.30 »Metuljeva mreža«.
DESKLE 19.30 »Hundra«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
OBVESTILO
Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 040/764-832.
Pričetek filmskih večerov danes na goriškem gradu
Na goriškem gradu se drevi pričenja pregled filmov, ki bodo prihodnje leto sodelovali na tekmovanju za nagrado Sergio Amidei. Poleg filma "Oče na službenem potovanju" Emira Kusturice, ki ga bodo predvajali drevi ob 21. uri, bomo do sobote, 2. avgusta, gledali lahko še sedem bolj znanih del in sicer jutri Johna Hustbna "Lbnore dei Prizzi", v ponedeljek "Cercasi Susan disperatamen-te“, v torek "La messa e finita", sledijo potem še "Spehamo che sia femmina", "Another time, another plače", "La rosa purpurea del Cairo" in za zaključek, 2. avgusta "Piccoli fuochi".
Gre sicer za filme, ki smo jih v goriških kinodvoranah že videli, ki pa prav gotovo zaslužijo ponoven ogled. Pobuda občinskega odborništva za kulturo bo prav gotovo naletela na ugoden odziv občinstva, toliko bolj, ker bodo filme predvajali na odprtem dvorišču na gradu, kjer je v teh vročih julijskih dneh mogoče najti tudi prijetno osvežitev. Tudi vstopnice so po razmeroma nizki ceni, saj je treba zanje odšteti le dva tisoč lir.
Vse predstave bodo ob 21. uri. Drevi torej film Oče na službenem potovanju, jugoslovanskega režiserja Kusturice; film, ki je lani v Cannesu in v Pulju dobil prvo nagrado.
Gospodarska vprašanja v ospredju pogovorov Mirošič - Bevilacqua
Obrtnik je kupil nov motor in se istega dne zaletel
Nekateri so bili na taborjenju že večkrat
Goriški taborniki v Gozdu Martuljku
Taborniki Rodu Modrega vala tabo-rijo letos v Gozdu Martuljku pri Kranjski gori, nedaleč od kraja kjer so Postavili svoje šotore že pred devetimi leti. Taborniška organizacija je sestavljena iz tržaške in goriške čete, le-ti Pa se nato delijo na družine. Letošnjega tabora so se udeležili člani vseh treh družin z Goriškega: taborniki družine Presihajočega jezera iz Doberdoba, družine Puntarskega travnika iz Gorice in družine Žuborečih rek iz Sovodenj. Med tednom smo obiskali njihov taborni prostor v Gozdu Martuljku; ravnokar se je zaključila gozdna šola in odpravljali so se k bližnje-tnu spomeniku padlim v NOB, kjer so °b obletnici vstaje slovenskega naroda položili venec. Med našim obiskom tabora smo zbrali nekaj utrinkov iz vsakdanjega taborniškega življenja, ki 80 nam jih posredovali nekaterimi udeleženci iz goriške čete.
Za Suzano Frandolič, s taborniškim unenom Uška, ki je članica družine Presihajočega jezera iz Doberdoba, je letošnje njeno že peto zaporedno taborjenje. Komaj pet let je pri tabornikih Rodu Modrega vala pa pravi, da se ]e od takrat ko je izrekla svečano obljubo v organizaciji veliko stvari že spremenilo. Najbolj očitna je generacijska zamenjava, do katere je medtem prišlo. Živo se spominja njenega Prvega tabora v Ribičevem lazu pri Bohinjskem jezeru, ki se ga je udeležilo preko 120 članov. Pripravili so zato dva tabora, enega za člane, drugega Pa za medvedke in čebelice; ona je bila takrat v taboru za mlajše. Vodstvo taborov so sestavljali 'pretežno starejši dani organizacije, večina izmed teh Pa se je medtem iz raznoraznih razlogov oddaljilo tako, da je letošnje vodstvo sorazmeroma veliko mlajše. Sestra Uška je v taboru referentka za kul-
turo; pripravlja kulturni program oge-njev, vodi pevske vaje, skrbi za sten-čas in drugo. Gradivo za stenčas je pripravljala že pred odhodom na tabor, zbirala je slike, pesmi in vse ostalo, kar bi lahko popestrilo taborniški vsakdan. Letos je sestra UŠka prvič tudi »glavna kuhinjska«. Z veseljem je pripravila hrano za ves tabor (zrezke, pire krompir in solato), vseeno pa se raje vrti okrog stenčasa, kot po kuhinji...
Tudi Robert Frandolič-Martinček
je iz Doberdoba in je na letošnjem taboru postal vodnik. S svojo skupino skrbi za čiščenje tabora, pripravlja skeče za taborne ognje in skupaj s ta-borovodjo, sestro Podlasico, skrbi za nemoten potek vseh ostalih taborniških dejavnosti. Brat Martinček nam je povedal, da so letos postavili tabor izredno hitro, saj so ga otvorili že po enem samem dnevu dela in je upravičeno ponosen nad opravljenim delom. Čeprav že nekaj let prirejajo pri RMV le dvotedenske tabore (prej so taborjenja praviloma trajala tri tedne), izpeljejo kljub temu obsežen in bogat načrt gozdnih šol in izletov. Večkrat se odpravijo na enodnevne izlete v bližnje hribe in obiščejo druge naravne znamenitosti okrog Kranjske gore. Bili so na Vršiču, ogledali so si oba slapova reke Martuljščice in se povzpeli na Srednji vrh. Najbolj zahteven izlet pa bo tisti, ki jih bo pripeljal na vrh Triglava. Izlet bo sorazmeroma naporen, zato -bodo najmlajši šli le do koče, manjša skupina pa se bo povzpela do Aljaževega stolpa. Brat Martinček pravi, da se pri njih, predvsem glede discipline, včasih tudi kaj zatika. Za bolj »živahne« pa imajo itak kazenska nočna dežurstva. Ta, pravi brat Martinček, lahko veliko pomagajo!
Tamara Pahor, sestra Bistra je iz
Tržiča in se na taborih najbolj veseli trenutkov, ko se po večerji pripravljajo na taborni ogenj in končno lahko malce pohajkuje po taboru pa klepeče s prijateljicami. »Na žalost,« nam je povedala sestra Bistra, »je program tabora tako natrpam in imam zase le malo časa.« Sama trdi, da je bolj lene »sorte«, zato se večkrat spominja lanskega zleta tabornikov Slovenije pri Mariboru, ko je bilo manj dela in niso hodili na tako dolge izlete kot letos. Iz zgoraj povedanega tudi izhaja, da ni sestra Bistra posebno navdušena nad nočnimi stražami; letos je stražila le enkrat in to med 23. in 1. uro zjutraj. Zeblo jo je in bila je zelo utrujena. Zelo rada pa ima gozdne šole, kjer se vedno nauči veliko novega. Veseli se tudi dežurstva v kuhinji. Tam lahko pokaže vso svojo kulinarično spretnost, ta pa, trdi sestra Bistra, je velika.
Ladi Tomšič, po taborniško brat Siryus, je član družine Žuborečih rek iz Sovodenj že okroglih pet let. Povedal nam je, da si taborniško ime (Sir-yus je ime neke galaksije) pravzaprav ni niti izbral sam. Sledil je priporočilu svojega brata, ki si je kot taborniško ime tudi izbral ime nekega ozvezdja. Imenuje se Centaurus. Zanimalo nas je, zakaj ni iz njihove družine na taboru nobene sestre. »Saj veš kakšne so punce, ena ne more na tabor in ji vse druge sledijo,« je dejal. Brat Siryus je pravi športnik in zato ima najraje izlete v hribe. Komaj čaka dne, ko bo lahko tudi on stopil na najvišji slovenski vrh. Tudi on ima raje mlajše vodstvo, tako so lahko medsebojni odnosi res pristni in zato so ustvarili pravo druščino. Zato si brat Siryus ne more več predstavljati počitnic, ne da bi se udeležil taborjenja ali kake druge taborniške akcije.
Eden izmed najstarejših članov iz goriške čete je Mitja Rupel, brat Veles, saj je letošnji že njegov deseti tabor. Zanimala nas je zato primerjava med taborniškim življenjem na letošnjem taboru in na tistem izpred desetih let: »Vsebina je ista, saj temelji naše delo na zdravih osnovah in na neoporečnih načelih. Kvaliteta življenja pa se je nedvomno izboljšala, saj so tehnični pripomočki izredni in je s tem »standard« na taborih višji. Vse to je tudi v določeni meri pripomoglo k temu, da smo se nekako »usedli« in ne gojimo več toliko določene taborniške veščine, kot bi jih morali. Letos smo sicer priredili tečaj lokostrelstva iji upam, da bodo naši napori za ponovno uveljavitev določenih taborniških veščin tudi obrodili sadove. Nekaj težav
je tudi povezanih z mlajšim vodstvom, saj smo tudi pri disciplini nekoliko popustili. Težka je namreč uveljavitev za tiste, ki so le za ped višji ali par let starejši od ostalih.«.
Preskok svečanega tabornega ognja, obljuba in sprejem taborniškega imena je mejnik v življenju vsakega tabornika. Letos je pri RMV enajst no-
vih članov, med temi pa je tudi Ivan Gergolet, ki si je izbral taborniško ime Sokol. Povedal nam je, da je prav rad opravljal prvi izpit in je sicer osnove prve pomoči poznal že iz šolskih klopi. Vprašali smo ga, če bi šel kar z nami nazaj domov: »Ne, tukaj je veliko lepše, škoda le, da ni televizije,« je simpatično pripomnil.
FABIO GERGOLET
Nekdanji goriški »Stari trg«
Stari trg so slovenski meščani in okoličani nazivali Trg sv. Antona. Besedo »stari« so naši ljudje uporabljali zato, ker je to najstarejši goriški trg. Šele kasneje so kmetje uporabljali Travnik ali pa trg pred stolnico in pred Palačo deželnih stanov, kjer je danes kvestura.
Na naši sliki vidimo oboke, ki so bili na dvorišču nekdanjega kapucinskega samostana, kjer je nekoč bila cerkev posvečena sv. Katarini, pozneje pa sv. Frančišku. Na tem trgu, kjer so zgradili prve stavbe v nižini, t.j. stavbe pod grajskim gričem, kjer je v srednjem veku bila mestna naselbina, so bili pred stoletji zgrajene tudi nekatere plemiške palače. Te so še danes ohranjene. Tako palača grofov Lantieri, kjer bivajo še vedno člani te plemiške družine, kot tudi palača grofov Strassoldo, kjer so danes uradi nekaterih cerkvenih ustanov.
Na Trgu sv. Antona so danes številne trgovine. Tudi v lokalih pod oboki nekdanjega samostana. Na trgu je moč parkirati, zaradi tega najdemo tu toliko vozil, tudi z jugoslovansko registracijo. Nekdanje samostansko dvorišče so uporabili za to, da so na njem postavili oder in uprizorili nekaj prireditev na prostem.
Starejši slovenski meščani in okoličani se spominjajo na nekdanjo Koderma-čevo gostilno, ki je bila tam, kjer se s trga zavije v Rabatišče. Še bolj pa se bodo spominjali gostilne Pri zvezdi. V tej gostilni so se ustavljali kmetje, ki so prihajali v mesto iz Gornje Vipavske doline. V velikem hlevu so pustili konje, na dvorišču pa vozove. Potem pa so šli po nakupe v mesto. Ob povratku so se usedli za mizo, popili četrtinko vipavskega vina ter pojedli golaž. V gostilno Pri zvezdi so zahajali tudi meščani. Njen stalen gost je bil tudi pesnik Simon Gregorčič v svojih starih letih. V tej gostilni, ki je imela veliko dvorano, so goriški Slovenci prirejali zborovanja. Nad hlevom je bila velika telovadnica, ki so jo uporabljali Sokoli. Po drugi svetovni vojni pa so bili v veliki stranski sobi gostilne več let občni zbori Slovenskega planinskega društva, sestanki ter plesi. V nekdanji Sokolski telovadnici je bila poleti 1947 ustanovljena Demokratična fronta Slovencev. Zbor je vodil odvetnik Karel Podgornik.
Na trgu, na Starem trgu, pa so kmetje prodajali svoje blago. Tu je nekoč bil tudi ptičji sejem ob prazniku sv. Jerneja. Ob andrejevanju pa je nekoč bilo tu veliko »ringešpilov« in kramarskih stojnic.
Z drugimi Primorci so se tja izselili po prvi svetovni vojni
Križi in težave štandreških kmetov v Makedoniji
. Veliko Slovencev, tudi Primorcev, 'e ze pred prvo svetovno vojno zapus-‘Jo domač kraj in se izselilo v Ameri-°' v Egipt, v druge evropske države. 0 balkanskih vojnah v začetku druida desetletja našega stoletja, ko so fjbi Turkom iztrgali Makedonijo in osovo, so slovenski listi, med temi Soriška Soča, pozivali izseljence al ne gredo v Ameriko, naj se raje zselijo v Južno Srbijo. Tako so takrat ^snovali Srbiji novopriključene kra-
prvi svetovni vojni, ko so naši Jaii bili priključeni italijanski drža-je veliko primorskih Slovencev lstrskih Hrvatov izselilo iz Julijske enečije. Točnih podatkov o izselje-abju ni. Pogledati bi bilo treba v ar-mv®' v kolikor so ohranjeni, stotin c/n ” ,In velikih občin. Gotovo pa je, f . ,se ie v dvajsetih in tudi v začetku desetih let iz naše dežele izselilo c deset tisoč Slovencev in Hrvatov. n ebko jih je našlo novo domovino bn ^lovenskem, v takratni Dravski i-	Nekateri pa so šli bolj da-
. Pri Go_____
c; v Makedoniji. r ... Pričujočem članku skušamo ne-i”° obuditi zgodbo teh naših ljudi, m^0 P° Prvi svetovni vojni odšli zda-
leč \	' ^eKdteri pa so sli por/ aa-
ža ■ skupina kmetov iz Štandre-Pri Gorici se je naselila v Bistreni-
Šta	v Bistrenici ni nobenega
»Vrezca več, tudi Slovenca ne. Zad-tič ^ ^	90SPa Vida Gulič—Bal-
Dra,	umrla pred nekaj leti. Kje
kerl ZaP.rav je Bistrenica, v daljni Maje r/00.1^ ® Kraju in dogajanju v njem Rus'°'S •napisal največ prof. Branislav jn 1C| ki je kot vsestransko razgledan do SIneJjen etnolog preučeval Make-rjst 1°. Zal ni uspel za kongres folklo-štud'- y.Bovcu 1971. leta pripraviti ves v g-'ji material o primorski koloniji ti lsirenici. vendar je po njegovi smr-akari^ro?.a študij0 izročila Slovenski p emiji znanosti in umetnosti.
Mal* i3™' svet°vni vojni so pričeli Črtu ed0nii° (tedanj0 Južno Srbijo) na-0 naseljevati. Leta 1930 so združili
bližnja kraja na levem obrežju Vardarja, Bistrenci in Dubljani, v novo naselje Bistrenica. Tu so se naselile številne družine iz Slovenskega Primorja. Imen vseh kdaj v Bistrenici naseljenih Slovencev ni! Iz uradnega poročila 1934. leta lahko zasledimo med drugimi družinami Kuzminovo iz Štandreža, ki je prejela 18 ha zemlje, Pregarjevo iz Štandreža, prav tako 18 ha, pa še družine Andreja Nanuta, Josipa Nanuta, Stanislava Nanuta. Vse te naj bi prejele od 9 do največ 27 ha zemlje. Tu so na spisku še mnoge družine kot na pr. družina Štefana Bordona iz Ric-manj, družina Lea Valentinčiča iz Solkana, Ivana Pregarca iz Ricmanj, Ignaca Loviščka iz Solkana, Miroslava Bandlja iz Komna, Franca Pipana iz Svetega, Franca Tavčarja s Kolonkov-ca in še precej drugih, tako, da je bilo na spisku skupno 34 družin.
Pobudnika za naseljevanje primorskih Slovencev v Makedoniji sta bila dr. Ivan Marija Čok, ki je pri jugoslovanski vladi zastopal primorske Slovence, in pa nekdanji upravni uradnik v Trstu in poznejši ljubljanski odvetnik dr. Vilko Baltič. Kot predstavnika skupine izseljencev v Julijski krajini sta že 1929. leta zaprosila Zvezo agrarnih zadrug v Skopju, naj bi odkupila od zasebnikov v vasi Bistrenica zemljišča, kjer bi se naselili begunci iz
Italije.	.	. .	,	.
Dr. Ivan Marija Čok je imel 17. januarja 1931 v društvu Soča v Ljubljani predavanje o bližnji kolonizaciji »ugodnega terena« na jugu Jugoslavije, kjer naj bi se kmalu naselili Primorci. Medtem ko je dobil Čok 16 ha zemlje , ki jo je dajal v najem, pa je Baltiču uspelo dobiti 44 ha, ki jih je prav tako dajal v najem. Sam se je zadrževal v glavnem v Ljubljani. V Bistrenici je živela njegova žena Vida.
Prvi naseljenci, med katerimi je bil tudi učitelj Janko Furlan, so odšli s Čokom na pot 20. januarja istega leta, da bi v Makedoniji pripravili vse za novo zadrugo. Prva, 22. 1. 1931. leta ustanovljena »Zajednica izbeglica iz Julijske krajine« je od Saveza agrar-
nih zajednica v Skoplju kupila 400 ha zemlje v Bistrenici za 1.700.000 din za kolikor jo je banka odkupila od treh bogatih srbskih zasebnikov. Leto dni so naši Primorci živeli v komuni, nato pa so se ločili in vsaka družina je skrbela zase.
Nekaj zemlje je bilo nato dane v najem. Nekaj skupne pa so dali v obdelavo spolovinarjem -Turkom. Sicer so na tem področju živeli tudi Makedonci, stari naseljenci, ki so bili trn v peti velikosrbskemu režimu.
S kakovostjo zemlje in načinon obdelave naj bi bili naseljenci zadovoljni. Prav tako s podnebjem. Le malarija je bila nadležna. Posebno težke pa šobile stanovanjske razmere, saj so naseljenci našli v Bistrenici slabe, zasilne turške hiše (Turki so odšli v Turčijo). Prav tako niso imeli pohištva in druge nujne opreme. Zaskrbljeni glasovi o težkem življenju bistreniških Slovencev so kaj kmalu pričeli prihajati v Ljubljano in o tem je poročal Slovenec že v jeseni 1931. leta. Poročevalec navaja, da so nekateri kmalu zapustili Bistrenico in odšli, vztrajajo pa predvsem goriški Slovenci, ki da se skušajo prilagoditi, čeprav moraš tu trikrat orati predno seješ. Na železnico prideš le čez široki Vardar z brodom, potem pa imaš tri ure z brzovlakom do Skopja, kjer lahko, če imaš srečo, prodaš svoje izdelke. Praznih ledin je veliko, a nimajo denarja, da bi kupili živino.
Gospodarsko pomanjkanje je še pospeševala organizacijska nesposobnost nove skupnosti. Predsednik Čok in podpredsednik Baltič sta bila v Beogradu ali Ljubljani, glavna skrb za gospodarstvo zadruge je bila zaupana vsakokratnemu poslovodji. Le teh je bilo nekaj. Večina je povzročala skupnosti, oziroma zadrugi, previsoke stroške. Revizor ki je obiskal Bistrenico in primorsko skupnost je poročal naslednje:
»Zadružne zemlje je 1360 ha, naseljencev z družinami pa le 13; zato bi morali dvigniti to število vsaj na 100, ako bi hoteli zemljo uspešno izkoriščati.« Graja, da je zadruga dajala čla-
nom na upanje različno blago. To mora prenehati in naj se člani oskrbijo iz lastnega gospodarstva. Revizor navaja dolžnike zadruge, med drugim Pavla Marušiča (banovega brata), predsednika Čoka, učitelja Furlana, pastirje iz Galičnika za seno, podjetnika Stojanoviča, ki je gradil doseljencem hiše itd. Docela nejasno pa je, kot pravita prof. Rusič in Vilko Novak, kako so se primorski Slovenci priseljevali in odseljevali. Revizor poroča dne 8. 11. 1933, da se je do 1. 10. 1933 odselilo 36 družin z 180 osebami. Zgovorno priča o težkih podnebnih, gospodarskih, pa tudi narodnostnih in verskih razmerah v Bistrenici. Poročila govore o nerodovitnih letih, o potresu 1931, o povodnji 1932, o hudi zimi 1935—36.
Znižala se je cena — za pridelovanje opija — tako, da ga ni bilo več vredno pridelovati. Tudi niso bili vajeni pridelovanje teh južnih rastlin: poleg maka predvsem tobaka, sezama, cičerike. Štiri družine so gojile špar-glje in jih prodajale tovarni v Kragujevcu. Ukvarjali so se tudi s sadjerejo in vinogradništvom, zasajali gozd, rodno trto pa so gojili na peščenih tleh ob Vardarju. Vsako gospodarstvo je imelo povprečno dve glavi goveje živine, ali več (makedonske buše), dalje po dva konja, ovce le nekateri, zaradi volne in pa perutnine.
Zemlja je bila razdeljena glede kakovosti na pet razredov, vsak je dobil nekaj zemljišča različne kakovosti. Kot vprašanje državljanstva, tako tudi lastništvo zemlje in hiš ni bilo urejeno do konca. Edino tisti, ki so si sami postavili nove stavbe so bili njihovi lastniki.
Gospodarske težave bištreniške zadruge so iz leta v leto naraščale. Zaradi dolgov 30. junija 1936 kar 4.448.325 din dolga v banki - je morala 7. avgusta izročiti svoje premoženje ministrstvu za poljedelstvo v Beogradu. Odslej je životarila v novih razmerah, o katerih pa je malo znanega. Tako so naseljenci, kar jih je ostalo v Bistrenici, pričakali drugo svetovno vojno z bolgarsko zasedbo Makedoni-
je. Bolgarska vojska jim je pobrala vso vprežno živino in vozove. Srbe so izgnali, Slovencem odvzeli vso zemljo in jim menda nekaj najslabše vrnili. 1942 se je nekaj družin odselilo na Hrvaško. Bolgari so Slovence nadlegovali na veliko načinov. Le-ti pa so bili med prvimi uporniki in po zapisu Franca Pipana v knjigi spominov »Boj pod Olimpom« beremo, da se je Bistrenica povezala z narodnoosvobodilnim bojem s pomočjo domačina Celestina Sedmaka, ki je stik našel v bližnjem Negotinu. V partizanskih enotah naj bi bili štirje Primorci, mnogo več med aktivisti. Od desetin padlih borcev in aktivistov Bistrenice jih je bila polovica primorskih Slovencev.
Po osvoboditvi se je prva skupina naseljencev odselila 1946. leta v druge makedonske kraje in pa v Vojvodino ter tudi v Slovenijo. Zadnji so zapustili Bistrenico leta 1948. Nihče ni mogel prodati ne hiš ne posestev, ker še niso bili pravni lastniki, pa tudi ne, ker jih niso komu imeli prodati. V kraju, ki je spet dobil ime Bistrenci, so se pričeli na novo naseljevati Makedonci in Turki. Čeprav so Slovenci v Bistrenici želeli živeti tako, kot so jih učili doma, pa so jim povzročili marsikatero težavo, predvsem na verskem področju.
Pravoslavna cerkev je pridobila del slovenskih družin zase, pri čemer je nedvomno igrala veliko vlogo užaljenost in jeza Primorcev nad Vatikanom, ki ni storil ničesar v dobro preganjanemu primorskemu ljudstvu. Iz revizorjevega poročila leta 1934, v katerem je označena veroizpoved beremo, da se je 13 družin prekrstilo v pravoslavje in iz Nanutov so postali Na-nutoviči, iz Vižintinov Vižintinoviči, iz Kuzminov Kuzminovi itd. Tako je bila v Bistrenici najprej zgrajena pravoslavna cerkev in šele nato, po večkratnih protestih skopjanskega škofa, Slovenca Janeza Gnidovca, tudi katoliška. Negotovo je, kako se je končala »verska usoda« popravoslavljenih Slovencev.
DORICA MAKUC
Po 21. etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji
Lemond povečal prednost
NOGOMET: jutri v Pasadeni ekshibicijska tekma
Amerika - Preostali svet
CLERMONT FERRAND — Na včerajšnji gorski etapi bi moral Bernard Hinault streti odpor Američana Grega Lemonda in tako ponovno obleči rumeno majico. Francoski kolesar je vsaj tako izjavljal pred to, 21. etapo. Zgodilo pa se je, da je celo Američan po tej etapi povečal svojo prednost na skupni lestvici in razen pravih čudežev bo Lemond tudi jutri slavil končno zmago v Parizu.
Po včerajšnji etapi (ko je izgubil nadaljnjih 51”) je Hinault športno priznal, da si Lemond zasluži zmago na tem Touru. Po drugi strani pa je Američan dejal, da upa, da bosta s Hinaultom zopet postala velika prijatelja.
Včerajšnjo etapo je osvojil skoraj neznani švicarski kolesar Erich Mae-chler, ki je sam dvignjenih rok privozil skozi cilj. Sledila sta Belgijca Ludo Peeters in Guido Van Calster.
VRSTNI RED 21. ETAPE (St. E-
tienne - Clermont Ferrand, 189 km): 1. Maechler (Švi.) 5.32’40”; 2. Peeters (Bel.) po 56”; 4. Earley (Ir.) po r22”; 5. Devos (Bel.) po 1’55”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Lemond (ZDA) 98.30’29”; 2. Hinault (Fr.) po 3T0”;	3. Zimmermann (Švi.) po
10’54”; 4. Hampsten (ZDA) po 18’50”; 5. Criguielon (Bel.) po 24’3S”.
Jugoslovan Čerin, ki vozi za italijansko hišo Malvor - Rottecchia, je bil na včerajšnji etapi 48. s 7’43” zaostanka. Prvi od Italijanov je bil Vanotti (58. z 8’15” zaostanka). Čerin je na skupni lestvici 32. (po 1.14’40”), najboljši Italijan je Contini (44. po 1. 22”18”).
Italijanka Maria Canins
osvojila tudi 13. etapo
PUY-DE DOME — Nadaljuje se izredno uspešen nastop Italijanke Marie Canins na tem Touru. Italijanka je namreč osvojila tudi včerajšnjo,
13. etapo in še povečala svojo prednost na skupni lestvici.
VRSTNI RED 13. ETAPE (Issoire -Puy-De Dome, 53 km): 1. Canins (It.) 1.51’28” s poprečno hitrostjo 28,529 km na uro; 2. Thompson (ZDA) po 1’33”; 3. Longo (Fr.) po 2’33”; 4. Hepple (Avstral.) po 3’44”; 5. Bonno-ront (Fr. B) po 3’52”.
SKUPNA LESTVICA; 1. Canins (It.) 25.17’47”; 2. Longo (Fr. A) po 15’39”; 3. Thompson (ZDA) po 22’35”;	4. Hepple (Avstral.) po
32’56”; 5. Simmonet (Fr. A) po 34’09”.
Odbojka: objavili sporede
RIM — Včeraj so objavili sporede odbojkarskih prvdnstev A-l in A-2 lige za moške in ženske.
1. kolo moške A-l lige: Panini -Zip Jeans, Zinella - Petrarca; Ener-mix - Bistefani; Santal - Adovos; 0-lio Zeta - Treviso; Catania - Kutiba.
PASADENA (Kalifornija) — Jutri bodo v tem kraju odigrali ekshibicijsko nogometno srdčanje med selekcijama Amerike in preostalega sveta. Za srečanje vlada veliko zanimanje in organizatorji predvidevajo, da bo na tekmi 85 tisoč gledalcev. Srečanje Amerika - Preostali svet bodo odigrali na stadionu »Rose Bowl«, na katerem so leta 1984 odigrali olimpijski finale med Francijo in Brazilijo. Celotni izkupiček tekme bodo organizatorji dodelili v sklad organizacije UNICEF. Selektorja panameriške selekcije sta Argentinec Bilardo, ki je vodil argentinsko reprezentanco na letošnjem mundialu, ter Jugoslovan Bora Milutinovič, ki je bil vodja domače reprezentance na svetovnem prvenstvu. Selekcijo »Preostali svet« pa bosta vodila bivša asa svetovnega formata Franz Beckenba-uer in Johan Cruyff.
AMERIKA:	vratarja:	Fernandez
(Par.) in Zalada (Arg.); branilci: 0-
larticoechea, Brown (Arg.), Julio Cesar, Josimar, Alemao (Braz.), Quirar-te, Servin (Meh.), Caligiuri (ZDA); vezni igralci: Junior, Falcao (Braz.), Maradona (Arg.), Romero (Par.), Ne-grete (Meh.); napadalci: Burruchaga (Arg.), Cabanas (Par.), Da Silva (Ur.), Cruz (Meh.).
PREOSTALI SVET - vratarja: Da-sajev (SZ) in Jennings (S. Irska); branilci: Amoros (Fr.), Butcher (Ang.), Stielike (ZRN); vezni igralci: Magath (ZRN), Lerby (Dan.), Timoumi (Mar.), Conti (It.), Strachan (Škot.), Park Chang Sun (J. Koreja), Hermann (švi.); napadalci. Elkjaer (Dan.), Selanov (SZ), Rossi (It.).
Riva dal ostavko
CAGLIARI — Predsednik Gigi Riva in vse vodstvo Cagliarija sta dala o-stavko, da bi tako nudila možnost vsem, ki želijo, da hi najeli delnice tega društva, ki je v težki ekonomski krizi.
AVTOMOBILIZEM: poskusne vožnje za VN ZRN
Rosberg pred Mansellom
TENIS: z zmago proti Evertovi v Pragi
Zgodovinski uspeh Cecchinijeve
HOCKENHEIM (ZRN) — V prvem krogu poskusnih voženj za startno razporeditev na VN Nemčije je finski pilot Keke Rosberg osvojil prvo mesto, nekaj tisočink sekunde pred Britancem Mansellom. Rosberg je med drugim prav včeraj izjavil, da bo ob koncu letošnje sezone opustil avtomobilizem. Bolj kot Rosbergova izjava pa zaskrbljajo vodstvo angleške firme McLaren govorice, da bo Prost prestopil k Ferrariju. Tudi na včerajšnjih poskusnih vožnjah sta se italijanska avtomobila slabše odrezala. Alboreto se je uvrstil na deseto, Johansson pa na enajsto mesto. Medtem so iz Francije sporočili, da se je zdravstveno stanje Laffiteja precej izboljšalo.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ: 1. Rosberg (Fin.) vvilliams 1.42”478 s poprečno hitrostjo 238,775 km na uro; 2. Mansell (VB) vvil-
liams 1.42”696; 3. Prost (Fr.) mcla-ren 1.43”373 ; 4. Piquet (Braz.) vvilliams 1.43 ”852;	5. Amoux (Fr.)
ligier 1.43”91; 6. Berger (Av.) be-netton 1.44”493 ; 7. Alliot (Fr.) ligier 1.45”047 ;	8. Senna (Braz.) lotus
1.45”212; 9. Patrese (It.) brabham 1.46”094; 10. Alboreto (It.) ferrari 1.46”391; 11. Johansson (Šve.) fer-rari 1.46”847.
Zanimanje v SZ za f 1
MOSKVA — Na prihodnji dirki za VN Madžarske, ki bo 10. avgusta v Budimpešti, bo na ogled prišla tudi delegacija sovjetskih avtomobilskih tehnikov. O tem piše moskovski tednik Nedelja. Kaže, da se tudi v SZ zanimajo za formulo ena, predvsem zato, ker je v tesni povezavi z vsemi inovacijami in novimi dosežki na področju avtomobilske industrije.
PRAGA — 21-letna Sandra Cecchini je včeraj v četrtfinalu teniškega tekmovanja Federation Cup poskrbela za zgodovinski uspeh italijanskega tenisa. Cecchinijeva je namreč povsem nepričakovano, toda tudi zasluženo premagala Američanko, št. 2 na svetu Chris Evert - Lloyd s 3:6, 6:4, 6:3. Podvig Cecchinijeve pa ni zadostoval, da bi Italija lahko premagala reprezentanco ZDA, saj je Navratilova brez težav premagala Reggijevo s 6:2, 6:4, v dvojicah pa sta Navratilova in Shri-verjeva odpravili Reggijevo in Gar-ronejevo s 6:3, 6:1.
V drugem četrtfinalnem srečanju je ZRN premagala Bolgarijo z 2:1. Polfinalna para: Argentina - ČSSR, ZDA - ZRN.
Poraz Italijana Caneja
BAASTAD (švedska) — Po zmagah proti Nystromu in Vajdi je Italijan
Paolo Gane včeraj v četrtfinalu turnirja v Baastadu izgubil proti Špancu Sanchezu s 6:3, 3:6, 3:6. OSTALI IZIDI: Edberg (šve.) - Stenlund (Šve.) 6:0, 0:6, 6:2; Mecir (ČSSR) - Pem-fors (Šve.) 6:4, 6:2; Wilander (Šve.) - Jelen (ZRN) 6:0, 6:4.
Lendl premagal McEnroea
INGLEW00D (ZDA) — Pred 14.000 gledalci je Ivan Lendl premagal Johna McEnroea s 6:4, 3:6, 7:6.
Košarka: žensko mladinsko
EP
PERUGIA — Od danes do 2. 8. bo v Umbriji mladinsko žensko evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo 12 reprezentanc. SKUPINA A: Jugoslavija, ČSSR, Švedska, Nizozemska, Francija, Poljska. SKUPINA B: SZ, Španija, Italija, Madžarska, ZRN in Romunija.
DVOBOJ KASPAROV - KARPOV
Dobiček žrtvam Černobila
LONDON — Svetovni prvak Kasparov in njegov izzivalec Karpov sta na tiskovni konferenci v Londonu izjavila, da bosta dobiček šahovskega dvoboja za svetovni naslov namenila žrtvam nesreče v Černobilu.
15. decembra proces proti
»azzurrom«
MILAN — Proces proti italijanskim reprezentantom, ki so nastopali na SP v Španiji, se bo začel 15. decembra 1.1. »Azzurri« so obtoženi, da niso prijavili tuje valute. Kaže, da je vsak izmed reprezentantov prejel vsoto v dolarjih v znesku 21 milijonov lir.
Altobelli zapušča
reprezentanco
MILAN — Interjev nogometaš in e-den izmed najboljših »azzurrov« v Mehiki Alessandro Altobelli je izjavil, da ne- misli več igrati za državno reprezentanco, češ da je razočaran zaradi stalnih afer, v katere skušajo vpletati reprezentanco.
JADRANJE: jutri v Barkovljah in v Sesljanu
V'
Regati v organizaciji Sirene in Cupe
V nedeljo je zaradi premočnega vetra odpadla regata za razred optimist, ki jo je organiziral Tržaški pomorski klub Sirena. Tokrat pa tudi močan veter ne bo mogel premotiti Sdreninih organizatorjev, jutrišnja regata je namreč namenjena razredom firm, laser ih evropa, se pravi močnejšim in daljšim jadrnicam, ki drsijo tem hitreje, čim bolj močno piha veter.
Vpisanih za regato je za enkrat 25, tekmovalci pa se lahko prijavijo še ves današnji dan. Za Sireno bosta v razredu laser tekmovala dva člana. Čupa pa je prijavila dva tekmovalca za razred evropa. Na regato so se prijavila še druga italijanska pomorska društva. Start regate bo ob 10. uri. Proga je za vse razrede ista, se pravi olimpijski trikotnik (6-7 milj). Žirijo sestavljajo Sirenini čla-
ni Andrej Prašelj, Bogdan Stanič, Romeo Ferfolja in predsednik žirije Edi Filipčič.
Jutri pa ne bodo samo v Barkovljah razpeli jader, v Sesljanskem zalivu bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši. Za regato v razredu optimist se je pri Jadralnem klubu čupa prijavilo že 70 tekmovalcev. Tekmovanje predvideva dve regati, prva bo ob 10. uri, druga pa pol ure po koncu prve. Proga optimistov je prav tako olimpijski trikotnik, je pa nekoliko krajša (približno 3 milje). Skupna lestvica obeh regat bo dala zmagovalca. Nagradili bodo tekmovalce za prvo, drugo in tretje mesto. Najboljši bodo torej prejeli pokal. Ravno tako bo prejelo pokal tudi tisto društvo, ki bo na tekmovanje prijavilo največ članov. Pokale in druga darila, ki jih bodo razde-
lili med izžrebane, so podarila slovenska podjetja in trgovine.
Regatni odbor sestavljajo Dario Benci, Karlo Mezgec, Marko Koja-nec, glavni sodnik bo Renzo De An-gelis, član jadralnega kluba Pietas Julia.
Balinanje: v organizaciji Aurisine
Mednarodni turnir
Jutri ob 9. uri prireja Balinarski klub Aurisina mednarodni turnir za 10. Kraški pokal.
Na turnirju bodo nastopili: tri moštva iz Ilirske Bistrice, dve ekipi Aurisine, Sokol iz Nabrežine, Devin, Sesljan, Buje, Momjan, Komen, in Muggesana.
Tekme bodo na igrišču Sokola in Aurisine.
Danes sklepni boji tekmovanj na Peči
Vrhovci prevzeli vodstvo
Ta teden je bilo na Ronku na Peči v večtirnih urah zelo živo. Veliko število gledalcev se je namreč vsak dan zbi-ra1o ob robu odbojkarskega in nogometnega igrišča, kjer se je odvijal turnir, ki ga je v okviru vaškega praznika priredilo domače kulturno - športno društvo Vipava. Organizatorji so imeli tudi srečo z vremenom, tako da je tekmovanje potekalo brez zastojev.
Z zmago proti Gornjim Sovodnjam so Vrhovci, ob istočasnem porazu spodnjih Sovodenj v nogometu, prevzeli vodstvo na začasni lestvici. S to zmago so Vrhovci dokazali, da so v odbojki praktično nepremagljivi in da jim bo kdo zelo težko odvzel prvo mesto na razpredelnici in končno zmago. Zelo so se veselili zmage tudi nogometaši Rupe/Peči, ki so premagali i-gralce Spodnjih Sovodenj, ki so veljali za velikega favorita, saj so zastopali ekipo samo nogometaši, ki redno igra-
jo tudi prvenstvene tekme.
RUPA/PEč — SOVODNJE 2:1 (0:1)
RUPA/PEČ: Dottori, I. in A. Kovic, I. in D. Batistič, Čeudek, F. Sambo, Malič.
SPODNJE SOVODNJE: Uršič, E. in R. Petejan, Vižintin, F. in D. Kovic, Gulin, Florenin, E. Sambo.
STRELCA: E. Sambo, F. Sambo (2). VRH — GORNJE SOVODNJE 4:1
(11:9, 11:1, 11:4, 11:1)
VRH: Marjan, Mavricij, L. Černič, L in G. Devetak, Cotič.
GORNJE SOVODNJE: Andrej, A-leš in M. Fajt, D. in M. Butkovič, De-vdtak, Hmeljak.
SKUPNA LESTVICA PO 4. KOLU: Vrh 7, Spodnje Sovodnje 5, Rupa/Peč 4, Gornje Sovodnje 2.
DANAŠNJI SPORED (26. 7.): 18.30 mali nogomet Spodnje Sovodnje - Gornje Sovodnje.
Sledilo bo nagrajevanje. (MAL)
Na novogoriški občini za velik uspeh v Spittalu
Mlada Benečana na italijanskem atletskem državnem prvenstvu
Sprejem za mlade kajakaše
Odličen nastop bratov Rudi v Turinu
Na novogoriški občini je bil včeraj slavnostni sprejem štirih novogoriških članov mladinske državne reprezentance v kajakaštvu, ki so se pred dnevi odlično odrezali na svetovnem prvenstvu v Spittalu. Največjega slavja je bil seveda deležen svetovni prvak Marko Čeme, ki je na slalomski progi na reki Lieser dokazal, da je v svoji kategoriji daleč najboljši, saj je pustil za sabo vse nasprotnike v obeh spustih.
Mlade kajakaše in njihovega trenerja Jožeta Tomažiča, ki je istočasno trener domačega KK Soška e-lektrama in tudi državni selektor, je v imenu občinske skupnosti pozdravil župan Danilo Bašin, ki je čestital Marku in njegovim tovarišem za izreden dosežek. »Malo je takih dosežkov, ki se lahko primerjajo z o-svojitvijo naslova svetovnega prvaka. S tem rezultatom so naši kajakaši ponesli ime Nove Gorice, Slovenije in Jugoslavije v sam svetovni vrh«, je dejal predsednik občinske skup-
ščine Nova Gorica. Bašin se je zato še enkrat zahvalil mladim kajaka-šem in izrazil željo, da bi ta dosežek ne predstavljal cilja njihovega tekmovalnega udejstvovanja, temveč vzpodbudo, da bi take rezultate ponovili tudi v bodoče, ko bodo prestopili v člansko vrsto.
Predsednik občinske telesnokultur-ne skupnosti Dominik Soban je tudi izrazil veliko zadovoljstvo ob tem vrhunskem rezultatu, ki priča, da sta se ves trud in prizadevanje, ki je bilo vloženo v to smer, dobro obrestovala. Velja namreč omeniti, da je Marko Čeme prvi primorski športnik, ki mu je uspel velik podvig, tj. zmaga na svetovnem prvenstvu.
Poleg novopečenega svetovnega prvaka so prejeli priznanje še drugi domačim, člani jugoslovanske selekcije, ki je dokazala, da sodi med vodilne države v tem športu: Tomaž štokelj, ki je osvojil bronasto kolajno, Janko Brezigar in Jure Spacal.
(MAL)
Mlada Benečana Giorgio in Franco Rudi sta se udeležila italijanskega atletskega prvenstva v teku na 400 m z ovirami. V Beneški Sloveniji so vsi z velikim zanimanjem spremljali njune podvige. Giorgio in Franco sta doma v Ošnijah pri Šentle-nartu in sta že vrsto let glavna protagonista atletskega dogajanja na področju Nediških dolin.
Giorgio se je lani udeležil evropskega pokala v Moskvi in se u-vrstil na osmo mesto, nato pa je tekmoval tudi na univerziadi v Kobeju. Z bratom Francom tekmuje za Fiamme Oro iz Padove, svojo kariero pa sta brata začela v vrstah videmskega Libertasa. Giorgio in Franco sta trenutno vpisana na Visoko šolo za telesno kulturo (ISEF).
Na turinskem tekmovanju, sta se tako Giorgio kot Franco brez težav uvrstila v finale. Na torkovem finalu je Giorgio bil v ospredju ves čas, kakih deset metrov pred ciljem pa
Giorgio Rucli
ga je prehitel Luca Cosi, tako da se je moral zadovoljiti z drugim m®" stom. Brat Franco pa se je uvrstil na solidno šesto mesto. Naj še navedemo, da se je Giorgio uvrstil na drugo mesto že 1983. in 1984. leta. lani pa je bil tretji.
Dobri uvrstitvi bratov Rucli so P0" vsod po Benečiji pozdravili z velikim zadovoljstvom ter s kančkom zagrenjenosti, saj bi Giorgio lahko b“ letošnji italijanski prvak. Pristaviti je treba, da sta se oba brata težje poškodovala aprila meseca in da se zaradi tega nista mogla ustrezno pripraviti na nastop na italijanskem prvenstvu. Zato je Giorgiov uspeh toliko bolj vreden, če pomislimo, da J® s treningi spet začel pred kakim1 dvajsetimi dnevi.
A V £,VJl/V^VV/	---- _	v
cli ter o njunih športnih podvigih s marsikaj slišali v bližnji bodočnost
(Paolo Catfi)
w _
Ustanovitev plavalnega odseka pri SZ Bor
Velika pridobitev za naš šport
Zadnja leta je tudi v Trstu začelo naraščati zanimanje za vodne športe, se posebno potem, ko je italijanski olimpijski odbor (CONI) sprožil širšo propagandno akcijo, da bi čim več ptrok privabil v mestne bazene. Italijanski plavalni klubi so tako kaj kmalu zabeležili porast prijavljenih na raznih plavalnih tečajih.
, Pri Slovencih je prve plavalne teča-1® organizirala Športna šola Trst, ki deluje v okviru ŠZ Bor. Njeno večletno delovanje na tem področju in navdušenje otrok nad plavanjem je spodbudilo večino slovenskih tržaških osnovnih šol, da so plavanje vključile v šolski pouk namesto telovadbe. Veliko slovenskih otrok pa je še vedno zahajalo v italijanske plavalne klube, zanimanje za plavanje je bilo torej Precejšnje in tudi prve izkušnje s teča-J1 pri SŠT so bile dobre. yse to je pripeljalo do tega, da so pri ŠZ Bor začeli premišljevati, da bi se preizkusili na Področju, ki se ga pri Slovencih v Trstu še nismo lotili. Lansko jesen so tako nastali prvi zametki plavalnega odseka in na plavalne tečaje se je pri-Ifvdo nad 40 otrok, ki so od oktobra do maja dvakrat tedensko vadili v bazenu športnega objekta na Alturi. Na-nien ustanovitve plavalnega odseka je bil predvsem ta, da bi tudi slovenskim Predšolskim in osnovnošolskim otrokom nudili možnost udejstvovanja v tej športni panogi in to v pristnem slovenskem okolju.
Vodstvo plavalnega odseka so zaupali inž. Bogdanu Petelinu, navdušenemu plavalcu, ki se še vedno rekreativno ukvarja s tem športom, in mu Poverili nalogo, da postavi na noge novonastali športni odsek. "Oktobra
lani smo otroke, ki so že od prej znali plavati, porazdelili v dve skupini. Cilj obeh skupin je bil osvojiti plavalno tehniko štirih slogov in doseči primerno plavalno vzdržljivost," je povedal inž. Petelin. Prva plavalna tehnika, ki se je otroci naučijo je kravl, nato sledijo žabica, hrbtno plavanje in delfin. Potem ko obvladajo posamezne sloge, so otroci sposobni preplavati 1000 m na vsakem treningu. Februarja letos se je plavalni klub dodatno okrepil. Ustanovili so še dve skupini predšolskih otrok. Konec aprila so se člani plavalne šole udeležili tekmovanja, ki ga je v okviru otroške olimpiade organizirala ŠŠT. Rezultati so pokazali, da je klub dosegel zastavljene cilje. "Zahvala gre tu predvsem učnemu kadru, ki nam ga je priskrbel Plavalni klub Koper, tako da nam je poslal dva strokovnjaka s tega področja," je še poudaril inž. Petelin.
"Uspešnost delovanja v komaj zaključeni sezoni nas spodbuja, da si za prihodnjo zastavimo še ambicioznejše cilje. Še prej pa bo treba premostiti nekatere težave: v prvi vrsti stisko z razpoložljivostjo bazenov in z urniki, ki bi ustrezali našim plavalcem."
Vsekakor si je klub že začrtal nekaj kratkoročnih in dolgoročnih načrtov. Kot prvo bodo skušali plavanje kot športno panogo še bolj približati staršem in posredno seveda otrokom. Pri plavalni šoli predvidevajo, da bodo v prihodnji sezoni organizirali dva tečaja za neplavalce, dalje bodo sestavili še dve skupini za izpopolnjevanje v plavalni tehniki. Vse štiri skupine bodo vadile dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Trikrat tedensko pa bo
vadila tekmovalna skupina. To skupino bodo sestavljali tisti otroci, ki so in še bodo pokazali večjo nadarjenost in navdušenje za ta šport.
Ker pa je plavalna šola šele na začetku svojega delovanja, bo treba veliko pozornosti posvetiti tudi strukturnim obrisom kluba. Med dolgoročne programe spadajo tako iskanje finančnih sredstev, navezovanje stikov s sorodnimi organizacijami v matični domovini in pri nas, pridobivanje novega vodnega prostora in ne nazadnje vzgojitev lastnih vadbenih kadrov. Poglavje zase bo tudi potegovanje za vključitev v FIN (Federazione italiana nuoto). Predpogoj, da je kako društvo sprejeto v Italijansko plavalno zvezo je, da se društvo še precej uveljavi in dokaže določene rezultate, ki pričajo o njegovem resnem in vztrajnem delovanju. "Za vključitev v FIN bo nemara potrebnih od 5 do 6 let," je pojasnil Petelin, "verjetno se bomo še prej vključili v Plavalno zvezo Slovenije."
Med poletjem so mladi plavalci zamenjali bazen z morjem, ki postane očitno sinonim za počitnice. V prihodnje pa se namerava plavalna šola pridružiti slovenskim klubom v Jugoslaviji, ki organizirajo poletne skupne priprave, na katerih,so otroci na dvotedenskih počitnicah in istočasno tudi nekoliko trenirajo.
Plavanje je znano kot najbolj kompleten šport, ki razgiba celo telo, krepi hrbtne mišice in prsni koš, kar je še posebno učinkovito za telesni razvoj odraščajoče mladine. Prijave za prihodnjo sezono bo plavalna šola sprejemala na sedežu ŠZ Bor od 1. septembra dalje, vse dokler ne bo zapolnjenih 60 razpoložljivih mest. (B.C.)
Pogovor z našim zdravnikom dr. Borutom Spacalom
O zgodnji specializaciji in rekreaciji
V novi tržiški bolnici smo se na oddelku za športno medicino srečali z dr. Borutom Špacalom, direktorjem tega oddelka. Namen našega pogovora je bil, da bi nam podal zelo obširen pogled na naše športno delovanje, tako da bi imeli jasno sliko, kako gleda na določeno problematiko zdravnik, ki se wied drugim ukvarja tudi s športno rne®i®insk° dejavnostjo.
»Mislim, da se vsi strinjamo, da šport koristi otrokovemu razvoju in zdravju. Iskanje vedno večjih tekmovalnih zmogljivosti pa je privedlo, in to seveda tudi v naši zamejski stvar-n°sti, do določenih trenutkov, ki so po Riojem vsaj vprašljivi, če že ne negativni. Tu mislim predvsem na pomikanje agonizma v vedno mlajša otroška eta in na prav tako prezgodnjo speci-hzacijo. Tja do 14. leta ni otrok dozo-tel ne fizično ne psihično za agonistič-e nastope. Do te dobe bi morala biti Portna tekmovanja le igra, ne da bi e pri tem iskalo maksimalne zmoglji-°sti. Tako pojmovanje je tudi za otro-a normalno. Dogaja pa se, da se, bo-'si zaradi sistemov tekmovanj, kot udi zaradi pretiranih ambicij spre-tjevalcev, trenerja ali staršev, otroka v y..Pravi agonizem. Ravno tako 4r?ra?^va ie zgodnja specializacija pri Portu. Potrebe po dolgotrajnejšem in cinkavjtejšem delovanju že odrasle-“a.,^P.oftnika so privedle do tega, da siljujemo specifične panoge že naj-s laNm. Prepričan pa sem, da zgodnja pecializacija zavira raznoliko zmog-Jy«st telesa in bo tudi omejevala do-odraslega športnika. V kakšnem nr caju Pa lahko privede tudi do ne-P svilnega telesnega razvoja. Speciali-ija neke panoge pa je možna samo °r>2ru nebe širše vadbe, veri deistvu- da posveča šola še v an2 Premajhno pozornost telesni na?0-1' ^do k* moral posvetiti večjo [•zn j o na te bistvene aspekte otroš-ke9a razvoja?«
, »Mislim, da so najbolj primerna za vze?°rtna dmštva' ki bi si morala preje 7 tUCd splošno vadbo telesne vzgo-■ zavedam pa se, da imamo vse pre-
malo sposobnih ljudi, ki bi lahko strokovno opravljali to nalogo. V tem vidim morda najbolj negativen aspekt naših športnih društev. Prepričan sem, da delo z otroki zahteva večjo strokovnost, kot pa treniranje še tako zahtevnih članskih ekip. Ravno zato, ker razpolagamo trenutno s trenerji, ki so v najboljšem slučaju opravili le kratkotrajen tečaj, vedno v specifični panogi, bi bila morda naloga naše krovne športne organizacije poskrbeti za določeno število profesionalnih super-vizorjev, ki bi skušali opraviti te pomanjkljivosti.«
»Do sedaj je bil govor samo o maj-mlajših. Kako pa gledaš na rekreacijo, za katero se ogreva vedno več odraslih, in starejših ljudi?«
»V zadnjih desetletjih smo doživeli popoln preokret pojmovanja športne dejavnosti pri starejših. To s čimer so se pred kratkim ukvarjali le redki čudaki", je postalo sedaj stvar množic. Pomislimo na masovne pohode, smučanje, planinstvo, rekreacijsko telovadbo itd. K temu so botrovale predvsem zdravniške ugotovitve, da je fizična dejavnost koristna za preprečevanje srčnih bolezni in da šport omogoča človeku prijetjejšo starost z dolgotrajno fizično neodvisnostjo.
Ne smemo pa preiti v drugo skrajnost. Večkrat je namreč pristop člove-
ka do športa nekako nevrotičen, kar privede do neupoštevanja varnostih mej, na katere nas telo opozarja. Ker prav prisotnost na raznih takih športnih prireditvah netekmovalnega značaja ni vezana na kake posebne zdravniške kontrole, se dogaja to, da se prav odrasli in starejši ljudje, ki so
najbolj potrebni raznih pregledov, predno se odločijo za neko športno delovanje tega le malokdaj poslužujejo. Tudi v naši zamejski stvarnosti je rekreacija vse premalo organizirana. Pomanjkanje organizacije pa seveda pomeni tudi pomanjkanje strokovnosti in še posebno pomanjkanje zdravniške kontrole.
»Kaj bi lahko še povedal o prisotnosti zdravnika pri agonistični dejavnosti?«
»Kar se tiče zdravniške prisotnosti na športnem področju, je ta omejena le na preglede preventivnega značaja, ki so zakonsko predpisani za večino tekmovalcev. Samo v nekaterih primerih je zdravnik prisoten na igrišču z nalogo takojšnje oskrbe nastalih poškodb. Zdi se mi, da bi morale biti naloge zdravnika na športnem področju mndgo bolj obširne. Tu mislim na športno medicinsko usmirjanje in na zdravstveno vzgojo športnikov in športnih delavcev. Športnik bi moral biti obveščen o tem, kaj se med naporom z njegovim telesom dogaja, kakšne so njegove zmogljivosti, kakšne nevarnosti. Tudi prehrana odigra zelo vidno vlogo, tako da bi moral vsakdo biti seznanjen z osnovnimi elementi športne higiene. Mislim, da je ena primarnih nalog zdravnikov, ki se ukvarjajo s športno medicinsko problematiko prav ta, da poskrbijo za zdravstveno vzgojo trenerjev, športnih delavcev in športnikov samih. V tem smislu bi bila potrebna v okviru Združenja tudi informativna zdravniška služba na razpolago raznim športnim društvom. Koristna pa bi tudi bila zdravstvena vzgojna rubrika na športnih straneh našega dnevnika.«
MAL
Žeja — voda je v teh gorah redkost
ACONCAGUA:
UPANJE IN SREČA
Preko noči nisem nič spal, preveč je bilo tesno v šotoru. Jutro pa je mrzlo in vetrovno, mlačen čaj je le slaba uteha in skupaj z Bogdanom in Slavcem se zadnji odpravimo po grebenu, proti vrhu Miradora. Že kmalu imamo zoprno zapreko, visok skalnat skok. Lotimo se ga na desni strani, ki se izkaže za težjo varianto in na pomoč mora vrv. Sam zarinem v še težje skale in le s težavo se ves prestrašen zmažem čez. Nadaljujemo pri grebenu ob močnem vetru, višje nas fantje počakajo in skupaj si nekoliko odpočijemo.
Prav nič prijetno ni potem nadaljevati, toda ko vidim, da je tudi drugim težko, da bi vsi še radi počivali, a se kljub temu premagujejo in nadaljujejo, tudi sam stisnem zobe in mi je precej lažje. Naše nujno opravilo je zdaj to, edini razlog, zaradi katerega smo prišli sem gor. Rinemo dalje v ledeno mrzlem vetru, greben postaja vse bolj strm, treba je tudi že plezati, vendar ni nikjer večjih težav. Ko se končno vzravna, se za njim prikaže vrh, ki ga kmalu dosežemo.
Vsi smo zbrani in iščemo zavetja okrog velikih skal, posejanih na vrhu in se odločimo, da bomo tu kar prespali. Tako se bomo kar najbolj privadili na višino. Koliko je vrh Miradora visok, se ne ve. Ocenjujemo pa, da je na okrog pet tisoč sedemsto ali osemsto metrov na nadmorski višini. Novico sporočimo tudi Žarku v bazo. Potem, že pozno popoldne, ugotovimo, da v nahrbtniku nimam spalne vreče. Pozabil sem jo na sedlu. Toda sedaj je že prepozno, da bi sestopil, Zlate mi ponudi puhaste hlače in upam, da bo že kako. Iščeva si primeren prostor, da bi lahko ležala, kopljeva, pa me Zlate preklinja, ker se mi prav nič ne da delati, čeprav se kar dobro počutim.
Sonce zahaja in naredi se lep večer. Veter se je umiril in na zahodu nebo žari v barvah, ki se neprestano spreminjajo, sprva bujne in svetleče, potem vse bolj nežno umirjene, dokler ne izginejo v hladni, jekleno mrzli praznini neba. Peter in Pavel, zavita v puhovki pod osrednjo vrhnjo skalo, pojeta, daleč naokrog se v brezmejne prostore steka pogled, tu v bližini pa ena sama, edina mogočna gora, ki nas čaka in zaradi katere smo prišli. Toda zdaj se delamo, kot da nas to se zanima. Dolgo so doline že pogreznjene v temo, ko se po vrhovih ohranjajo še poslednji utrinki svetlobe, le še drobne in medle.
Med kamenjem si poiščem toliko prostora, da za silo skrčen lahko ležim, zavijam se v puhovko, noge stlačim v nahrbtnik. Kmalu je popoln mir, le veter zavija in me mrazi. Na nebu se prižgejo zvezde, na vrhu hriba smo in med razbitim skalovjem si je vsakdo našel svoj prostor. Čeprav se mi zazdi, da že skoraj vsi smrčijo, medtem ko se sam tresem od mraza, pa sem vendarle zadovoljen. Počutim se 'dobro in pričenjam upati, da bom
zmogel tudi na tisto, največjo goro, ki je še dobrih tisoč metrov višja.
Zjutraj se nebo na vzhodu že zgoraj obarva in zažari, vendar sem ves trd od mraza in počakam, da vzide sonce. Najzgodnejši so medtem že pokonci, hrane in pijače nimamo več, kar se nam pozna. Utrujeni smo in počasi razmišljamo. Višina in slabo prespana noč sta nas kajpak izčrpačali. Štirje se odločimo, da bomo z vrha nadaljevali še naprej, po drugem grebenu, ne po tistem, po katerem smo se povzpeli, tako da bomo opravili celotno prečenje gore in se po drugi strani vrnili v bazo, kar je mogoče še krajša varianta. Ostali se vrnejo preko šedla.
Na sosednjem vrhu, ki je le malo nižji od Miradora, moram že plezati, mraz je in veter piha, zato se raje navežemo in varujemo. Dva spusta ob vrvi sta dovolj, da dosežemo lažji in položnejši teren, za njim pa nas pričakajo ogromna melišča. Že se veselimo naglega spusta, ko moram ob zoprnih spodrsljajih in padcih ugotavljati, da so tukajšnja melišča povsem drugačna od naših, v domačih gorah. Veliki in težki kamni nikakor ne dovoljujejo, da bi dirjal navzdol. Tudi vreme je muhasto, sonce sije in je vroče, potem zapiha ledeno mrzel veter, nikakor se ne morem pravilno obleči. Zlate jo popiha naprej, Slave in Curka (Ole-nikj pa sta še zadaj, ko se z Bogdanom ob manjšem jezercu odžejava, ne da bi mogla žejo potešiti. Hudo sem utrujen in leno se v opoldanskem soncu vlačiva preko groblje in ledeniške morene proti bazi. Fantje, ki so sestopili preko sedla, so že tu in se mastijo s pasto, vendar Žare tudi za nas že kuha kosilo in vsega polno imamo na voljo. Ves preostali popoldan jemo in pijemo, kot bi sestradane volkove spustili v ovčjo čredo.
Najbolj prijetno je lenariti in prav nič početi po uspešno opravljeni turi. Nobene slabe vesti nimaš, saj je navsezadnje smisel dneva prav ta, da počivaš. Odpočiješ se od preslanega napora, da boš spet sposoben za novo nalogo, da spet lahko zarineš v breg. Že stoletja dolg neprekinjeni krogotok, ki nam sestavlja življenje. Toda ali res samo zato, da bomo lahko na koncu, vsak ob svoji uri dejali, da nismo živeli zastonj, da časa nismo zapravili in ga prepustili vetru?
Dnevi so jasni in sončni. Po dobro prespani noči se zjutraj po zajtrku domenimo, da pojdemo še na eno turo, krajšo, da se dokončno prepričamo, ali smo dovolj aklimatizirani za odločilni odhod v steno. Turo je predlagal Peter in sam s to odločitvijo nisem bil zadovoljen. Zdelo se mi je preveč naporno, nepotrebno izgubljati moči po teh šodrastih hribih, ali pa bi si morali vzeti vsaj še pol dneva počitka več. Toda bil sem najmlajši in tudi če bi si upal z besedo na dan, bi bilo to le tečno nerganje, ki ga ne bi nihče jemal resno. S stvarjo sem se moral sprijazniti in že po kosilu spet odidemo na pot. V nahrbtnik si poleg bivak opreme naložimo še vrečko hrane za fante, ki se že odpravljajo proti vrhu po Poljski smeri.
Primotor klub - poletni
odlf86111 b° Poteklo natančno dve leti, vP a,r. 80 v zamejstvu ustanovili slo-
motnUnV*	nvaHn-i eo H ov
ima Prij mladi
motoklub. Svoj uradni sedež motor klub v Ul. sv. Frančiška, navdušenci nad tem modernim
2n(^!0rn Pa se zbirajo vsak petek ob ^ v Lonjerju.
si,_ avni povod za ustanovitev Slovenca fa mot°kluba je bil velik uspeh, ki skem j°?e9ei Danilo Štoka na italijan-'p-p. državnem prvenstvu v kategoriji za it T.edania Fl). ki je takrat tekmoval lje ihansko društvo. Skupina prijate-mn ' v1 Ph je združevala ljubezen do odi?x0cnik motornih koles, je ob tem no .,nem podvigu novembra '84 usta-kiriai odbor novega društva. In kaj ieb lU 80 novoustanovljeni klub spre-p^^ntociklistično zvezo Italije. tem .ovanje društva je bilo v vsem En? Ca^U .d°kaj pestro. Danilo Štoka in m ° Vhiapello sta se udeležila tekanja za italijansko prvenstvo Fl,
petnajst članov Primotor kluba je tudi letos sodelovalo na znanem srečanju motociklistov »Elefantentreffen« v Salzburgu. Februarja je klub pripravil svoj stand na Motor showu v Trstu, ki je žel veliko pohvale tudi s strani predsednika italijanske zveze Zerbija. 22. junija pa je klub organiziral minik-ros, ki se je odvijal na primernem prostoru med Dolino in Krmenko.
To tekmovalno srečanje za mlajše motoriste je zelo dobro uspelo, zato nameravajo pri Primotor klubu še organizirati podobne dirke, kot nam je povedal tajnik kluba Diego Kolarič.
»Eden izmed ciljev ob ustanovitvi našega društva je bil predvsem ta, da bi naš klub združeval slovenske mlade fante in dekleta, ki jih vožnja z motornimi kolesi vedno bolj privlačuje. Zdi se, da je bil ta cilj dosežen, saj beležimo letos, kar 120 članov.«
čas kot nalašč za izlete
Tako se pri Primotor klubu zbirajo tisti mladi, ki nimajo sicer večjih interesov za druge športe, mičejo pa jih užitek, ki ga daje hitrost in morda tudi kanček rizika, ki je v takem športu vedno prisoten.
»Gotovo je lahko motociklizem nevaren šport,« je povedal Kolarič, »a to predvsem takrat ko motociklist vozi nepremišljeno, cilj našega kluba pa je tudi ta, da vzgaja mlajše za izvežbano in vestno vožnjo, na drugi strani pa jim nudi možnost, da se lahko udejstvujejo na agonističnem področju.« Dva mlajša člana Primotor kluba Ed-mund Hlabjan in Roberta Perotti, sta si letos pridobila dirkalno dovoljenje, s katerim se bosta udeležila tekmovanj. Za tiste, ki tako rekoč radi »tečejo«, organizira društvo več daljših ali krajših izletov. Še posebno obiskujejo dirkališče Grobnik pri Reki. Poleg tega dobijo mladi pri Primotor klubu
še zanimive napotke za vožnjo na hitri progi, ki jih nudi izkušeni Danilo Štoka. Bivši italijanski prvak pa da na razpolago tistim/ki pokažejo večjo zagnanost in talent za dirkanje, tudi svoj dirkalni motor, s katerim si je pridobil državni naslov.
Jeseni bo klub pripravil tekmovanje, ki bo razčlenjeno v tri kategorije: do 600 ccm, več kot 600 ccm in še open za dirkalne motorje. Mladi cen-tavri se bodo tako lahko razživeli in morda se bo še kdo navdušil, da bi se prej ali slej preizkusil na bolj zahtevnejših tekmovanjih. Tako vsaj upajo pri Primotor klubu, kjer se že nekaj časa govori o tem, da bi sestavili lastno tekmovalno skupino. To pa seveda terja ne le perspektivnih dirkačev, ampak tudi prizadevnost, da si klub pridobi še kaj gmotne podpore. (BC)
obvestila
UUBUJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicic nih priprav organiziralo v Škofji (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj z; četnike. Vpišejo se lahko dekleta h ka 1974 in mlajše ter iantje let 1970 in mlajši. Vpisovanja in info cije v BSC, telefon 51377.
ŠD SOVODNJE
obvešča vse člane, da bo letni ol zbor v Kulturnem domu v Sovodi
2100ek’ 29‘ tm" °b 20-30 ozir' PLANINSKI ODSEK SK DEVIN organizira v soboto, 2. 8., izlet v tjak na praznik piva in folklore, bodo delovali dobro založeni kii z domačimi specialitetami. Cena leta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz :
910327 Prijave teL št' 200236 ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da la nabavijo kupone ter rezervirajo niško igrišče v Zgoniku v tajni: sportno-kulturnega centra ob pc deljkih od 19.30 do 20.30.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST l,.iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
26. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Tiskovna konferenca Anne Marie Panada v Rimu
Rešilna čolna sta z Berlucchija lahko vrgla v morje le brodolomca
RIM Rešilna čolna nista zaradi morja padla z (18-me-trske) jadrnice Berlucchi; nameščena sta bila v manjšem pokritem prostoru pri krmilu in ju je samo človek lahko vrgel v morje. Prepričana sem, da sta Beppe in Roberto na njih. Oba čolna sta tako zgrajena, da se ne potopita. Prav gotov sta nekje, morda celo mrtva na teh čolnih. Samo kadar ju bodo našli, se bomo vdali v usodo.
Tako je na tiskovni konferenci včeraj v Rimu govorila Anna Maria Panada, žena Beppa Panade, skipperja na Ber-lucchiju. Z njo je bila tudi Alda Kramar, Robertova mama. Po izjavah Panadove žene sta se jadralca zavedala, da na jadrnici nekaj ni v redu, in sta se zato usmerila proti Azzor-skim otokom. Ugotoviti sta morala, da je popustil eden izmed 15 vijakov, s katerimi je bila osemtonska kobilica pritrjena na lupino, tisti, ki so ga še pred odhodom utrdili s
silikonom. Pod močjo vetra je morda popustil, s tem pa povzročil verižno reakcijo pri vseh ostalih, ki so popustili kot šivi pod pritiskom. Tako je Berlucchi na vsem lepem izgubil kobilico, se nagnil in zlomil jambor.
Takrat ni bilo slabo vreme. Jadrnico je gnal spinnaker, veliko pisano jadro na pramcu ladje, ki ga uporabljajo pri slabih ali kvečjemu pri zmernejših vetrovih. Anna Maria je govorila strokovno, ker pozna mornariške veščine. S svojim možem in hčerko je svojčas preživela 25 dni na Atlantiku. Žena je izključila, da bi ladja trčila ob kakšen hlod ali veliko ribo, ker je bila škoda na ladijskem trupu zanemarljiva.
Za sedaj beseda ni tekla o odgovornostih. Poglavitna skrb je najti brodolomca.
Rop za dve milijardi v neki banki v Rimu
RIM — Štirje roparji so včeraj vdrli v trezor Bance Nazionale dell Agricol-tura in odnesli dve milijardi lir. Banko so zapustili peš. Policija jih išče že ves dan, toda za njimi ni ne duha ne sluha.
Po njeni sodbi je roparjem pomagal nekdo, ki banko pozna ali pa je v njej zaposlen. Drugače si ni mogoče razložiti, kako so roparji prišli do trezorja in zakaj ni deloval alarmni sistem.
Banditi so s ponarejenimi ključi odprli stranski vhod v banko in skozi njega vstopili z razkritimi obrazi. Znotraj so si zakrili obraz in spet s
ponarejenimi ključi prišli do trezorje-vega preddverja, kjer so z udarcem z revolverjevim ročajem onesvetili gluhonemega paznika, ga zvezali in mu z obližem prekrili usta.
V trezorju so presenetili pri štetju denarja šest uslužbencev; ukazali so jim, naj dvignejo roke in se postavijo k zidu. Eden izmed roparjev je nato odprl dve vreči, kakršne v rimski občini uporabljajo za smeti, potem pa so vsi roparji skupaj, brez vsakršne hitrice in mirno vanje metali svežnje bankovcev.
Policiji v Ulstru uspelo preprečiti atentat IRA
LONDON — Policija v Ulstru je onesposobila peklenski stroj z več kot 50 kg razstreliva, ki je b’’ v nekem kombiju, ustavljenem pred policijskim komisariatom v kraju Dung; .n, v bližini katoliškega mesta Londonderry.
Kot je kasneje povedala tajna služba, je oboroženi predstavnik irske teroristične organizacije IRA neko družino prisilil, da jima je kot talca izročila človeka, ki je tovornjak-bombo pripeljal pred policijski komisariat. Kakor hitro je mogel, je ta človek o nevarnosti, ki je pretila tej četrti, obvestil policijo, da je z ogroženega kraja evakuirala kakšnih 200 družin. Posebna inženirska enota je nato odstranila mehanizem, ki bi povzročil eksplozijo. Aktivist IRA, pripadnik tajnega republikanskega gibanja, je izginil in talcu ni storil hudega.
Kot je povedala policija, bi morebitna eksplozija povzročila veliko človeških žrtev in gmotno škodo.
»Doživeti Benetke pod milim nebom!«
BENETKE - »Nimamo namena načrtno izgnati mladih turistov iz mesta; hočemo samo ohraniti njegov u-gled,« je župan Nereo Laroni komentiral občinski sklep o prepovedi uporabe spalnih vreč in prirejanja piknikov v tem mestu v laguni.
Odbornik Greco se je ogrel za dopolnilne izbire, kajti dijaški dom v Giudecci je vedno zaseden. Po besedah odbornika, ki je odgovoren za izvajanje županove odredbe, se ne "vojskujejo s turisti, ki spijo v spalnih vrečah pred' železniško postajo in na Trgu sv. Marka, ampak seznanjajo mlade turiste z vsebino odredbe". Cez
teden dni bodo skupno s policijo opravili obračun...
»Akcija proti spalnim vrečam je razočarala vse tiste, ki so pričakovali spopad s policijo. Le-ta je bila skrajno prizanesljiva. Prve dni ni prisodila nobene globe, ki lahko znaša tudi 200.000 lir, ampak je samo opozarjala na županovo odredbo. Policaji so svoj delokrog omejili predvsem na železniško postajo in Trg sv. Marka, priljubljena kraja za spanje pod milim beneškim nebom; pokazali so jim samo županovo odredbo, ki med drugim vsebuje tudi prepoved kretanja z golimi prsi ali v bikiniju.
Proletarska demokracija je solidarna z mladimi. »Mi, mladi Turki, smo s tistimi, ki hočejo Benetke videti in doživeti pod zvezdami,« so zapisali na svojem plakatu. Na čelu skupine simpatizerjev je bil deželni svetovalec Alberto Tomiolo. "Upor", ki so ga popestrili z glasbo in po tleh razgrnjenimi spalnimi vrečami, je trajal vso noč. Na železniškem stopnišču je kakšnih 150 "upornikov" opazovalo policijo, policija pa njih... Vmes je bilo kdaj pa kdaj slišati ploskanje in kakšen žvižg. Pravega spopada, tistega, ki so ga nekateri pričakovali, ni bilo.
Kraljeve glave niso zatajile pri izbiri klobukov in oblek
Nikar ne recite, da ste bili med tistimi, ki vas poroka v angleški kraljevi družini ni zanimala in da je niste gledali po televiziji. Nihče med nami ni monarhist in še sanja se mu ne, da bi se lahko časi kraljevine pri nas še po vrnili; a gledati tako od daleč, kako si privoščijo pravljične poroke kralji in njihovi potomci v državah, kjer je monarhija še močno zasidrana v življenju in navadah tamkajšnjega prebivalstva, je le zanimivo in zabavno.
Ženske smo seveda to poroko med princem Andrejem in Farah Ferguson gledale še posebno radovedne, da bi videle, kako bosta oblečena ženin in nevesta in kako bodo oblečeni številni visoki gostje, od kraljice Elizabete,
njene matere in vseh princez in kneginj dalje.
Lahko rečemo, da je bilo kaj videti in tudi kaj komentirati. Živimo v svetu jeansov, mode brez pravil in brez pridržkov in zadržkov, mode, ki dopušča vse, ki je sprejemljiva za vse. In v svetu vse te svobode in raznolikosti sta dva trenutka, ki nas vedno nekoliko šokirata: prikazovanje modnih revij visoke italijanske in francoske, sedaj pa tudi angleške in japonske mode, in pa takšni dogodki, kot so razne svečane cerimonije v sklopu kraljevskih družin, predvsem angleške.
Tu je moda svet zase. Človek je ne more opredeliti niti kot staromodno, še manj pa kot modo sedanjega časa.
Detajl s poročne ceremonije: tri kraljevske generacije — tri različna pokrivala
Saj ste si ogledale na ekranu vse kronane in nekronane ženske glave na tej poroki? Kaj vam je padlo najprej v oči? Meni, in prav gotovo tudi vam, klobuki, si so jih imele visoke gostje. Takšni so bili, da se človek še danes sprašuje, kdo si vse te ekstravagantne forme zamisli in kakšen pogum imajo pravzaprav vse te kraljice in princese, da si jih dajo na glavo.
In tu ni razlike med kraljico, njenim sorodstvom in uglednejšimi gostjami. Vse so kar tekmovale v prikazovanju pokrival, ob gledanju katerih je prijemal človeka bolj smeh kot pa občudovanje in spoštovanje.
Tudi obleke, ki so jih imele udeleženke na tej poroki, so se držale pravila ekstravagantnosti, kot že klobuki in druga pokrivala. Od kraljice - matere, pa vse do mladih princez in plemkinj, je vse kar šumelo v živopisani svili, volanih in naborkih raznih plisejih in kompliciranih krojih. Le glede barv so se verjetno že pred poroko kaj skupno pomenile, ali se vsaj pozanimale, kakšna bo prevladujoča barva. In tako ni bilo, vsaj na tem področju, kakšnih pretresov, kakšne disonance.
Kako je čuden naš svet: kot bi nas postavljal v tri, strogo ločene kategorije: v kategorijo navadnih smrtnic in smrtnikov, ki se lahko oblačijo, tako kot jim je volja; v tiste bogate izbranke, ki so lahko privoščijo modele visoke mode, in pa svet kraljev, kraljic in princezinj, ki vztrajajo pri svojem, pa naj reče javnost, kar hoče. Njihov položaj je v državah, kjer še vladajo, tako trden, da se lahko na slabe in negativne kritike tudi požvižgajo. In če ne bi bilo tako, o čem bi mi sedaj pisali, nad čem bi se čudili, ali razburjali?...
(N. L.)
»V ZDA dvakrat plačujemo študij«
NEW YORK Ameriški dijaki niso dovolj pripravljeni na univerzitetni študij. To je ugotovila komisija za izobraževanje. Ugotovitev o pomanjkljivem znanju je prišla na dan ob zahtevi, da bi zanje prirejali dopolnilne tečaje in jim tako omogočili dokončanje študija.
Amerikanci ne bi bili to, kar so, če vsega tega ne bi gledali skozi denar. »Država vedno bolj pogosto izobraževanje plačujejo dvakrat,« so ugotovili člani komisije. »Prvič v srednji šoli, drugič pa v spopolnjevalnih natečajih, ko se vpišejo na univerzo.«
Zaročenca v ogenj zaradi majhne dote
KAIRO — Mladi zaročenec se je polil z nafto, se prižgal in ves v ognju objel zaročenko. Oba so zaradi hudih opeklin odpeljali v bolnišnico.
Štiriindvajsetletni Atef Mahmoud je sklenil napraviti samomor in s seboj v smrt povleči še svojo lepo izvoljenko 22-letno Hanao Abdel Hamid, ker je nevestina mati hotela razdreti pred petimi leti sklenjeno zaroko. Nečloveška ženska je namreč svojo hčer hotela izročiti bogatejšemu zetu. Ko je Mahmoud izvedel za to odločitev, je kupil pet litrov nafte... On ima opečenih 40 odstotkov kože, ona pa 90.
Zahteva svojcev umrlih fantov
Človeško dostojanstvo pritiče tudi vojakom
RIM — Vojakov ne smemo prezreti, kajti tudi oni imajo svoje pravice in svoje človeško dostojanstvo; v času miru ne bi smelo toliko fantov izgubiti življenje med služenjem vojaškega roka. To sta dve bistveni zahtevi peticije, ki jo je predstavilo predsedniku republike Cossigi Združenje staršev umrlih vpoklicanih vojakov.
S peticijo so predstavili tudi predloge za izboljšanje razmer v vojašnicah, kar se navezuje na tragične vesti, ki v zadnjih časih prihajajo iz vojaških vrst. V novi zakon o naboru naj bi vključili prost dostop članov parlamenta v vojašnice in vojaške bolnice in zagotovili pravico do odškodnine v primeru smrti ali pohabljenosti vojaka med služenjem vojaškega roka. Ustanovili naj bi sodišče vojaka, ki bi se lahko izven toge hierarhije poglobilo v vzroke in razmere, ki povzročajo toliko smrti, nesreč in samomorov. Sodišče ima pred seboj že tri neraziskane primere: Gianni Conti je utonil v bazenu vojnega letališča v Vicen-zi; Ercole Miotti je preminuli kadet iz šole v Cesanu; Giovanni Bonaccorso je umrl v vojaški bolnici v Rimu.
Ker hočejo opozoriti javno mnenje in politične sile na stiske približno 300 tisočev mladih državljanov na leto, naj bi uvedli "državni dan vojaka". Združenje podčrtuje, da mora imeti vojak zagotovljene primerne življenjske razmere, pravico do osebnega mnenja, posebno kar se tiče političnih prepričanj, pravico do zasebnega življenja in pravico do zdravja in spoštovanja človekovega dostojanstva, ki morata biti neodvisna od činov. Poleg tega bi — po predlogu združenja — lahko vsak vojak zahteval nadzorstvo krajevnih in državnih oblasti in imej možnost sestajanja in zastopanja znotraj teles, ki jih predvideva zakon o vojaški disciplini.
vojna
Riše:
Ž. LORDANIC
NA ME5ETGNI PRED JANJINO HIŠO V BRDOVCU JE STAL D3LIRO MOGAIČ Z JANO: