Aktualno Ptuj • Zaradi zapore mostu že nastaja gospodarska škoda O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 5. septembra 2017 letnik LXX • št. 69 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Kronika Slovenija • Vlada pripravlja ukrepe za finančno sanacijo bolnišnic O Stran 24 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Kmetijstvo KZ Ptuj • Zaradi vremenskih ujm manj odkupa in nižji prihodki O Stran 3 Izobraževanje Na Ptujskem in Ormoškem nezasedenih 240 vpisnih mest O Stran 7 Šport Nogomet • Na nogometni »tržnici« Vezjak, Lukanc, Gajic, Golob, Furjan ... O Stran 11 Nogomet • Radomljani so za zmago sami storili bore malo ... O Stran 12 Štajerski TEDlil Ptuj • Na gradu 48. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017 Dva izjemna glasbena večera Turnirski prostor ptujskega gradu je minuli četrtek in petek zaživel v znamenju narodno-zabavne glasbe. Prvi večer je publika prisluhnila zmagovalnim skladbam tretjega festivalskega desetletja. V petkovem tekmovalnem večeru je zaigralo deset ansamblov. Slavili so Mladi Pomurci in Prleški kivintet. Več na straneh 8-10. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib-9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Dornava • Vrtec oktobra v novih prostorih o Stran 4 Nepremičnine • Rabljena stanovanja gredo za med o Strani 4 in 5 Spodnje Podravje • V desetih letih izdali 10.000 gradbenih dovoljenj o Stran 5 o Stran 2 Aktualno • Malice bo pripravljal Slorest Lani z najmanj denarja v zadnjih desetih letih 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 12. septembra 2017 Ptuj • Obnova starega dravskega mostu in njene posledice »Naj poskusijo priti 50-krat na dan in več čez Zaradi obnove mostu in popolne zapore, ki velja od začetka julija letos, nekaterim podjetnikom že popuščajo živci. »V začetku smo še bili strpni in se restavracijo Gastro predstavlja resno oviro, četudi smo uvedli dodatni avtomobil in zaposlili dodatnega šoferja za razvoz malic. Prometnemu kaosu, ki restavracije Gastro na Ormoški cesti na Ptuju. »80 odstotkov malic oziroma pripravljene hrane odpeljemo iz lokala, čez most ali v mesto, ki je tudi v prometnem krču. Torej jih dostavljamo odjemalcem. Le 20 odstotkov jih malica v naši restavraciji. Če se na Ormoški cesti obrneš levo ali desno, se gneči in zastojem ne moreš izogniti. Zadnji avgustovski konec tedna, ko smo hrano in pijačo vozili dodatno v Majšperk zaradi prazničnih prireditev, sem bil na koncu z živci, tako da bi najraje pustil vse skupaj. Tri četrt ure smo potrebovali, da smo se pripeljali samo do Hajdine v eni smeri. Naši šoferji so me že dlje časa opozarjali na te probleme, pa sem bil tiho, prejšnji konec tedna pa sem se sam znašel v teh zastojih. Verjemite, zelo vroče je bilo ... Zdaj vidim, da tudi dodatni avtomobil s šoferjem teh problemov podaljšanih poti in izgube časa pri dostavi ne more omiliti, saj ne more peljati po zraku. Med našimi odjemalci hrane (malic in kosil) na desnem bregu Drave in tudi v mestu je okrog 50 starejših občanov. Ker ne moremo načrtovati več pravočasne dostave malic in kosil, jih za desni breg Drave začnemo razvaža- ti že tri četrt ure prej. Medtem ko smo pred obnovo na Ptujsko Goro in Majšperk odhajali ob 8.15, sedaj odhajamo že ob 7.30, ker nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo. Če gre tekoče, pridemo do cilja pol ure prej. Takrat so odjemalci nejevoljni, ker smo tako hitri. Prav tako nas grajajo, ko zamujamo. Zavedamo se, da jim moramo obroke hrane dostaviti pravočasno, sicer bodo z nami prekinili poslovno sodelovanje oziroma malice začeli naročati drugje. To pomeni, da bi naši zaposleni lahko ostali brez dela. V restavraciji Gastro je trenutno 25 zaposlenih. V naši kuhinji lahko pripravimo do 4.000 obrokov dnevno. Borimo se za vsako stranko. Ne moremo si privoščiti, da bi jih izgubili. Gastro ni kriv, da je bilo nekoč v industrijski coni 8.000 tisoč delovnih mest, danes jih je 400,« opozarja sogovornik. Mesečno zaradi zastojev na cesti 2.500 evrov več stroškov »Prvi problem je, kako priti z našega dvorišča na Ormoško. Spra- šujem se, kdo je dal dovoljenje za gradnjo Lidla, ni pa razmišljal o tem, kako se bodo kupci te trgovine vključili na Ormoško cesto. Na tem območju so še drugi poslovni subjekti. Vključiti se na to cesto in zaviti levo je pravi podvig. Živci vseh, ki imamo dejavnost z veliko razvoza, so na koncu. Dnevno se na Ormoško cesto vključimo od 50- do 60-krat. Tisti, ki pridejo samo v službo, jim je vseeno, naših problemov ne delijo v takšni meri. Posledice obnove mostu, ki jih čutimo v naši dejavnosti, se močno odražajo pri stroških. Izračunali smo, da imamo zaradi tega mesečno že več kot 2.500 evrov stroškov več. To pomeni, da bomo v enem letu pridelali 30.000 evrov dodatnih stroškov. Ne vem, kako jih bomo pokrili. Na koncu bomo izkazali negativni poslovni izid. Ne glede na to bomo morali plačati vse davke in prispevke, nobenih odpustkov ne bo. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi pravilno pristopili pri obnovi Ormoške ceste in izgradnji Puhovega mostu, če bi uredili tudi pasove za vključitev na Puhov most in na cesto proti Ormožu. Pred krožiščem je sedaj živi kaos, ker se odločamo o tem, kam bomo zavili, proti Perutnini ali proti avtocesti. Če bi imeli pasove za razvrstitev že 200 oz. 300 metrov prej, problemov danes ne bi imeli. Načrtovalci izgradnje cest in mostov bi o teh problemih morali razmišljati dolgoročno. Že ob izgradnji cestnega mostu v letu 1959 se je vedelo, da bo nekoč ta most treba temeljito popraviti. Nekdo pač svoje delo opravi, kot ga opravi. Posledice slabo opravljenega dela, načrtovanja, pa tako vedno nosijo drugi.« Gostje se Ptuju zaradi prometne gneče raje izognejo »Vem, da čez noč ne moremo nič spremeniti. Kljub temu želim, da bi v prihodnje načrtovalci cest in mostov delovali bolj premišljeno in odgovorno, tudi z upoštevanjem posledic dolgoročne uporabe in obnove. Nekateri so za te projekte pobasali tudi nagrade, mi pa naj se rešujemo, kot vemo in znamo. Tudi vse negativne posledice bomo morali sami plačati. Občina nas ne V petek popoldan, 1. septembra, so se vpadnice v mesto Ptuj in proti Puhovemu ki, ki so obstali v prometu, so razmere na cestah opisovali kot kaotične. Promet bo reševala. Občine delajo vse po svoje, nas navadne smrtnike redko poslušajo. Čudi me, da nihče ob teh problemih ne govori na glas. Po- nudnikov, ki dnevno izgubljajo na prometu, je na tem območju več. Z Dunaja smo letos pričakovali več avtobusov. Prejšnji petek mi je pre- Ptuj • Za ponudnika malic v šolskem centru in gimnaziji izbrali Slorest Sage okrog subvencionirane dijaške malice je konec Na poziv za oddajo ponudb za organizacijo subvencioniranih malic v ptujskem Šolskem centru in Gimnaziji Ptuj sta prispeli dve ponudbi. Izbrano je bilo podjetje Slorest, ki je že junija omenjenima zavodoma priskočilo na pomoč in v zadnjih tednih pred iztekom šolskega leta zagotavljalo malico. Dnevno bodo subvencionirano malico pripravljali za okrog 1.300 dijakov iz obeh omenjenih zavodov. »Na naš poziv sta se odzvala dva ponudnika, in sicer Svet kulinarike ter Slorest. Izbrali smo slednjega, tretji pozvani PP Gostinstvo se na naše povabilo sploh ni odzval. Zelo malo je ponudnikov, ki sploh lahko izvajajo to dejavnost v takšnem obsegu. Menim, da smo izbrali dobro, saj so reference podjetja Slorest odlične. Upam, da smo dobili zanesljivega partnerja. Posebej me veseli, da so zaposleni imeli možnost ostati na Šolskem centru na Ptuju,« je pojasnila Darja Harb, v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj. Dodala je še, da so bili zadnji meseci, od maja naprej, ko se je zaplet pojavil, zelo naporni, zato je vesela, da so vendarle vsi vpleteni našli skupni jezik. »Najpomembneje je, da bodo dijaki imeli kakovostno malico. Stvari smo rešili in vse, kar je bilo narejeno, je bilo v dobrobit dijakov,« pove Harbova in doda: »Junija, ko so nam priskočili na pomoč, so bili dijaki s prehrano zelo zadovoljni. Imam zelo dober občutek.« Izbrani izvajalec, podjetje Slorest, je eno izmed največjih gostinskih podjetij v Sloveniji z več kot 600 zaposlenimi. »Zaposlujemo več kot 10 diplomiranih univerzitetnih živilskih tehnologov, ki v našem podjetju skrbijo za kakovost. Podjetje ima pridobljene certifikate in sisteme HACCP, Sistem ravnanja z okoljem, Sistem vodenja kakovosti ISO 9001, ISO 14001, Eko certifikat in certifikat Zdrava izbira,« je povedal Rok Poni-kvar, generalni direktor podjetja Slorest, ki zagotavlja šolsko prehrano v številnih osnovnih in srednjih šolah kot tudi vrtcih. Njihovemu precej dolgemu seznamu se po novem pridružuje tudi Ptuj. »S podjetjem Pallas skupina smo se uspešno dogovorili tako o odkupu opreme kot tudi o prevzemu zaposlenih, kar je pri takšnih menjavah ponudnikov običajna praksa. Pogod- ba s Šolskim centrom Ptuj in Gimnazijo Ptuj je sklenjena za dve leti. Za v prihodnje napovedujemo nadaljnja vlaganja tako v samo tehnologijo priprave hrane kot tudi ambient in stalno izboljševanje ponudbe,« je v pogovoru za naš časopis še dejal Ponikvar. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Tudi z dosedanjim izvajalcem Pallas skupino so se v podjetju Slorest uspeli dogovoriti. Lista šol, kjer podjetje Slorest zagotavlja šolsko prehrano Srednješolski center Celje Ekonomska in trgovska šola Brežice Srednješolski center Postojna Srednješolski center Ravne Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Srednja zdravstvena šola, Ljubljana Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Ljubljana Srednja ekonomska šola Ljubljana Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Gimnazija Škofja Loka Strojna šola Škofja Loka Srednja lesarska šola Škofja Loka Gimnazija Kranj Od ponedeljka, 4. septembra, ŠC Ptuj in Gimnazija Ptuj. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmi-goc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02 ) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 5. septembra 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Puhov most!« prepričevali, da drugače ne gre. Zdaj pa ta obnova za je nastal, več nismo kos,« poudarja Marjan Skok iz Foto: Črtomir Goznik mostu dobesedno dušile v prometu. Vozni-je stal oziroma se pomikal po polžje. voznik odkrito povedal, da gostov k nam ne bo več vozil, ker si ne more privoščiti izgube časa na potovanju, saj jim v teh primerih pade v vodo Foto: Črtomir Goznik Marjan Skok: »Restavracija Gastro je ob nekaj tisoč eurou zaslužka vsak mesec. Če bo šlo tako naprej, bomo v enem letu izgubili nekaj deset tisoč evrov. Povejte, kje jih ena restavracija, ki ima 25 zaposlenih, lahko nadomesti. Da ne govorim o nejevolji ljudi, ki jim prepozno pripeljemo malico ali kosila. Med njimi so tudi bolniki, ki čakajo na hrano, da lahko vzamejo zdravila.« ves potovalni načrt oz. termini načrtovanih obiskov. Zdaj jih bomo raje povabili v Haloze. Letos smo se morali odpovedati tudi zboru moto- ristov. Pri vsem tem pa tudi nimam podpore občine, da bi uredila cesto mimo nas proti Puhovi, čeprav smo ji delno že podarili zemljišče, na koncu pa smo jo delno asfaltirali sami oziroma še s pomočjo enega podjetnika. Preostalo zemljišče je še naša last. Tudi to želimo predati občini, ki pa za to nima posluha. Če pridete ob 14. uri na naše dvorišče, parkirišče boste videli, da tod vodi že mala avtocesta. Nihče ne upošteva dejstva, da se vozi čez zasebno zemljišče. Ne more gledati vsak svojega apetita; če bi tako gledal tudi sam, bi zase skuhal, drugi pa naj gredo, kamor hočejo. Moramo gledati naprej, če bi tako gledali tudi tisti, ki so gradili Puhov most in uredili več pasov, danes problemov ne bi imeli. To so napake oblastnikov, ki jih bodo morali priznati. Ne morejo pa nam saditi in govoriti, kako je v tujini, kjer se več ur vozijo do delovnega mesta. Naše mesto ni milijonsko, ima dobrih 17.000 prebivalcev. Jaz se tudi moram znajti, ko mi odpove kotel. Nikomur ni mar izgubljenega časa, goriva, posledično onesnaževanja okolja. Še enkrat, ko se nekaj dela na novo, se mora delati dolgoročno! Z Ormoško cesto in Puhovim mostom smo padli na izpitu, ki bo vse drago stal,« razmišlja Marjan Skok, lastnik Gastroja, ki že ubira tudi nove poti in načine za pripravo malic. Pri enem od dolgoletnih odjemalcev jih bodo ta petek pripravljali kar na dvorišču. Seveda to prinaša dodatne logistične probleme in tudi stroške. Pekli bodo postrvi. Piknik varianta malice bo verjetno tudi med delavci dobro sprejeta. Ampak to so izjeme ... MG V desetine milijonov evrov Obnova mostuje nujna. Dolgotrajnost obnove, taje zahtevna zaradi rekonstrukcije nosilne konstrukcije in opornikov v reki Dravi, povzroča veliko nejevolje med ljudmi in v gospodarstvu, ki bo posledično utrpelo tudi veliko gospodarsko oziroma poslovno škodo. Le-ta naj bi se po nekaterih izračunih gibala v desetkratnikih štiri in pol milijona vredne obnove,« je povedal sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič in dodal: »Na OOZ Ptuj smo dogajanja ob zapori mostu ves čas budno spremljali in opozarjali na škodo, ki bo v gospodarstvu nastala zaradi dolgotrajne obnove. Preko občine smo si v sodelovanju s podžupanom Gorazdom Oreškom prizadevali za krajši čas obnove, a smo bili pri tem neuspešni. Na OOZ Ptuj zbiramo pripombe članov. Do sedaj so se na nas obrnili predvsem obrtniki, ki opravljajo terenske dejavnosti: gostinstvo z dostavo hrane, instalaterji - monterji, servisi in taksi vozniki. Zaradi gostejšega prometa na cestah imajo veliko težav tudi podjetniki iz obrtne in industrijske cone ob Zagrebški cesti ter ob Puhovi ulici. Tu so locirana večja podjetja, ki imajo zaradi zastojev težave z mobilnostjo (zaposleni delavci, dobavitelji, kupci). Opozarjajo predvsem na čas, ki ga porabijo za prehod iz enega dela mesta v drugi del, na drugo stran reke Drave. Pri tem si lahko samo predstavljate, kakšne izgube povzroča gostincu, ki mora zaradi dostave malic na dan opraviti okrog 40 prevozov in več čez Puhov most (ure delavcev, gorivo, redni termini dostave). Časovno zapora mostu sovpada tudi s turistično sezono, kar po analizah pomeni dodatno dnevno 6.000 do 7.000 vozil turistov, ki se izogibajo plačilu cestnine. Zaradi tega trpi turistična panoga. Velike težave imajo tudi naši avtoprevozniki. Vsa tovorna vozila morajo uporabljati avtocesto, zato tudi opravijo veliko več kilometrov (na primer pri prevozu iz Madžarske ali smeri Lenarta proti Ptuju), kar povzroča še dodatne zastoje in čakanje v gneči. V začetku julija smo zato v Lenartu opravili sestanek naših avtoprevoznikov s predstavniki lokalnih skupnosti in policijskih postaj z območja Maribora, Lenarta in Ptuja, da bi omogočili neposreden lokalni promet za vozila, težja od 7,5 tone, iz Lenarta čez Trnovsko vas na Ptuj. S predlogom smo uspeli, tako smo prevoznikom omogočili lažje in cenejše poslovanje.« OOZ Ptuj bo septembra aktivnosti za zmanjšanje negativnih posledic obnove mostu nadaljevala. Na rednem sestanku bodo podžupanu MO Ptuj Gorazdu Orešku predlagali, da se uporaba mostu za pešce dovoli tudi podjetnikom in obrtnikom, ki opravljajo dejavnosti, ki so zelo odvisne od prevozov, na primer dostava hrane na terenu, taksi prevozi in podobno. Gospodarska škoda bo segala Foto: Črtomir Goznik Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: »Predlagali bomo, da se most za pešce odpre tudi za dostavo hrane na terenu in taksi prevoze.« Spodnje Podravje • Z direktorjem KZ Ptuj o letošnji letini in odkupih Pozeba, toča in suša: manj odkupa in nižji prihodki Vsi deležniki, ki se ukvarjajo s kmetijsko-živilsko dejavnostjo, so enotni, da bodo letošnje naravne ujme v precejšnji meri vplivale na količino pridelkov in donose v panogi. Takšnega mnenja je tudi direktor Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj Marjan Janžekovič. »Z vremenom se je dogajalo vse to, kar se ne bi smelo: marca previsoke temperature, ki so sprožile hitro vegetacijo, aprila je sledil padec temperatur s pozebo, potem še toča in poletna suša. Pri odkupu pšenice so bile letošnje cene v primerjavi z lanskimi nekoliko višje. Je pa bilo pridelka manj. Na ravni zadruge smo letos v primerjavi z lanskim letom odkupili 20 odstotkov oziroma tisoč ton manj pšenice. Lahko si izračunate, koliko manj denarja je zaradi manjših pridelanih in odkupljenih količin prišlo do pridelovalcev v našem okolju. Tega denarja na terenu ni in ga ne bo. Dejansko bo po letošnji letini treba stremeti h golemu preživetju, večjih donosov ali presežkov iz kmetijstva, ki bi poganjali razvoj, po tej katastrofalni letini ni moč pričakovati. Za kmete bo temeljno, da si bodo priskrbeli dovolj krme za čez zimo in bodo v hlevih ohranili stalež živine. Tudi koruza kaže na zelo slab pridelek, posebej na prodnati podlagi, zlasti na območju spodnjega Ptujskega polja, pa tudi drugod. Ponekod so koruze visoke samo meter, brez storžev. Kljub temu so tudi v Podravju območja, kjer bo koruza dala lep pridelek. Da bi bilo koruze premalo, se v globalnem obsegu ni bati. Kupiti se jo bo dalo, a vprašanje, po kakšni ceni,« je pojasnil direktor Janžekovič in nadaljeval s podatki o letošnjem odkupu pše- Foto: Črtomir Goznik Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič nice: »Odkupili smo je 4.500 ton, kar je od 1.000 do 1.500 ton manj od povprečnega letnega odkupa. Suša je naredila svoje. Veliko je bilo kritik na račun odkupovalcev, ki so drobno zrnje opredelili kot primes in ga odbili od odkupljenega pridelka. Največ pšenice smo letos ponovno odkupili za Mlin Korošec, ki je drobno zrnje pridelovalcem ponudil nazaj, da si ga odpeljejo za krmo živine.« Kooperant kleti Puklavec Vremenske razmere so pripeljale do tega, da se je tudi letošnja trgatev začela relativno hitro. KZ Ptuj je pogodbenik z ormoškim vinarjem Puklavec Family Wines. Lani so za njih odkupili 1.400 ton grozdja, na približno enake količine računajo letos. Po Janžekovičevih besedah je tudi trg z vinom in grozdjem v fazi sprememb. Manj je povpraševanja za odkup laškega rizlinga in šipona, večje povpraševanja po dišečih sor- tah. Ker vino v litrskih steklenicah ne prinaša pričakovanega donosa, vinarji posegajo po drugačnih polnitvah. »Z Ormožani imamo pogodbo sklenjeno še za letos in prihodnje leto, tečejo že dogovori za pogodbo po letu 2019. Naj dodam, da smo pridelovalcem lanski letnik v celoti plačali. Povprečna odkupna cena je 50 centov za kilogram. To pomeni, da se cena lahko giblje med 35 in 80 centi po kilogramu, odvisno od kakovosti in sorte,« pojasni prvi mož zadruge in doda, da bo letos izjemno skromen tudi odkup sadja. »Samo za primer lahko navedem pridelovalca, ki ima 32 hektarjev nasada jablan. Vprašanje je, ali bo pobral tono pridelka. Prihodki ob polletju za dva odstotka nižji od lanskih Slaba letina v kmetijstvu vpliva na poslovanje zadruge. Po Janžekovičevih besedah so prihodki ob polletju v primerjavi z lanskimi za dva odstotka nižji. Promet ob koncu leta ne bo dosegel lanskega, ki je znašal 47 milijonov evrov. »Prodali smo manj gnojil in škropiv. Razlogi za stagnacijo so nam znani. Zaradi slabe letine bo tudi odkupa manj. Žitaric smo na letni ravni odkupili do 20.000 ton. Za letos računamo na 15.000 ton ali še manj. Toliko smo ob normalnih letinah odkupili samo pšenice in koruze. Padec prihodkov se pri zaključnem računu ne bo poznal, saj poslovanje ni problematično. Si pa moramo priznati, da pa se z nekimi presežki ne bomo mogli pohvaliti. Minula leta smo intenzivno sledili rasti in utrjevanju zadruge v prostoru. Za letos načrtujemo okrog 45 milijonov evrov prometa, kar je v primerjavi z večino drugih slovenskih zadrug precej več, na letni ravni dosegajo prihodke okoli 10 ali 11 milijonov evrov. Naš cilj je rast, a v letošnji situaciji to ne bo možno.« Mojca Zemljarič KZ Ptuj v Gorišnici gradi odkupno-prodajni center ter skladišče. Rok za končanje del je konec septembra. V objektu bo okrog 800 m2 uporabnih površin. V novozgrajene prostore bodo preselili prodajalno s kmetijskim reprodukcijskim materialom, programom za sadjarje, vinogradnike, vrtičkarje in ljubitelje malih živali, ponujali bodo tudi blago za širšo potrošnjo. Drugi del objekta bo namenjen skladišču za kmetijske pridelke in reprodukcijski material, vgradili bodo tehtnico. Za prihodnje obdobje se KZ Ptuj na tem območju nadeja povečanja pridelave vrtnin ter kooperativnega sodelovanja s pridelovalci. Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 12. septembra 2017 Slovenija, Podravje • Cene stanovanjskih nepremičnin višje Rabljena stanovanja gredo za med po Rabljena stanovanja se prodajajo za med, ne samo v prestolnici, ampak tudi drugod po Sloveniji. V prvem letošnjem četrtletju je bilo kljub temu da so njihove cene v povprečju narasle za 2,2 odstotka. Podatki statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da so se cene stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim četrtletjem v povprečju zvišale za 1,3 odstotka. Cene novih nepremičnin so se znižale, cene rabljenih hiš in stanovanj pa so v povprečju narasle za kar 2,2 %: »Zvišale so se cene rabljenih stanovanj (za 2,5 %) in rabljenih družinski hiš (za 1,7 %).« Kljub temu je bilo povpraševanje po novih nepremičninah nizko, po rabljenih pa visoko. V prvih štirih mesecih je bilo v Sloveniji prodanih 2.771 stanovanjskih nepremičnin, od tega 2.544 rabljenih stanovanjskih nepremičnin (1.940 stanovanj in 64 hiš). Najbolj so se podražila rabljena stanovanja v Ljubljani, za 3,5 odstotka: »To je bilo že peto zaporedno zvišanje cen takih stanovanj. Doslej so se glede na povprečne cene v letu 2015 zvišale že za 13,5 %. Od vseh vrst stanovanjskih nepremičnin se prav rabljena stanovanja v Ljubljani najbolj dražijo.« Tudi cene rabljenih stanovanj zunaj Ljubljane so se glede na prejšnje četrtletje zvišale; natanko za 1,7 odstotka. Sicer pa je bilo število prodanih rabljenih stano- vanj drugod po Sloveniji tokrat najvišje v zadnjih desetih letih; izven Ljubljane je bilo prodanih 1.451 stanovanj, v Ljubljani 489. Nadaljevalo se je tudi živahno trgovanje z rabljenimi družinskimi hišami. Prodane so bile 604 družinske hiše, njihova povprečna cena je bila tokrat za 1,7 % višja kot v prejšnjem četrtletju. Prodanih 227 novih nepremičnin, največ v prestolnici Medtem je bil promet s prodajo novih nepremičnin tudi v tem četrtletju skromen. Prodanih je bilo 227 novih nepremičnin, od tega 194 stanovanj in 33 hiš: »Cene novih stanovanj so se v prvem četrtletju 2017 po opaznem dvigu v zadnjem četrtletju 2016 (za 7,4 %) znova znižale, in sicer glede na prejšnje četrtletje za 4,6 %. Število prodaj je bilo nizko, 194, od tega je bilo 94 stanovanj v lasti DUTB prodanih v Celovških dvorih v Ljubljani. Še nadaljnjih 11 stanovanj iz stečajnih postopkov je bilo prodanih drugod po Sloveniji,« poroča Surs. Več kot polovica novih stanovanj, kar 65 %, je bilo prodanih v osrednji Sloveniji (od tega 91 % v Število prodanih stanovanjskih nepremičnin, I. četrtletje, Slovenija 2017 Nova stanovanja 194 Nove hiše 33 Rabljena stanovanja 1.940 Rabljene hiše 604 | Skupaj | 2.771 | mestni občini Ljubljana), še 12 % v obalno-kraški regiji, na Gorenjskem pa 10 %. Povprečna starost vseh prodanih novih stanovanj je bila precej višja (6,4 leta) kot v predhodnih dveh četrtletjih. Nizko je bilo tudi število prodanih novih družinskih hiš, in sicer 33. Njihove cene so se glede na prejšnje četrtletje znižale za 1,6 %. Po oceni statistikov bo trg stanovanjih nepremičnin v letošnjem letu živahnejši kot doslej: »Podatki o številu prodaj stanovanjskih nepremičnin v obdobju 2007-2017, ki so bili uporabljeni za izračun indeksov cen teh nepremičnin, kažejo, da se običajno proda največ nepremičnin v zadnjem četrtletju vsakega leta, najmanj pa običajno v prvem četrtletju. Razlika med številom prodanih nepremičnin v zadnjem četrtletju 2016 (2.886) in v prvem četrtletju 2017 (2.771) je bila majhna, zato lahko pričaku- jemo, da bo trg stanovanjskih nepremičnin v letu 2017 še živahnejši kot doslej.« V Podravju primanjkuje novih kakovostnih stanovanj In kako kaže s prodajo nepremičnin v Podravju? Vodja nepremičninske agencije RE/MAX na Ptuju Tanja Tučič pravi, da se stanje na nepremičninskem trgu tudi v Podravju počasi, a vztrajno izboljšuje: »Ugodne gospodarske razmere spodbujajo povpraševanje, tako da je posledično nepremičninski trg ponovno oživel. Trenutno je na trgu največja ponudba stanovanjskih hiš, najbolj pa ljudje povprašujejo po stanovanjih, ki jih primanjkuje - kar se tiče večstanovanjskih objektov v Podravju, že dolgo ni bilo zgrajeno nič omembe vrednega. To pa pomeni da novogradenj praktično ni. Nujno potrebna so torej nova kakovostna stanovanja, zato pričakujemo, da bosta druga polovica leta in začetek prihodnjega leta gradbeno intenzivna. Pri novih Vir: SURS Dornava • Kako nujna je dogradnja in nadzidava osnovne šole za potrebe vrtca Dornavski malčki oktobra v novih prostorih V občini Dornava se pojavljajo dvomi, ali je dogradnja in nadzidava OŠ dr. Franja Žgeča Dornava res nujno potrebna. Ravnatelj Iztok Hrastar te dvome odločno zavrača in med drugim poudarja, da zaradi pomanjkanja prostorov v šoli že dolga leta gostujeta dva vrtčevska oddelka. Konec aprila letos je (v tretje) izbrani izvajalec del, podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra, pristopilo k do-gradnji in prenovi dornavske osnovne šole za potrebe vrtca. Kot je ob podpisu pogodbe, vredne 714.000 evrov, takrat opozoril dornavski župan Rajko Janžekovič, zaradi zapletov pri izbiri izvajalca dela ne bodo dokončana do tega šolskega leta, pač pa približno mesec dni kasneje. »Dela potekajo v skladu s terminskim planom in predvidevamo, da bo do konca meseca obnova v celoti končana,« potek del opiše Janžekovič. Kako je v tem času poskrbljeno za vrtčevske otroke in šolarje, smo preverili pri ravnatelju OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Iztoku Hrastarju. »Za zdaj se ni spremenilo nič. Vzgojno delo poteka v istih prostorih kot pred samim začetkom izgradnje -torej v starem vrtcu in v dveh razredih osnovne šole. Medtem ko šolski pouk zdaj poteka nekoliko bolj utesnjeno, en šolski oddelek pa gostuje v občinski zgradbi. Prihodnji mesec se bo tudi to sprostilo in bomo imeli na voljo več prostora.« Kot je še zatrdil, izobraževalna dejavnost v času del poteka nemoteno. V novem šolskem letu je sicer v osnov- nošolsko izobraževanje vključenih 240 učencev, od tega 26 prvošolč-kov. V vrtcu je vseh pet oddelkov polno zasedenih. Dva vrtčevska oddelka v šoli Po občini pa vse bolj krožijo dvomi o nujnosti te investicije. »Tisti, ki govorijo, da investicija ni nujna, naj pridejo in se sami prepričajo. Dva vrtčevska oddelka sta v šolskih prostorih. Medtem ko so trije oddelki oz. skupine v starem delu vrtca. Po mojem gre za edini vrtec v tem delu Slovenije, ki je še montažni, Marle-sov, in je bil zgrajen okoli leta 1978. Drži sicer, da je bila zgradba pred časom obnovljena, a je za samo delo daleč pod ustreznim.« Kot je še dejal, imajo prizadevanja za nove vrtčevske prostore že kar dolgo brado. Ob tem je poudaril, da s samo prenovo ne bodo dobili le novih, sodobnejših prostorov z ustreznimi sanitarijami in kotički, pač pa tudi zunanje terase, pokrite z nadstreškom, ter prostor za gibalne aktivnosti. Doslej so se namreč malčki razgibavali kar v šolski telovadnici. Zgrajena bo tudi dodatna igralnica za primer povečanja števila otrok, j ________— Notri prostori vrtca bodo za selitev urejeni do konca tega meseca. r Foto: ML urejena bo okolica, v sklopu projekta so predvidena nova igrala: »Gre za neprimerljivo boljše pogoje ...«, še poudarja ravnatelj. Kaj je pojasnil župan Medtem ko ravnatelj trdi, da je investicija brez dvoma nujna, pa župan v to le ni tako trdno prepričan: »Investicija ni tako nujna, kot to želijo nekateri prikazati. Marsikateri novi vrtci imajo manj prostora kot naš obstoječi stari vrtec.« Na drugi strani pa priznava, da dva vrtčevska oddelka gostujeta v šoli, kjer pa niso primerne sanitarije za najmlajše, ter dodaja: »Če pogledamo zahteve staršev, pa lahko povem, da so ti vseskozi spraševali, kdaj bo prišlo do prenove. In tudi zato smo se tega lotili. Na občini smo čakali na ustrezne razpise za črpanje denarja za ta projekt, a odkar so postavljene Stožice, pametnega razpisa tako za šolo kot tudi za vrtec ni bilo.« Investicijo bodo tako v celoti pokrili iz občinske blagajne. Kakšna bo usoda oz. vsebina starega vrtca, kjer so sicer pred leti zamenjali streho ter okna in vrata, pa v tem trenutku še ni jasno. Monika Levanic Ptuj • O cerkvenih porokah Zakon naj se V idiličnem okolju ptujskega s Ptuja, z območja nekdanje med njimi izrazi tudi željo po dovoljenje škofa. „Cerkveni obredi niso v naši pristojnosti, jim pa ne nasprotujemo. Kolikor vem, so se ptujske župnije in dekanija odločili, da bodo cerkvene obrede porok opravljali v cerkvi in ne v grajski kapeli ali na drugih lokacijah," je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Pred približno petimi leti so škofje izdali navodilo, da duhovniki upoštevajo zakonik cerkvenega prava, ki v svojih paragrafih pravi, da naj se zakon sklene v župnijski cerkvi. V drugi cerkvi ali kapeli pa ga je mogoče skleniti z dovoljenjem ordinarija ali župnika. Tako govori prvi paragraf kanona 1118, v drugem paragrafu pa je zapisano, da poroko na drugem primernem kraju lahko dovoli krajevni ordinarij. To pa je škof. „Škofe v Sloveniji so izdali navodilo, da samo oni dajejo dovoljenje za cerkveno poroko izven župnijske cerkve. Pomeni, da če se nekdo želi poročiti v kapeli ali podružnič- Štajerski www.tednik.si n Stajerskltednik - IStajerskltednlk torek • 5. septembra 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 vsej Sloveniji prodanih več kot 2.500 rabljenih stanovanj, Foto: Črtomir Goznik projektih je seveda treba narediti dobre tržne analize in zgraditi stanovanja, ki jih trg dejansko potrebuje, da se ne bo ponovila zgodba nasedlih projektov, ko so se stanovanja delala na zalogo in brez predhodnih raziskav. Ponudba mora biti kakovostna in pestra ter cenovno sprejemljiva.« Kot je še dejala Tučičeva, v ptujski poslovalnici beležijo največ povpraševanj po manjših stanovanjih - enosobnih ali dvosobnih stanovanjih z balkonom. Precej se je povečalo tudi povpraševanje po zazidljivih zemljiščih za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Sogovornica postreže s podatkom, da je bilo letos izdanih kar 47 % več gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani. Najbolj so iskana zemljišča in hiše v bližini mest oziroma večjih naseljih, kjer je na voljo vsa potrebna infrastruktura. Večje je tudi zanimanje za poslovne prostore. »Povečalo se je tudi povpraševanje po poslovnih prostorih, ki ga še kakšno leto ali dve nazaj praktično ni bilo zaznati. Zanimanje je tako za nakup kot tudi najem,« pove Tučičeva. Povprečna cena m2 stanovanja od 1.000 do 1.500 evrov Po besedah vodje agencije RE/MAX na Ptuju pa kljub večji na ptujskem gradu sklene v župnijski cerkvi gradu se letno poroči okrog deset mladih parov, ki prihajajo ptujske občine in tudi drugih krajev Slovenije. Kakšen par cerkvenem obredu. Ta bi bila mogoča, če bi mladi par pridobil ni cerkvi, mora pridobiti dovoljenje od škofa," odgovarja na vprašanje o možnem cerkvenem obredu poroke na ptujskem gradu pater Milan Kos, provincialni minister. Civilni in cerkveni obredi jubilejnih porok (zlatih, diamantnih ...) pa že dlje časa potekajo v hajdinski cerkvi sv. Martina. Kot pravi haj-dinski župan Stanislav Glažar, je tako, ker občina in župnija izjemno dobro sodelujeta. Na leto je jubilejnih porok, torej porok s civilnim in cerkvenim obredom v cerkvi, med šest do osem. Pri običajnih porokah v cerkvi poteka samo cerkveni del. V prejšnjih letih se je letno v njihovi cerkvi poročilo v povprečju 14 mladih parov. Letos do avgusta že 15. Med njimi so tudi pari, ki prihajajo iz drugih slovenskih krajev. MG Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem gradu imajo letno okrog deset porok. O možni cerkveni poroki v grajski kapeli odloča krajevni ordinarij, to je škof. Fotografija je simbolična. živahnosti na nepremičninskem trgu večje rasti cen vsaj za zdaj v Podravju ne beležijo: »Cene sicer zmerno rastejo predvsem pri stanovanjih, ki jih primanjkuje. Pri drugih nepremičninah, kjer je ponudba večja, npr. hiše, parcele, pa večje rasti cen ni zaznati, razen če gre za izjemno lokacijo. Enako velja tudi za poslovne prostore, za katere se prav tako počasi kaže večje zanimanje, a se to še ne odraža na cenah.« V Podravju boste tako za povprečno stanovanje odšteli okoli 1.000 do 1.100 evrov za kvadratni meter. Cene so odvisne predvsem od lokacije, starosti objekta in stanja stanovanja: »Za novejša stanovanja na kakšnih eminen-tnejših lokacijah se lahko cena po kvadratnem metru vzpne tudi precej višje - celo do 1.500 evrov.« O povprečnih cenah hiš je po besedah Tučičeve težko odgovoriti. Tudi te so namreč odvisne od več dejavnikov, predvsem od lokacije, velikosti parcele, letnika gradnje ... Kot opažajo, se najbolje prodajajo hiše v cenovnem razredu od 80.000 do 120.000 evrov. Praviloma gre za starejše, dobro vzdrževane in obnovljene hiše na zanimivi lokaciji. Povprečne cene kvadratnega metra stavbnih zemljišč se gibljejo od 40 do 60 evrov, lahko tudi več (odvisno od lokacije in velikosti parcele), razlaga Tučičeva: »Manjše parcele običajno dosegajo višjo ceno po kvadratnem metru, za večja zazidljiva zemljišča je cena po kvadratnem metru običajno nekoliko nižja (zemljišča primerna za investitorje).« Napoved: cene bodo šle navzgor »Obeta se nam dinamična in pestra druga polovica leta, ki pa lahko vpliva tudi na zmerno rast cen v Podravju. Seveda pa trg nepremičnin v Slovenije ne raste enakomerno in so regije - Ljubljana, Gorenjska, Primorska, kjer pa beležijo veliko večjo rast cen,« še ob koncu napoveduje vodja agencije RE/MAX na Ptuju Tanja Tučič. Monika Levanic Foto: Črtomir Goznik Vse, kar pride na trg v Podravju, ne gre v promet »Trg v Podravju pogreša večjo izbiro zanimivih stanovanj, tudi novejših hiš modernejših tlorisov, vse paje vedno bolj povezano z energetsko učinkovitostjo. Pozitivno je to, da rast trga stanovanjskih nepremičnin krepi tudi trg poslovnih nepremičnin. Trg v Sloveniji ne raste enakomerno, trenutno medijsko in turistično najzanimivejše regije (Ljubljana, del Gorenjske in Primorska) niso primerljive s preostalimi regijami po Sloveniji. Z gotovostjo lahko trdimo, da v Podravju, Savinjski, Dolenjski, Koroški, Pomurju ne moremo reči, da »vse, kar pride na trg, vse gre«, pravi Vasja Crnjakovič iz RE/MAX agencije v Mariboru. Spodnje Podravje • Statistika odobrenih gradbenih dovoljenj V desetih letih čez 10.000 Upravni enoti (UE) Ptuj in Ormož sta v obdobju minulih deset let, od 2007 do danes, skupno izdali nekaj več kot 5.000 gradbenih dovoljenj za zahtevne in manj zahtevne objekte. V to kategorijo se med drugim uvrščajo stanovanjski objekti, za katere je bilo izdanih največ dovoljenj; na UE Ormož okrog 70 odstotkov od vseh 914 izdanih v tej kategoriji. »Preostala gradbena dovoljenja za zahtevne in manj zahtevne objekte se nanašajo na gradnjo poslovnih objektov in infrastrukture (20 %) ter gradnjo kmetijskih objektov (10 %),« so pojasnili na ormoški upravni enoti. Na UE Ptuj so v minulem desetletnem obdobju za zahtevne in manj zahtevne objekte izdali 4.109 gradbenih dovoljenj ter 4.116 dovoljenj za gradnjo nezahtevnih objektov. V to kategorijo sodijo na primer objekti, kot so garaže, drvarnice, pokrita skladišča, zimski vrtovi, lope, ute in pomožni objekti na kmetijskih gospodarstvih (manjši hlevi, kmečke lope, skednji ...). Na ormoški upravni enoti so za manj zahtevne objekte od leta 2008 do danes izdali 851 gradbenih dovoljenj. Podatki za minulo desetletno obdobje kažejo, da je UE Ptuj največ gradbenih dovoljenj za zahtevne in manj zahtevne objekte izdala leta 2008 (444) in najmanj leta 2014 (326), UE Ormož pa največ leta 2011 (103) in najmanj leta 2007 (71). Iz podatkov, ki smo jih zbirali za pripravo članka, smo poskušali razbrati, ali se je število gradbenih dovoljenj za zahtevne in manj zahtevne objekte po sprejemu občinskih prostorskih načrtov morebiti povečalo. Zbrani podatki ne kažejo na to korelacijo, bistvenih odstopanj med leti ni. Število izdanih dovoljenj se iz leta v leto spremi- nja. Za ptujsko območje (16 občin) je povprečje za obdobje 2007-2016 okrog 390 in za ormoško (tri občine) blizu 90 izdanih dovoljenj na leto. OPN-ji v večini občin pod streho Poglejmo, kdaj so občine nazadnje sprejemale občinske prostor- Število izdanih gradbenih dovoljenj 2007-2017 UE PTUJ UE Ormož Leto 1 Zahtevni, 1 manj zahtevni Nezahtevni Zahtevni, manj zahtevni Nezahtevni 2007 433 71 2008* 444 233 77 45 2009 367 444 77 85 2010 405 372 96 127 2011 379 369 103 99 2012 378 487 93 105 2013 348 476 101 134 2014 326 561 86 108 2015 427 408 72 102 2016 393 474 86 91 2017** 209 292 52 70 Skupaj I 4.109 4.116 914 851 Vir: UE Ptuj in UE Ormož *Upravne enote so gradbena dovoljenja za nezahtevne objekte začele izdajati po 15. 5. 2008. Pred tem so občine za tovrstne objekte izdajale lokacijske informacije. **Za UE Ptuj je podatek do 31. julija, za UE Ormož do 31. avgusta 2017. Foto: Črtomir Goznik ske načrte, ki so temeljna podlaga za gradnjo na nekem območju. Večina občin na Ptujskem je akte po dolgotrajnih postopkih, nekateri so trajali tudi desetletje ali več, uspela potrditi v minulih štirih letih. Žetale, Trnovska vas, Dornava, Kidričevo in Majšperk leta 2013, Juršinci, Podlehnik in Cirkulane 2014, Zavrč, Sv. Andraž, Ptuj in Videm 2015, Go-rišnica lani, Markovci pa letos. Občina Hajdina v času samostojnega delovanja OPN-ja po novi zakonodaji še ni sprejela. »Predvidoma bo potrjen v začetku leta 2018. Trenutno veljavni prostorski planski akt za občino Hajdina so Prostorske sestavine planskih aktov, ki so bile sprejete leta 2011,« so pojasnili na Skupni občinski upravi (SOU) občin Sp. Podravja, ki za večino lokalnih skupnosti v regiji pripravlja vse potrebno za izdelavo OPN-jev. Kot so še dodali na SOU, je glavnina občin v regiji že tudi pristopila k postopku izdelave novih prostorskih dokumentov (OPN). To so občine Ptuj, Podlehnik, Cirkulane, Sv. Andraž, Videm, Dornava, Juršinci in Kidričevo. Tudi občini Gorišnica in Majšperk, ki postopke priprave OPN izvajata s svojimi izbranimi izvajalci in ne v okviru SOU Sp. Podravje, sta že začeli postopek novelacije aktov. Za območje treh občin na Ormoškem vse potrebno s postopki priprave OPN izvaja skupna medobčinska uprava. Kot so sporočili, je občina Ormož odlok o OPN potrdila leta 2013 in ga do danes po skrajšanem postopku spremenila trikrat. V teku je tudi redni postopek sprememb OPN, ki so ga s sklepom občinskega sveta začeli v lanskem letu. Občina Sv. Tomaž je OPN potrdila leta 2011, po skrajšanem postopku so ga spremenili leta 2014, letos so pristopili k pripravi rednih sprememb. OPN za občino Središče ob Dravi je bil potrjen leta 2012. Prvič so ga po skrajšanem postopku spremenili 2014 in drugič letos julija. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 5. septembra 2017 Slovenija • Vse občine lani z 1,85 milijarde evrov prihodkov Naložbena aktivnost prepolovljena Slovenske občine so lani porabile najmanj denarja v zadnjih desetih letih. Njihovi prihodki so se v primerjavi z letom 2015 zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov in prvič v desetletju padli pod dve milijardi, odhodki pa so se zmanjšali za skoraj 350 milijonov evrov na 1,85 milijarde, kažejo ugotovitve avtorjev projekta Zlati kamen. Gornja Radgona • Sejem Agra v presežkih 120.000 obiskovalcev V četrtek je vrata zaprl 55. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Po besedah predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca se rezultati Agre 2017 merijo v presežkih. 1820 razstavljavcev iz 36 držav na 72.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je največ, kar je bilo predstavljeno v zgodovini tega sejma, pa tudi dežela partnerica je bila največja država na svetu, Kitajska. Sejem je obiskalo več kot 120.000 ljudi. Bilo je tudi največ spremljevalnih dogodkov doslej, kar 160, od tega več kot 90 strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz o najaktualnejši problematiki tako v kmetijstvu kot vsakdanjem življenju, podelili so več kot 1.200 medalj s šestih mednarodnih strokovnih ocenjevanj. Minister za kmetijstvo Dejan Židan ocenjuje, da je bilo na Agri čutiti optimizem, ki ga panoga ta hip še kako potrebuje. »Glede na letošnje dogodke, od pretoplega morja in pretoplega gozda do suhih smrek in tega, da imamo sušo, žled, točo, so razmere težke. A vse to je sprožilo neko energijo, tako da preverjamo, ali so rešitve, ki jih imamo, dobre, kaj je možno narediti, da bi se hitreje izvajale, in ali je treba še kaj spremeniti in popraviti. In to na vseh področjih, kar me veseli, torej, ni več pasivnosti. Vemo, da je težko, je pa dobro za samozavest, torej iščemo rešitve, nekatere smo našli, in jih že realiziramo,« je povedal Židan. MZ Med letošnjimi prejemniki medalj na radgonskem sejmu iz območja Sp. Podravja je tudi Čebelarstvo Vidovič iz Apač. Prejeli so dve zlati medalji. Razlog za tako nizko porabo je po navedbah avtorjev v prehodu v novo kohezijsko obdobje, zaradi katerega je skupna vrednost investicij lani strmo upadla in dosegla 465 milijonov evrov. Leto prej je bila skupna vrednost investicij 828 milijonov, še nikoli po letu 2005 pa skupne naložbe občin niso bile vredne manj kot 500 milijonov evrov, piše na spletnih straneh projekta. Rekordno leto za investicije je bilo sicer leto 2010, ko je skupna vrednost občinskih investicij znašala skoraj 927 milijonov evrov. Po manjši umiritvi je leta 2014 ponovno presegla vrednost 910 milijonov. Odkar je Slovenija članica EU, naložbeni utrip na lokalni ravni do neke mere sledi gibanju pridobljenih evropskih sredstev. Doslej so evropska sredstva rasla predvsem kot naložbe. Predlani so dosegla rekordno raven; občine so iz evropskih skladov pridobile 355 milijonov evrov, kar je pomenilo tudi rekordno pokrivanje naložb. Tako je bilo 43 odstotkov vrednosti občinskih investicij v tem letu pokritih z evropskimi sredstvi. Lani so občine z evropskim denarjem pokrile le še deset odstotkov naložb, kar je najnižja raven po letu 2008. Na skupno vrednost proračunov • /..--v. • . :-;: Foto: Črtomir Goznik Rekordno investicijsko leto občin je bilo 2010, ko je skupna vrednost občinskih naložb znašala skoraj 927 milijonov evrov. Po manjši umiritvi je leta 2014 ponovno presegla vrednost 910 milijonov, takrat so občine črpale še zadnja sredstva iz evropske finančne perspektive 2007-2013. sicer niso vplivale le naložbe in črpanje evropskega denarja. Razlika je po navedbah avtorjev projekta zlasti pri davčnih prihodkih, ki jih je bilo lani za 50 milijonov evrov več kot leta 2015. Občine so lani dobile več dohodnine (24,5 milijona) in več davka na premoženje (20 milijonov). Povečali so se tudi kapitalski pri- hodki, zlasti na račun ponovno bolj živahne odprodaje občinskih zemljišč (6,6 milijona evrov več kot leta 2015). Med odhodki so se najbolj povečali transferji posameznikom in gospodinjstvom (za 12,5 milijona evrov). Gre zlasti za kategorijo drugih transferjev posameznikom, ki zajema subvencije za vrtce, do- move za ostarele, prevoze v šolo in podobno. Povišanje plač občinskim uslužbencem Plače zaposlenih na občinah so zrasle za 4,8 odstotka, kar je obsegalo skupno 5,6 milijona evrov. Ob tem občine še naprej racionalizirajo svoje delo, zato se ob neupoštevanju plač njihovi tekoči odhodki zmanjšujejo. Tako so za blago in storitve lani občine porabile dva milijona evrov manj kot leto prej. Ker so lani občine zmanjšale svojo skupno zadolženost, se zmanjšujejo tudi odhodki za obresti bankam (lani za 3,6 milijona evrov). Gledano v celoti so se odhodki občin lani zmanjšali za 20 milijonov več kot prihodki. To gibanje je bilo mogoče zaznati že pri predlanskih zaključnih računih. V letih 2016 in 2015 so imele slovenske občine skupno proračunski presežek, v 2012 in 2007 so bili odhodki nekje na ravni prihodkov, vsa ostala leta pa so občine skupno poslovale s primanjkljajem, so še navedli avtorji projekta. STA Mestna pekarna Ptuj - PPS-Pekarne Ptuj - 70 let Promocijsko sporočilo Na Ptuju že 70 let diši po pekovskih izdelkih Pekarn Ptuj. Le kdo si lahko predstavlja fašenk brez ptujskih krofov, jutra brez zlato zapečenih žemljic in hlebcev kruha? In ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti, najprej kratek zgodovinski pregled. Zgodba Ptujskih pekarn se je začela pisati ravno 5. septembra 1947. Vsa osnovna sredstva, ki jih je podjetje imelo, je predstavljalo zaplembo lastnika pekarn Alberta Vilija. Podjetje je bilo zadolženo, da oskrbuje celotno območje občinske skupščine Ptuj in del terena na mariborskem območju. Z nastankom novih naselij se je povečala tudi potreba po večji proizvodnji, zato je leta 1957 začela proizvodnjo Pekarna Kidričevo - ki jo je zgradila in podjetju podarila Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Obenem pa je nastala potreba po zgraditvi ene večje pekarne na območju mesta Ptuj. Tako smo leta 1961 začeli proizvodnjo na današnji lokaciji na Rogozniški cesti. Izdelovali smo kruh, pekovsko pecivo, krape, vinsko pecivo in sveče. Januarja 1965 se je pekarna preimenovala v Pekarne Vinko Reš Ptuj. Naše sposobnosti so bile, da smo lahko v dveh izmenah izdelali 4528 t na dan kruha ali 26575 kosov peciva na dan. Moka, ki se je takrat uporabljala v večjih količinah, je bila enotna in bela pšenična in ržena. V pekarni Kidričevo se je izdelovalo osem vrst kruha in pecivo, na Ptuju pa 12 vrst izdelkov. Vinsko pecivo in drobtine pa smo raz-važali že po celem območju Slovenije. V pekarnah se je peklo na drva in premog, zaposlenih je bilo skupno 96 ljudi. Leta 1969 se je začelo razvijati tudi slaščičarstvo - pripravili smo mali biskvit, prodaja je bila izvrstna, izdelovali smo krape in orehove potice. Znane sladice pa so bile punč rezine, punč bombice, Sacher torta, polmeseci, kremne rezine, princes krofi, omlete. Do večjih sprememb je prišlo leta 1991, takrat se je pokazala potreba po strokovnem kadru s fakultetno izobrazbo. Vsi izdelki se delajo tako kot pred 20 leti, na klasičen način, še danes. V tem času se je na izobraževanje pošiljalo naše pekovske mojstre v tujino, v Francijo, Nemčijo. Od tam so se prinesle ideje in nastali so naši paradni kruhi markovski črni in malo kasneje markovski beli, kidriče-vski, furmanski, donački. Pojavil se je eden od prvih znakov - znak varovalnega živila, ki smo ga prejeli za graham kruh in graham pekovsko pecivo leta 1997. V trgovinah po mestu smo zgradili majhne mini pekarne, v katerih smo imeli zaposlenega enega ali dva peka, odvisno od velikosti trgovine. Te mini pekarne so se obdržale do leta 2006. Danes pa imamo mini pekarno še v pekarni Presta na Miklošičevi ulici, kjer še lahko vedno dobite izdelke, ki jih peče pek v dopoldanskem času. V rogozniški pekarni v tem času začnemo prodajo zamrznjenih izdelkov, ki ji obseg raste iz leta v leto. Najprej smo začeli pripravljati testene žemlje in drobno pekovsko pecivo. Zdaj pa pripravljamo zamrznjene izdelke že kot polpečene, kot polvzhajane ali popolno zapečene. Te izdelke nato trgovine same dopečejo. V pekovski branži se je začelo tudi ocenjevanje kruha, ki je potem preraslo na ocenjevanje kruha, pekovskega peciva, finega pekovskega peciva. Podjetje je sodelovalo od začetka in na ocenjevanje pošiljalo naše najboljše izdelke. Zlata priznanja so dobili 2001 donački kruh, 2002 markovski beli kruh in donački kruh, 2004 furmanski, markovski beli in pirin kruh, 2006 smo dobili zlato priznanje za ptujski krof in belo žemljo, 2007 kidričevski, markovski beli, pletenica z makom, 2008 mar-kovski beli kruh, belo žemljo in ptujski krof. Potem ni bilo več interesa za ta priznanja. Leta 2014 je naš diplomant izdelal kruh iz osnovnih sestavin, moke, vode, kvasa in soli s podaljšano fermentaci- jo. Kruh smo poimenovali haloški črni, vzporedno je nastal še haloški beli. Vedno večje zahteve po novih izdelkih prihajajo od naših zvestih in novih kupcev, zato se trudimo, da čim bolj zadovoljimo njihove želje. Zato smo začeli proizvajati EKO izdelke, kar smo potrdili s pridobitvijo EKO certifikata leta 2015. Vsako leto izdelujemo nove izdelke, tako da je cenik iz leta 1963 z 20 izdelki narasel na 200 in več izdelkov, a kot izgleda, to še ni konec. In kje smo letos? Sedež pekarne, ki zaposluje 55 ljudi, je na Rogozniški cesti. Izdelke vozimo na območje Štajerske, Prekmurja, Dolenjske in osrednje Slovenije. Danes lahko spečemo 1100kg kruha na uro ali 8000 kosov pekovskega pecivo na uro. Moke, ki jih uporabljamo, so pšenična bela, polbela, črna, polnozrnata, pirina, ržena, koruzna, ajdova, ovsena. In kateri so paradni izdelki PPS? Markovski črni in beli kruh, kidričevski kruh, ptujske žemlje, mali biskvit, slaščičarske torte, kremne rezine, drobtine in mlinci in seveda ptujski krof. Začetek izdelave ptujskega krofa sega verjetno že na začetek proizvodnje. Receptura se je izpopolnjevala iz leta v leto. Zaradi našega ku-rentovanja je krof zrastel tako, da se je prodaja v zadnjih dveh letih približala številki pol milijona izdelanih in prodanih krofov. Upamo, da bo številka rastla še naprej. Za vse te izdelke so zaslužni vsi, ki so v teh 70 letih delali in ustvarjali v našem podjetju. Tehnologija je napredovala, sestavin je vedno več, izdelki vedno bolj razdrobljeni, pritožbe delavcev zaradi vročine, prepiha, nadur, nočnega in nedeljskega dela pa tudi leta 2017 zaradi narave dela ostajajo enake. Naše podjetje želi ostati vodilni proizvajalec kruha, pekovskega peciva in slaščic v regiji tudi nadaljnjih 70 let. Naša prva vrednota ostaja kakovost. Cilji je odličnost, kakovost izdelka in razvijanje varnih in dobrih izdelkov, takšnih, kot jih pričakuje naš potrošnik. torek • 12. septembra 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Spodnje Podravje • Stanje vpisa v srednjih šolah Na Ptuju nezasedenih več kot 200 vpisnih mest Že vrsto let se srednje šole „borijo" za slehernega dijaka. Vedno bližje so sicer leta, ko naj bi bile generacije številčnejše. Za zdaj pa je stanje takšno, da je v Spodnjem Podravju v skorajda vseh programih še vedno nekaj prostih mest. „Situacija, kar se tiče vpisa, je podobna lanskoletni. Na nekaterih šolah sicer beležimo rahel upad zanimanja, na drugih porast. Prepričana sem, da smo dno že dosegli in da bo šlo le še na bolje. Čez dve leti prihaja v srednje šole številčnejša generacija otrok," pravi v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj Darja Harb. Prav vse razpisane programe bodo v novem šolskem letu tudi izvajali. V nekaterih programih bodo sicer tako, kot je to običajno, imeli kombinirane oddelke. Število nezasedenih mest, 31. avgust Biotehniška šola ŠC Ptuj: 58 Cvetličar 7 Gastronomske in hotelske storitve 11 Gospodar na podeželju 7 Kmetijsko-podjetniški tehnik 9 Okoljevarstveni tehnik 10 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 14 Ekonomska šola ŠC Ptuj: 22 Aranžerski tehnik 12 Ekonomski tehnik 5 Trgovec 5 Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj: 49 Elektrikar 16 Elektrotehnik 13 Mehatronik operater 7 Tehnik mehatronike 1 Tehnik računalništva 12 Strojna šola ŠC Ptuj: 77 Avtokaroserist 14 Inštalater strojnih inštalacij 23 Oblikovalec kovin - orodjar 15 Pomočnik v tehnoloških procesih 8 Strojni tehnik 17 Gimnazija Ptuj: 11 vir: mizš Foto: Črtomir Goznik Srednje šole na ptujskem in ormoškem območju bi lahko v prve letnike sprejele še okoli 240 dijakov. Na Šolskem centru na Ptujuje v šolskem letu 2017/2018 vpisanih 1.360 dijakov. Največ, 474, jih je na Elektro in računalniški šoli, ki jo vodi ravnatelj Rajko Fajt. Po številu dijakov sledi Strojna šola, na čelu katere je dolgoletni ravnatelj Bojan Lampret. Ptujska Ekonomska šola, ki jo vodi Harbova, ima letos nekoliko višji vpis od lanskega leta, in sicer jo bo obiskovalo 265 dijakov. Rahel upad - skupaj bodo 203 dijaki - pa letos beležijo v programih, ki jih izvajajo na Biotehniški šoli ŠC Ptuj. Njen ravnatelj je Marjan Horvat. V Gimnaziji Ptuj bo v novem šolskem letu 108 dijakov v splošni gimnaziji in 22 dijakov v športni. Skupaj imajo še 11 prostih mest (stanje na dan 31. avgust, vir MIZŠ). Vajeti ptujske Gimnazije je letos poleti prevzel Boštjan Šeruga, ki je nadomestil dolgoletno ravnateljico Melani Centrih. Dženana Kmetec Gimnaziji Ormož na pomoč občina V Gimnaziji Ormož, kjer izvajajo program splošne gimnazije ter program predšolske vzgoje, beležijo nižji vpis od željenega. Vodstvo s številom vpisanih v novo šolsko leto zato ni povsem zadovoljno, bodo pa, kot so dejali, pouk izvajali normalno, brez kombinacij. »Trenutno je v Gimnazijo Ormož v prvi letnik v program splošne gimnazije vpisanih 17, v program predšolske vzgoje pa 18 dijakov. Pouk bomo izvajali normalno brez kombinacij, nekaj dodatnih finančnih sredstev, kijih po glavarini dodeljena ministrska sredstva ne bodo pokrila, bo prispevala soustanoviteljica Občina Ormož tako da finančnih težav zaradi manjšega vpisa ne pričakujemo. Zaposleni imajo polne obveze, tako da kadrovskih viškov ne bo. Letos program Predšolska vzgoja uvajamo v 4. letnik in nas prvič čaka poklicna matura,« je pojasnila ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhartič ter na vprašanje, čemu pripisujejo nižji vpis od pričakovanega, še odgovarja'. »Nižji vpis od pričakovanih in objavljenih 28 mest v vsakem programu pripisujemo nižještevilčni generaciji devetošolcev na našem območju, manjšemu interesu za gimnazijski program, kar je znan trenutni trend, ter bližini dveh gimnazij z dolgoletno tradicijo v Ptuju in Ljutomeru, bližini šole s programom predšolske vzgoje v Ljutomeru. Gimnazija Ormož je namreč povsem primerljiva z drugimi srednjimi šolami z enakima programoma tako po dosežkih dijakov kot tudi po uspehu na splošni maturi, kije bil na naši šoli v letu 2017 95 %, torej nad slovenskim povprečjem. Vsekakor bi mladim v Ormožu morali ponuditi še kakšen izobraževalni program, ki bi zadostil interesu bodočih dijakov in bi ustrezal realnim potrebam našega okolja. Za to si bomo še posebej prizadevali.« Monika Levanic Ptuj • Četrtek v The Legend Pubu Energija povezovanja in prihodnosti Avgustovski četrtek v The Legend Pubu je bil nekaj posebnega. V Murkovi so se zbrali predstavniki občin Spodnjega Podravja, nekateri direktorji javnih zavodov in občinskih uprav. upan občine Starše Bojan Kir-biš je s seboj pripeljal podžupana Marjana Maleka, sicer predsednika izjemno dejavnega TD Starše, in kulturne skupine: ljudske pevce KUD Frana Ilca iz Loke Rošnje, pevke Šentjanževke iz Starš in pevce KUD Alojza Colnariča iz Starš ter predstavnike nekaterih drugih skupin. Zvoke iz harmonike pa je izvabljal gost Janez Petek, direktor Lokalne energetske agencije Sp. Podravje in razvojni vizionar, kot ga je poimenoval voditelj četrtkovih pogovorov v kavarni pod ptujskim gledališčem Vojo Veličkovic. Začetki Lokalne energetske agencije (LEA) Sp. Podravje, katere direktor je Janez Petek, so bili vse prej kot lahki: na začetku so imeli na računu le 200 evrov. S pomočjo županov tega območja jim je uspelo, da so dobili začetni denar iz Evrope. V zadnjih 12 letih so bili botri energetske sanacije vseh večjih energetsko potratnih javnih objektov od Oplotnice do Središča ob Dravi. Ekipa LEA Spodnje Podravje je v tem času pridobila okrog 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za občine. Investicij pa je bilo skupaj v višini 25 milijonov evrov. 0 Janezu Petku Kot osmi je svojo zgodbo v kavarni pod odrom povedal doktor znanosti Janez Petek. Na deželi, kjer seje rodil in preživel otroštvo, življenje ni bilo lahko. Njegov osnovni poklic je polkvalificirani gliničar v TGA v Kidričevem po srednji šoli, kije bila vojaška gimnazija, ker seje videl v oficirskih vrstah. A je korenito spremenil svojo življenjsko pot, ki gaje usmerila v znanost, tudi s pomočjo Titove štipendije (četudi ni bil nikoli v partiji), ker brez te štipendije ne bi mogel diplomirati. Pozneje je bil povabljen na magistrski in doktorski študij. Danes tudi predava v programu bionike. V življenju je delal veliko, izdelovati zna tudi barke. Ponosen je na projekt rekuperacije za Perutnino Ptuj. Danes v Sloveniji deluje sedem takšnih energetskih agencij, ki so vključene v konzorcij. LEA Spodnje Podravje pripravlja vso dokumentacijo za nepovratna sredstva za investicije v javnem sektorju na področju energetike. V LEA Sp. Podravje ne mirujejo. Poznajo izzive prihodnosti, vedo, kaj bodo delali, ko bodo zaključili energetske prenove: „Skupaj z ob- činskimi sveti Spodnjega Podravja in z vsemi, ki imajo interes, bomo pripravili strategijo sodelovanja, ker je v Sloveniji vse preveč delitev na leve in desne, rdeče, črne, zelene in še kakšne, kar me zelo moti, ker s tem praktično uničujemo državo in samega sebe. To bo strategija pametne regije, v kateri bomo sodelovali na podlagi trajnostnega razvoja, kar že počnemo, mobilno- Kdo je bil za koga moteč? Četudi so se četrtkovi pogovori s pesmijo in glasbo ter intarzijo v Murkovi že udomačili, je avgustovskega skušalo „prekiniti" drugo kulturno omizje na tej lokaciji; šlo je za zasebno branje poezije v sklopu 21. festivala Dnevi poezije in vina, ker naj bi bilo četrtkovo dogajanje v kavarni pod gledališčem „moteče", četudi je javno povabilo na te dogodke znano že najmanj osem mesecev. To pa vzdušja pod gledališčem ni zmotilo, glavni gost je povedal, kar je želel in kar je občinstvo pričakovalo, pevci in pevke so zapeli, Janez Petek pa je poleg tega še raztegnil meh. Tudi intarzijo z njegovo podobo so odkrili. Vseh dvanajst intarzij pa bo po končanih četrtkovih pogovorih predstavilo svojevrsten zaključek v januarju 2018, ko bodo na vrsto prišle nove zgodbe Ptuja in njegovih ljudi. sti, socialnega varstva, industrijskega razvoja, mladih in izobraževanja ter kulture. Računamo, da bo takšna strategija prinesla denar oz. Dr. Janez Petek v pogovoru z Vojom Veličkovicem nepovratna sredstva po letu 2020. Napisali jo bomo skupaj z lokalnimi projektanti, ker sem velik zagovornik lokalnega. Če je le mogoče, naj delajo domači, da denar ostane doma in ne gre v Ljubljano, kjer ga tako preveč požrejo. Za našo prihodnost je zelo pomembno, da začnemo bolj sodelovati in se manj prepirati," je Janez Petek predstavil projekt prihodnosti regije. Bivši ptujski župan in zdajšnji direktor ZRS Bistra Štefan Čelan je ob tej priložnosti spomnil, da je bila MO Ptuj po zaslugi Janeza Petka in njegovih sodelavcev absolutna zmagovalka kot energetsko naj-varčnejša občina med vsemi 211 občinami v Sloveniji, pa tudi v posebni kategoriji zgolj mestnih občin. Leto pozneje je po njegovi zaslugi v kategoriji srednjih občin postala absolutna zmagovalka občina Ormož po energetski varčnosti in prenovi vseh energetskih sistemov. MG Foto: MG 8 Štajerski TEDNIK 48. Festival NZG Ptuj 2017 torek • 5. septembra 2017 Ptuj • 48. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017, najstarejši v Sloveniji Prleški kvintet, izjemna, čudovita Dež, ki je ogrožal izvedbo finalnega dela 48. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije - Ptuj 2017, se je moral umakniti izjemni Foto: Črtomir Goznik Me tri do polnoči, sestre Veronika, Mihaela in Katja, so nastopile s skladbama Vse u življenju se poplača in Zaljubljena u vojaka. Vtisi glasbenikov, I. festivalski dan Barbara Kolarič (Ansambel Ekart, ansambel, ki je na ptujskem festivalu med vsemi ansambli osvojil največ nagrad): „Vzdušje je fenomenalno, vreme je idealno, cel dan nas je grelo sonce, zdaj malo pihlja. Ansambli smo se segrevali in igrali že v šotoru, tem našem predprostoru, kasneje pa na edinstvenem festivalskem odru. Ko odzvanjajo te lepe melodije, ki so že nekoč grele srca poslušalcev in obiskovalcev, seveda tudi nas izvajalcev, pa je še posebej lepo, neponovljivo. To je vzdušje, ki vselej greje." Marko Štumperger (Ansambel Marka Štumpergerja s prijatelji): „Zelo lepo je, ob tej glasbi se čuti eno tako staro, prijetno vzdušje iz tretjega festivalskega obdobja. Res je nekaj posebnega igrati to staro glasbo in tudi velika čast ter se družiti z vsemi glasbeniki. Hvala za povabilo, da smo del te enkratne zgodbe narodno-zabavne glasbe." Ivica Vergan (Primorski fantje): "Ta večer spominov je v bistvu ena lepa dogodivščina za vse nas, ki smo toliko let ustvarjali in prihajali na ptujski festival narodno-zabavne glasbe z veliko optimizma, navdušenja in ustvarjali nove skladbe z željo, da bi bile občinstvu všeč. Uspeli smo, odnesti domov nekaj nagrad, vedno odšli zelo zadovoljni z opravljenim delom. Že na poti na Ptuj smo obujali te lepe in neponovljive spomine. V mestu ob Dravi sem spoznavala tudi veliko novih prijateljev, tu je doma tudi moja šivilja Majda Unuk, ki skrbi za mojo garderobo, brez nje si ne morem več zamisliti nastopa na nobeni veselici, nobenem festivalu. Na odru sem že od malega, od petega leta, skupina Primorski fantje pa od leta 1975. Še vedno pokažemo in damo od sebe tisto najboljše, kar znamo, ljudem damo vso svojo pozitivno energijo." Rudi Kraner (Mladi prijatelji, vodja ansambla): „Naša ptujska festivalska zgodba je zelo uspešna. Ponašamo se s tremi zlatimi orfeji. Verjetno smo tudi eden redkih ansamblov, ki je na enem festivalskem večeru na Ptuju prejel kar dve nagradi občinstva. To je bilo leta 1995. Danes smo ponovno zaigrali zmagovalno pesem iz tistega leta - Zeleno Štajersko. V čast nam je, da smo ponovno nastopili na Ptuju. Naš ansambel je tudi edini, ki je nocoj nastopil v originalni zasedbi; čeprav že 15 let več ne nastopamo, smo se za ptujski nastop ponovno sestavili. Še bomo prišli, če nas boste le povabili." Foto: Črtomir Goznik Ansambel Zadetek je zapel skladbi Tuji kraji in Sosedova hči. Foto: Črtomir Goznik Igor in Zlati zvoki so nastopili v revijalnem delu letošnjega festivala, letos praznujejo 25-letnico uspešnega nastopanja. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tomaž Tozon je prejel posebno zahvalo družbe Radio-Tednik za prispevek pri razvoju ptujskega festivala kot eden njegovih arhitektov in tudi kot dolgoletni član strokovne komisije festivala. Med novimi polkami in valčki sta odlično krmarila voditelja Natalija Škrlec in Marjan Nahberger. Nastopila sta v oblačilih Luna in Olor moda. Sponzorji in donatorji 48. Festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017 Jagros, d. o. o., MO Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj, Terme Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Združenje Sazas, TMD Invest, Arriva Štajerska, d. d., Komunalno podjetje Ptuj, Zerox, Energija Plus, Original harmonika Rutar, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Tiskarna Ekart, Spodnje Jablane 19, Cirkovce, Občina Hajdina, Občina Markovci, VW Dominko, d. o. o., Zadružni trg 8, Ptuj, Avtohiša Terbuc, d. o. o., Dornava, Občina Starše, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas, Skupina Tom dom, Občina Juršinci, Naitors, d. o. o., Hardek 34 g, Ormož, Občina Cirkulane, Občina Dornava, Občina Videm, Občina Podlehnik, Gostilna Muršič pri Deta centru Ptuj, AH PA, d. o. o., Ormoška cesta 23, Ptuj, Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Trstenjakova ulica 5, Ptuj, Miran Krajnc - Miral. torek • 5. septembra 2017 4S. Festival NZG Ptuj 2017 ŠtajerskiTEBKlK S festivalska pravljica energiji novih polk in valčkov, ki so jih na ptujski festivalski oder prinesli izbrani izvajalci, člani desetih ansamblov. 1. septembra so prišli na Ptuj, da bi napisali novi del festivalske zgodbe, navdušili občinstvo in se v njegovo zgodovino trajno zapisali tudi s katero od prestižnih nagrad. Ob tem pa razširili tudi krog svojih glasbenih prijateljev. Pri tem jih je spodbujalo tudi okrog tisoč navdušenih gledalcev, ki so prišli iz vse Slovenije. Nastope letošnjih udeležencev ptujskega festivala so ocenili v strogi komisiji, ki so jo sestavljali: glasbena urednica na Radiu Maribor Urška Čop Šmajgert, dirigent Pihalnega orkestra Ptuj in orkestra Slovenske vojske Fredi Simonič, dolgoletni član Slovenskega okteta Tomaž Tozon ter glasbenik in strokovni sodelavec glasbenega uredništva na Radiu Veseljak Simon Golobič. Strokovna komisija je za najboljši ansambel med klasični kvinteti izbrala ansambel Prleški kvintet. Prejel je orfeja in 900 evrov nagrade. Najboljši ansambel med ostalimi zasedbami so postali Mladi Pomurci, ki so prav tako prejeli orfeja in 900 evrov nagrade. Tomaž Tozon je povedal, da so z letošnjim festivalom zadovoljni, predvsem so jih razveselili nagrajeni ansambli: Mladi Pomurci in Prleški kvintet. Podobnih nastopov si želijo tudi na vseh drugih festivalih narodno-zabavne glasbe. Najboljše besedilo je po oceni komisije v sestavi: Franci Smrekar, Liljana Klemenčič in Jože Šmigoc, napisal Igor Pirkovič z naslovom Teče, teče čas (glasba in aranžma je delo Igorja Podpečana) v izvedbi Pr-leškega kvinteta. Prejel je 650 evrov nagrade. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je prejela pevka Prleškega kvinteta Zdenka Šafarič. To je že njena druga Korenova plaketa. Je tudi prva pevka v zgodovini ptujskega festivala, ki je prejemnica dveh Korenovih plaket. Mladi Pomurci so se razveselili še nagrade za najboljšo melodijo 48. festivala z naslovom Mladost se ne ponovi (Bojan Lugarič, Vera Šolinc, David Duh). Nagrado v višini 1000 evrov si bodo razdelili: avtor glasbe, avtor besedila in avtor aranžmaja. Organizatorji letošnjega festivala so bili: družba Radio-Tednik Ptuj, Agencija Geržina Videoton Maribor in RTV center Maribor. Direktor fe- Posnetki 48. Festivala NZG Ptuj 2017 bodo predvajani TV Slovenija 1 1. del: 8. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 10. 9. 2017 ob 13.25; 2. del: 22. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 24. 9. 2017 ob 13.25; 3. del: 29. 9. 2017 ob 20.00 / ponovitev 1. 10. 2017 ob 13.25. TV Maribor 1. del: 30. 9. 2017 ob 21.25 / ponovitev 1. 10. 2017 ob 17.30; 2. del: 7. 10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 8. 10. 2017 ob 17.30; 3. del: 14. 10. 2017 ob 21.25 / ponovitev 15. 10. 2017 ob 17.30. Oddaje bodo po objavi arhivirane na RTV 4d arhivu oddaj http://4d.rtvslo.si/. FT* (1.1. . ..1 .v 1 v« It t tU „Trenutki, ki si jih zapomniš za celo zuujenje! stivala in družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je posebno zahvalo družbe Radio-Tednik Ptuj izročil Tomažu Tozonu, ki je svojo glasbeno pot začel že kot 9-letni fantič, ko se je širši javnosti predstavil s svojo prvo lastno avtorsko otroško skladbico. Poznamo ga tudi po Kekčevi pesmi iz istoimenskega filma. Kot pevec se je kalil v številnih priznanih pevskih zborih, največje uspehe pa je doživel s Slovenskim oktetom, pri katerem je pel 19 let. Pod njegovo taktirko je na RTV Slovenija, kjer je vrsto delal kot glasbeni urednik in producent, nastalo več kot 10.000 arhivskih posnetkov narodno-za-bavne glasbe, zabavne in zborovske glasbe. Prav tako je izjemen njegov prispevek pri postavitvi in kakovostni rasti ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije - Ptuj, kjer je bil vrsto let tudi član strokovne komisije festivala. „Prepričan sem, da smo lahko z izvedbo letošnjega festivala zadovoljni vsi: obiskovalci obeh festivalskih večerov, nastopajoči in tudi organizatorji. Vsi skupaj smo lahko uživali v enem najlepših prireditvenih prostorov na Ptuju, na turnir-skem prostoru ptujskega gradu, ki bo v prihodnjih letih zagotovo še bolj utrdil svoj sloves izjemnosti. Organizatorji ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, najstarejšega in enega najkakovostnej- ših tovrstnih festivalov v Sloveniji, smo na to ponosni, v prihodnje pa bo zagotovo postal tudi eno najpomembnejših okolij za turistično dogajanje. Nastopili so dobri, izjemno kakovostni ansambli, katerih polke in valčki so spisali novo uspešno poglavje najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. Ptujski festival ostaja tudi v prihodnje v programu RTV Slovenija, tudi na to smo ponosni. Letošnji festival si bomo v programu RTV Slovenija lahko ogledali v kar treh 65-minu-tnih oddajah. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bo naš festival pisal edinstveno zgodbo, tako kot doslej. Če bo šlo vse po načrtih, bomo v letu 2018 že vabili na tridnevno prireditev," je ob koncu uspešno izvedene dvodnevne prireditve zadovoljno povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in direktor festivala Drago Slameršak. Na 48. Festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije - Ptuj 2017 so nastopili ansambli Mladi upi, S.O.S. kvintet, Hozentregarji, Me tri do polnoči, Pik, Zadetek, Mladi korenjaki, Topliška pomlad, Mladi Pomurci in Prleški kvintet. V revi-jalnem delu festivala je občinstvo uživalo v nastopih ansambla Igor in Zlati zvoki. Leto 2017 je njihovo praznično leto, saj praznujejo 25 let svoje uspešne glasbene zgodbe. MG Foto: Črtomir Goznik Prleški kvintet, veliki zmagovalci 48. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017: najboljši klasični kvintet, Korenova plaketa za pevko Zdenko Šafarič, ki je doslej edina pevka, ki je na ptujskem festivalu prejela dve Korenovi plaketi za izstopajočo vokalno izvedbo, zapeli pa so tudi pesem Teče, teče čas avtorja Igorja Pirkoviča, ki je prejel nagrado za najboljše besedilo letošnjega festivala. Zdenka Šafarič, pevka: „Še vedno sem brez besed. Pravkar smo prišli z odra, česa takega letos sploh nismo pričakovali. Upoštevali smo dobronamerno pobudo, ob lanski zmagi na ptujskem festivalu med klasičnimi kvinteti, ki je sicer tudi nismo pričakovali, ker na Ptuju zmagati med klasičnimi kvinteti je resnično nekaj čudovitega, smo sicer napovedali, da bomo letos imeli malo festivalsko pavzo, a se je izšlo drugače. Ta nam je dala misliti, da smo se vprašali, navsezadnje, zakaj pa ne bi nastopili tudi letos. Ta bližina 50. ptujskega festivala je zelo mamljiva, ima poseben čar, na takih velikih obletnicah enostavno ne smeš manjkati. To so trenutki, ki si jih zapomniš za celo življenje. Prav nocojšnji večer, 1. september, bo imel eno prav posebno mesto v naših življenjih in v naši glasbi. O tem, kako bomo praznovali tako izjemni dosežek, v tem trenutku še ne vemo, zagotovo pa z našimi najdražjimi in zvestimi navijači, ki nas podpirajo iz ozadja, tako da nam je lažje iti zdoma, pustiti vse doma, tudi otroke. To še ne bo nocoj, ker bomo jutri igrali na poroki, zato moramo biti sveži in spočiti. Dobili se bomo ob drugi priložnosti in se skupaj poveselili. Letošnji Ptuj je resnično nekaj neponovljivega, nekaj, kar se ne dogaja vsak dan. Ponosni smo in veseli, da smo del te čudovite ptujske festivalske zgodbe, letos s kar tremi festivalskimi nagradami." „Ptuj nam je prinesel nepopisno ueselje!" Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Finalni večer 48. ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe je spremljalo okrog 1.200 ljubiteljev narodno-zabavne glasbe od blizu in daleč. Mladi Pomurci, najboljši ansambel med drugimi zasedbami, zapeli so tudi zmagovalno melodijo 48. festivala Mladost se ne ponovi. Občinstvo ji je namenilo 296 glasov. Na fotografiji s Tinetom Lesja-kom, predstavnikom Združenja skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije. „Nocojšnji večer nam je prinesel nepopisno ueselje, priigrali smo si orfeja za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, obiskovalci pa so za najboljšo melodijo festivala izbrali našo pesem Mladost se ne ponovi. Gre za živahno skladbo, za katero smo pred kratkim posneli tudi videospot. Ko smo se prvič srečali z melodijo pri Bojanu Lugariču, smo bili navdušeni, on nas je tudi napotil, naj gremo po besedilo k Veri Šolinc. Če smo že Mladi Pomurci, naj govori o mladosti. Njeno besedilo nas je takoj prevzelo, zlezlo pod kožo. Aranžma pa je napisal naš član David Duh. Na ptujskem festivalu smo nastopili prvič, to je izjemen uspeh, da nam je v takšni konkurenci uspelo že prvič, da smo osvojili kar dve nagradi. To je zagotovo navdih za naprej. Že lani, ko smo nastopili v uvodu festivala, so nas opazili in povabili, da se udeležimo izbora za letošnji festival. Uspeli smo, na finalnem večeru pa slavili z dvema nagradama. Res smo navdušeni in presrečni," so bili navdušeni mladi glasbeniki. 10 &o/m¿zTEDNIK 48. Festival NZG Ptuj 2017 torek • 5. septembra 2017 Ptuj • Večer spominov - Odštevamo do festivalskega abrahama Po haloških gričih, zmagovalka tretjega desetletja Letošnja zgodba ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, pisati jo je začel že davnega leta 1969, se je pričela z večerom spominov - Odštevamo do abrahama - tretje desetletje 1989/1998 - 31. avgusta na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Foto: Črtomir Goznik Vinko Šimek z diplomo za zmagovalno vižo Mi mejaši smo pajdaši drugega desetletja. Vinko Šimek:„Martin Sagner (Dudek) danes, žal, ni med nami, malo mu nagaja zdravje, 11. avgusta je praznoval že 85. rojstni dan. Prav lepo vas pozdravlja in upa, da bo še kdaj prišel na Ptuj. Ko sem poslušal vse te prelepe viže, bi lahko samo rekel: leta bežijo, spomini pa vendarle živijo. Bile so prelepe viže, moram reči, da so bila besedila in vse te melodije nekaj lepšega kot morda v današnjem času, bolj so bile napisane za dušo in srce, sploh tisti prelepi valčki, imenitno je bilo to poslušati. To so bili časi, ko smo bili morda tudi bolj veseli, bolj smo se veselili jutrišnjega dne kot pa danes, veliko bolj smo prijateljevali, izmenjali dobre misli, hodili na veselice in nosili v srcu tisto dobro voljo. Vesel sem, da sem tukaj, da sem bil na nek način ambasador narodno-zabavne glasbe, bil sem tudi na prvem ptujskem festivalu leta 1969, to so lepi in trajni spomini." Uspešnice tega desetletja je obudilo 14 ansamblov, v originalni zasedbi iz tega obdobja je nastopil le ansambel Mladi prijatelji. Vsi drugi so na oder stopili v dopolnjenih sestavah. Niso samo peli in igrali, s seboj so prinesli veliko veselja in lepih spominov na obdobje, ko so se ansambli na Ptuju in okolici družili po več dni, ko so se festivalski večeri raztegnili pogosto do jutranjih ur, ko so se polke in valčki razlegali med haloškimi griči in ko so naro-dno-zabavne uspešnice preplavile ptujske ulice in trge. Turnirski prostor z zaodrjem dela ptujskega gradu je bil izjemna kulisa letošnjih festivalskih nastopov, ki so jo dopolnjevali markovski folkloristi in člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Odprla jih je skupina Pepi Krulet z legendarno Te domače viže, ki so jih v originalu na ptujskem festivalu pred leti zapeli člani ansambla Fantje z vseh vetrov. Z ansamblom Pajdaši so oživele nekatere največje uspešnice legendarnega glasbenika Toneta Kmetca, ki je svoj ansambel ustanovil v letu 1963, ko je začel oddajati Radio Ptuj in je bil tudi njegov hišni ansambel. Pajdaši so zaigrali tudi nekatere svoje najbolj znane skladbe. Ptujskemu občinstvu se je uspešno predstavil slepi harmonikar Žan Prša s prijatelji. Devetnajst lepih melodij, ki so še posebej zaznamovale tretje festivalsko obdobje, saj so jih nagradile strokovne komisije in občinstvo, je Foto: Črtomir Goznik Ansambel Ekart, ansambel, ki je na ptujskih festivalih narodno-zabavne glasbe osvojil največ nagrad. Štajerski baroni so zapeli zmagovalno vižo tretjega desetletja - Po haloških gričih. Marijan Herceg, Štajerski baroni: „Začeli smo v letu 1995 oz. 1996. leta. Na festivalih smo sodelovali do leta 2003, ko nas je, žal, zapustil naš kitarist Sandi Gašljevič. V drugi zasedbi smo ponovno zaživeli do leta 2013. Danes smo v taki zasedbi, kot smo bili leta 1998. Odločili smo se, da bomo nastopili, šli na oder, čeprav ni med nami več Sandija, ki je nadvse ljubil glasbo, Haloze, kjer je bil doma, od tam prihajam tudi sam. V njegov spomin smo Ivo Repec (bas kitara), Simon Matajič (Pajdaši, kitara, prvi tenor), Marijan Herceg (harmonika, vokal), Peter Krajc (vokal) in Rado Munda (drugi bas) ponovno zaigrali skladbo Po haloških gričih. Solze tečejo, spominjamo se tistih lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj s Sandijem ... Veseli smo, da nas je občinstvo izbralo, da jih je naša nostalgična skladba prepričala." bilo letos v igri za festivalsko uspešnico obdobja 1989/1998. Ponovno se jih je dotaknila Po haloških gričih avtorja glasbe in aranžmaja Marijana Hercega, z besedilom Jožeta Krivca, ansambla Štajerski baroni, ki so jo za najboljšo melodijo izbrali že obiskovalci ptujskega festivala v letu 1998. Pri izvedbi je članom ansambla Štajerski baroni pomagal Simon Matajič (kitara, prvi tenor) iz skupine Pajdaši. Z velikim ponosom so prevzeli plaketo za zmagovalno vižo tretjega desetletja, ki jim jo je izročil ptujski župan Miran Senčar. Plaketo je prejel tudi Vinko Šimek (Jaka Šraufciger), ki je skupaj z Martinom Sagnerjem (Dudekom) zapel zmagovalno vižo drugega festivalskega desetletja Mi mejaši smo pajdaši. Martina Sagnerja zaradi bolezni ni bilo. Prvič sta jo skupaj zapela že leta 1988 ob spremljavi Celjskega instrumentalnega kvinteta. Na večeru spominov - Odštevamo do abrahama - tretje desetle- Foto: Črtomir Goznik Tretji večer spominov - Odštevamo do abrahama 1989/1998 - sta uspešno izpeljala Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak. tje - so nastopili: ansambel Prerod, ansambel Vražji muzikanti, Tine Lesjak z ansamblom Vrt in sestro Marinko, ansambel Stoparji, ansambel Mladi Pomurci, ansambel Marka Štumpergerja s prijatelji, ansambel Zeme in Franci Zeme, ansambel Primorski fantje, pevski tercet Vesna in Mladi korenjaki, ansambel Ekart, ansambel Mladi prijatelji, ansambel Savinjski kvintet, S.O.S. kvintet in ansambel Štajerski baroni. MG Foto: Črtomir Goznik Ansambel Pajdaši je zapel venček pesmi Ansambla Toneta Kmetca, predstavil pa je tudi svoje uspešnice. Foto: Črtomir Goznik Mladi prijatelji, edini ansambel tretjega desetletja, ki je nastopil v originalni zasedbi. Nogomet Radomljam so za zmago sami storili bore malo... Strani 12 Tenis Maja izgubila proti kasnejši zmagovalki Stran 12 Padalstvo Slovenci iz Črne gore z bronom Stran 13 Rokomet Dalmatinec z izbranimi besedami o Ormožu Stran 13 Nogomet Štirje zadetki Fruka za visoko zmago Apač Stran 14 Košarka Sedanjost in prihodnost slovenske košarke Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si - Nogomet • Prestopni rok Na »tržnici« Vezjak, Lukanc, Gajic, Golob, Furjan ... Denis Vezjak je iz Aluminija prestopil k Dravi. Ob koncu prestopnega roka sta bila dejavna tudi ligaša iz našega območja, Aluminij (1. liga) in Drava (2. liga). V obeh primerih se pojavlja ime Denisa Vezjaka, ki je zadnji dan prestopnega roka rdeči dres Aluminija zamenjal za modri dres Drave. 21-letni Vez-jak je prvenstvo v 1. ligi začel v udarni enajsterici Kidričanov, v zadnjih krogih pa je dobival vedno manj priložnosti za igranje, naposled ga na tekmi s Triglavom ni bilo med 18 nogometaši, ki so kandidirali za tekmo. Odhod v klub, kjer bo igral več, je bil zato logična odločitev. »Aluminiju sem hvaležen za vse, kar so mi omogočili, zame je to bil napredek v karieri. So odlično organiziran klub, z izjemnimi pogoji za delo, tudi v nadaljevanju jim želim vse najboljše. Sam se v želji za čim večjo minutažo selim na Ptuj, v ambiciozen klub z visokimi cilji. Vsekakor upam, da jim bom pri tem lahko pomagal po najboljših močeh,« je povedal Denis Vezjak. V Kidričevo pa je na drugi strani prišel nov igralec. Gre za Davida Lukanca, ki ima za sabo zanimivo zgodbo. Pozimi je podpisal za Olimpijo, a ga je ljubljanski prvoligaš takoj posodil v Ankaran, kjer je na začetku prvenstva vknjižil dva nastopa za primorska klub. Tudi na Štajerskem bo imel podoben status, tako da še naprej ostaja igralec Olimpije. 24-letni igralec zvezne vrste je v preteklosti igral tudi za Šenčur in Dob, pol leta je izkušnje nabiral tudi v Avstriji, v tamkajšnji 3. ligi je igral za Deutschlandsberger SC. Pri Dravi so se zgodile spremembe tudi v smeri odhodov. Tako sta na posojo v Fužinar Ravne Systems odšla Nema-nja Gajic in Tim Golob, ki sta v soboto že zaigrala za svoj novi Glavina zapustil Velenje, pri Triglavu obetavna trojica Dominik Glavina je bil v pretekli sezoni eno najprijetnejših presenečenj slovenskih igrišč. 24-letni Hrvat je v dresu Rudarja zadeval kot za stavo in bil s 16 zadetki na koncu drugi strelec 1. slovenske lige, takoj za klubskim kolegom Johnom Maryjem. Letos je doslej kljub precejšnjemu interesu neuspešno poskušal prestopiti v kakšen klub iz močnejših lig, tik pred iztekom prestopnega roka pa je z Velenjčani prekinil pogodbo in bo na prestop čakal kor prost igralec. Vodstvo Rudarja pa je na prvi septembrski dan registriralo novega člana, saj se je moštvu trenerja Marijana Pušnika pridružil iraški branilec Najm Švan Ali Al Kuraiši. Triglav se je v zaključku poletnega prestopnega roka okrepil z nekdanjima upoma Maribora in Olimpije. Iz štajerske smeri je prišel Daniel Vujčic, iz prestolnice pa David Tijanic. Triglavu se je pridružil tudi Nejc Pušnik, nekdanji mladinec In-terblocka, iz Zarice pa se je vrnil napadalec Tom Žurga, tretji strelec zadnjega mladinskega prvenstva. Motokros • Dirka za SP v ZDA Evropejci ubranili čast, Tomac »šele« drugi Foto: Črtomir Goznik klub. Oba sta stara 20 let, oba sta v pretekli sezoni za Dravo igrala na 17 srečanjih, sedaj bosta Korošcem pod vodstvom Edina Osmanovica skupaj pomagala do morebitnega obstanka v ligi. Manj priložnosti za dokazovanje je na Ptuju dobil Matic Furjan, zato je odšel v smeri Obale, k prvoligašu iz Ankarana. 19-letni Ptujčan je v preteklosti že nastopal pod vodstvom Vlada Badžima, tako da vnovično sodelovanje ni presenečenje. JM Slovenski motokrosist je na dirki svetovnega prvenstva v ameriškem Jacksonvillu osvojil 4. mesto v elitnem razredu MXGP, potem ko je bil četrti v prvi vožnji in sedmi v drugi. Zmage v ZDA se je veselil Nizozemec Jeffrey Herlings. Sezona svetovnega prvenstva se počasi izteka. Pred zaključnimi boji v Evropi, kjer jih konec meseca čaka tudi prestižni pokal narodov, so se tekmovalci konec tedna preselili na edino dirko na ameriških tleh. Floridsko dirkališče Jacksonville je ponudilo priložnost najboljšim na svetu, da se pomerijo tudi z nekaterimi domačimi mojstri tega športa oziroma superkrosa: Elijem To-macom, Webbom Cooperjem in Justinom Barcio. Priložnosti za merjenje moči z Američani se je veselil tudi Gajser. Na pot je odšel z dobro popotnico, zmago na zadnji dirki na Švedskem in tudi s slavjem na domačem tekmovanju v Orehovi vasi, zavedal pa se je, da na novem prizorišču, na katerem se motokrosi-sti elite merijo prvič, morda ne bo mogel povsem na vrh. Slabši v kvalifikacijah, boljši na dirki »Na dirki bom užival in dal vse od sebe,« je pred dirko napovedal (še) aktualni svetovni prvak. V kvalifikacijah si je nato priboril 11. izhodišče, najboljši v kvalifikacijah Jacksonvilla pa je bil Nizozemec Jeffrey Herlings, ki je trenutno v zelo dobri formi. Za njim je bil drugi vodilni v Foto: hondaproracing Tim Gajser se je na Floridi uvrstil v bližino stopničk. SP Italijan Antonio Cairoli, tretji pa Francoz Romain Febvre. Na startu nedeljske dirke, ki je potekala v precejšnji vlagi in vročini, se je v prvi vožnji Gajser odrezal zelo dobro. Tomac mu je sicer ušel, Slovenec pa se je prebil na drugo mesto in ga dolgo časa uspešno branil. Toda v drugi polovici vožnje sta močno pospešila predvsem Herlings in Cairoli in nekaj krogov pred koncem je moral Gajser na progi, ki zaradi precejšnje širine omogoča več linij vožnje in je prehitevanje lažje kot na večini evropskih dirk, vendarle spustiti mimo. Prvi del ameriške preizkušnje je tako končal na četrtem mestu, zmagal pa je Tomac pred Herlingsom in Ca-irolijem. Dirka za SP v ZDA, rezultati: 1. Jeffrey Herlings, Nizozemska KTM 22 25 47 2. Eli Tomac, ZDA Kawasaki 25 20 45 3. Antonio Cairoli, Italija KTM 20 22 42 4. Tim Gajser, Slovenija Honda 18 14 32 5. Max Anstie, V. Britanija Husqvarna 15 15 30 Skupni vrstni red (17/19): 1. Antonio Cairoli, Italija KTM 673 2. Jeffrey Herlings, Nizozemska KTM 577 3. Gautier Paulin, Francija Husqvarna 545 4. Clement Desalle, Belgija Kawasaki 544 5. Tim Gajser, Slovenija Honda 485 6. Romain Febvre, Francija Yamaha 441 V drugi vožnji so zobe pokazali gostje iz Evrope. Povedla sta Herlings in Cairoli, Tomac je bil tretji, Gajser pa je po gneči v prvem krogu in nekaj težavah zdrsnil na 14. mesto. Počasi je prehiteval tekmeca za tekmecem in do konca prišel do zelo solidnega 7. mesta. Nekaj krogov pred ciljem je prišlo tudi do menjave v vodstvu, ko je Herlings izkoristil napako Cai-rolija in si s tem tudi zagotovil skupno zmago na dirki. Na koncu je tako Nizozemec za zmago zbral 47 točk, drugi je bil Tomac s 45, tretji pa Cairoli z 42. Gajserja sta četrto in sedmo mesto pripeljali do 32 novih točk in do skupno četrtega mesta na tej preizkušnji. Cairoli tik pred naslovom V SP je zdaj Italijan že tik pred skupno zmago, toda prvenstvo teoretično še ni odločeno. Ker sta do konca le še dve dirki in je na voljo tako še največ 100 točk, pa si bo Cai-roli ob prednosti 96 točk najverjetneje naslov zagotovil že na naslednji dirki, ki bo konec tedna (10. septembra) v nizozemskem Assnu. Gajser se je utrdil na 5. mestu. UR 12 Štajerski Šport torek • 5. septembra 2017 Nogomet • 2. SNL, 5. krog Tenis • Mladinski ITF-turnir Radomljani so za zmago sami storili bore malo ... Kalcer Radomlje -Drava Ptuj 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Cerar (9.), 2:0 Hajrič (23.), 2:1 Petek (69.), 2:2 Vezjak (73.), 3:2 Hajrič (78.). KALCER: Adam, Halilovič, Ivkič, Barukčič, Hajrič, Cerar, Kovjenič (od 62. Kosič), Grva-la (od 54. Jakovljevič), Lidjan, Brolih, Roglič (od 54. Marin-šek). Trener: Nermin Bašič. DRAVA: Domjan, Flis, Petek, Lonzarič, Kolar, Tomažič Še-ruga (od 46. Marcius), Šporn, Čeh, Školnik, Vajda (od 46. Šalamun), Panikvar (od 57. Vezjak). Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Šporn (63., Drava). Eden od derbijev kroga je potekal v Radomljah, kjer je pri domačem Kalcerju gostovala doslej neporažena Drava. Ta pa niza neporaženosti ni uspela zadržati, lanskoletni pr-voligaš je tesno slavil. Ptujčani so se v sredini drugega polčasa z igralcem manj vrnili v igro z dvema zadetkoma, a so domačini nato izkoristili še eno v nizu napak v obrambi igralcev v modrih dresih. Gostje tekme niso začeli tako, kot so se dogovorili v sla-čilnici, enostavno so storili preveč osnovnih napak. Prvo so domačini izkoristili v 9. minuti, ko so prestregli podajo gostov v kazenskem prostoru, nato pa je Luka Cerar žogo še zelo srečno spravil v gol - 1:0. V 23. minuti so gostje neracionalno izgubili še eno žogo na sredini igrišča, protinapad je uspešno zaključil najbolj nevaren napadalec domačih, posojeni Mariborčan Anel Hajrič - 2:0. Zaostanek je dokončno streznil goste, ki pa do odhoda na odmor niso uspeli zadeti. »Prvi polčas je bil z naše strani zelo slab, dogajale so se nam nerazumne napake v obrambi, nekateri se nikakor niso držali dogovora o pokrivanju prostora in igralcev, zato smo Pomurski derbi brez zmagovalca, prvi zmagi Zarice in Brd Največ pozornosti izmed vseh srečanj 5. kroga je bilo namenjeno težko pričakovanemu pomurskemu derbiju med Nafto in Muro. Na stadionu v Lendavi se je zbralo več kot 2000 gledalcev, ki so uživali v napeti tekmi. Videli so štiri zadetke, po dva v končnicah obeh polčasov. Varovanci Francija Fridla so bili v izjemno težkem položaju, saj so že v 7. minuti ostali brez izključenega Leona Leušteka (nekdanjega igralca Aluminija), v 71. minuti še brez Žiga Živka (zelo sporen drugi rumeni karton, ki mu ga je pokazal sodnik Dragoslav Perič). A tudi z dvema igralcema manj so uspeli v končnici iz- Simon Sešlar, trener Drave: »Težko verjamem, da smo izgubili takšno srečanje, v katerem smo bili predvsem v drugem polčasu veliko boljši tekmec od domačinov. Glede na prikazano in glede na ustvarjene priložnosti bi morali osvojiti vsaj točko, a smo si v obrambi privoščili napake, ki si jih na tem nivoju nikakor ne bi smeli. Najprej smo garali za izenačenje, nato pa tako enostavno prejeli še tretji zadetek, res je to težko sprejeti. Tekmeci za zmago niso sami storili nič kaj posebnega, enostavno so izkoristili priložnosti, ki smo jim jih sami ponudili. Naša ekipa je res mlada, napake so sestavni del športa, a nam se enostavno dogajajo prepogosto.« domačinom praktično podarili visoko vodstvo,« je bil kritičen Simon Sešlar. Ob polčasu sta vstopila Matic Marcius in Luka Šalamun, kmalu nato še novinec v modrem dresu Denis Vezjak, ki so v igro prinesli precej svežine. Tudi ostali so začeli igrati veliko bolje in modri so povsem prevzeli niti igre v svoje roke. Nizali so napade za napadom in prihajali v dobre situacije pred golom domačega vratarja Davida Adama. Te napade je za trenutek v 63. minuti prese- enačiti, zato je osvojena točka zanje res veeeelika. Muraši so tudi z remijem ostali na vrhu lestvice, dve točki za njimi je zaostala ekipa Jadran Dekani, ki je tokrat tesno ugnala Rol-tek, ki mu še naprej ne gre po načrtih. V tem krogu so bili uspešni tudi klubi iz dna lestvice, saj sta tako Zarica kot Brda dosegla svoji prvi zmagi v sezoni, točko je vknjižil tudi Veržej. Blizu je bila tudi okrepljena ekipa Fužinarja (zanjo sta igrala Nemanja Galič in Tim Golob, ki sta prestopila iz Drave), a je v končnici prejela dva zadetka. Na osmih srečanjih je bilo doseženih kar 27 zadetkov, kar je največ v tej sezoni. REZULTATI 5. KROGA: Kalcer Radomlje - Drava Ptuj 3:2 (2:0); kala veliko prestroga odločitev sodnika Andraža Stojanovske-ga, ki je Jonu Špornu pokazal drugi rumeni karton. A namesto tega, da bi rdeči karton bil veter v jadra domači ekipi, je le še dodatno podžgal goste k še bolj zavzetemu napadanju. Po predložku iz kota je tako v 69. minuti Luka Petek znižal izid na 2:1. Štiri minute kasneje so gostje še drugo zaporedno prekinitev kronali z zadetkom, ko se je po gneči v kazenskem prostoru najbolje znašel Vezjak in žogo poslal Ilirija 1911 - Fužinar Ravne Systems 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Nukic (82., z 11 m), 2:0 Potočnik (86.); Rogaška - Zarica Kranj 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Oman (26.), 0:2 Huč (69.); Brežice Terme Čatež - Krka 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Drugovič (60.), 2:0 Bučar (61.), 3:0 Sefe-rovic (87.), 3:1 Pavič (90.); Brda - Bravo 3:0 (0:0); strelca: 1:0 Debenjak (49.), 2:0 De-benjak (83.), 3:0 Kuraj (88.); Jadran Dekani - Roltek Dob 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Rodica (26.), 2:0 Krivičic (55., z 11 m), 2:1 Leskovar (61., z 11 m), 3:1 Petrovčič (78.), 3:2 Leskovar (84., z 11 m); Nafta 1903 - Mura 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Monjac (42.), 1:1 Bobi-čanec (45.), 1:2 Sirk (85.), 2:2 Še-ruga (90.); rdeča kartona: Leu- štek (7.), Živko (71.) - oba Nafta. 1. MURA 5 4 1 0 13:3 13 2. JADRAN DEKANI 5 3 2 0 11 3. DRAVA PTUJ 5 3 1 1 14:9 10 4. KAL. RADOMLJE 5 3 1 1 12:9 10 5. BREŽICE ČATEŽ 5 3 1 1 10 6. ILIRIJA 1911 5 3 0 2 11:6 9 7. TABOR SEŽANA 5 2 3 0 9 8. AŠK BRAVO 5 3 0 2 9 9. NAFTA 1903 5 2 1 2 7 10. ROLTEK DOB 5 1 1 3 4 11 ZARICA KRANJ 5 1 1 3 4 12. BRDA 5 1 1 3 4 13. FARM. VERŽEJ 5 1 1 3 4 14. ROGAŠKA 5 1 1 3 4 15. KRKA 5 1 0 4 5:10 3 16. FUŽINAR RAVNE 5 0 1 4 5:16 1 Maja izgubila proti kasnejši zmagovalki V Domžalah je pretekli teden potekal tretji v seriji mladinskih ITF-turnirjev, imel je oznako 4. ranga. Na njem je nastopilo tudi močno zastopstvo TK Terme Ptuj. Največ je bilo moč pričakovati od Maje Makorič, ki je bila na turnirju 14. nosilka. Res se je dobro odrezala in se uvrstila v četr-tfinale. Pri tem je v 3. krogu izločila 3. nosilko, Ukrajinko Valerijo Roženkovo, ki na mladinski ITF-lestvici zaseda več kot 200 mest boljšo pozicijo (365., Maja je 566.). Za uvrstitev v polfinale se je merila z igralko iz BiH, Milico Bojič (517.), ki pa se ni pustila presenetiti. Na koncu je Bosanka celo osvojila turnir brez izgubljenega niza, še največ »preglavic« ji je povzročila prav Makoričeva. Na turnirju je s posebnim povabilom organizatorjev nastopila tudi Taja Lončarič. Zelo dobro ga je izkoristila, saj je v 1. krogu dosegla prvo zmago na turnirju tega ranga. Med fanti Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič nista imela veliko uspeha, Blaž je izpadel v prvem, Filip pa v drugem krogu. Med dvojicami sta se skupaj prebila do četrtfinala, tam pa je bila premočna mariborska dvojica Jan Kupčič-Matic Podlipnik, ki je kasneje osvojila turnir. JM Foto: Črtomir Goznik Luka Petek (Drava, modri dres) je bil eden izmed dveh strelcev Drave na srečanju v Radomljah. čez črto v gol - 2:2. Pobuda varovancev Simona Sešlarja je bila kljub igralcu manj očitna, v trenutkih popolne prevlade pa se je znova zgodila nezbranost v obrambi. Po podaji iz strani se je tako najboljši igralec domačinov Hajrič znašel povsem osamljen pred golom Luke Domjana in ga brez težav tudi premagal - 3:2. Gostje so pri napadalni igri vztrajali še naprej, iskali so priložnost za izenačenje, ta pa je tudi prišla: Marcius je lepo sprejel žogo v kazenskem prostoru, znašel se je iz oči v oči z Adamom, a je slednji odlično posredoval in žogo odbil izven okvirja gola ... Tako je po vodi splavala najlepša priložnost za remi, ki bil glede na prikazano tudi povsem realen. Radomeljčani so se z zmago na lestvici točkovno izenačili s Ptujčani, obe ekipi imata sedaj 10 točk. V naslednjem krogu bo Drava gostila Roltek Dob. JM 22. slovensko OP v Domžalah, rezultati: dekleta, posamezno: 1. krog: Lončarič - Tylek (Kanada) 6:1, 6:2; 2. krog: Lončarič - Popyk (Ukrajina, 8.) 6:1, 2:6, 1:2 predaja, Makorič (14.) - Za-lukar (Hrvaška) 6:4, 4:6, 6:2; 3. krog: Makorič (14.) Roženkova (Ukrajina, 3.) 1:6, 6:3, 6:4; četrtfinale: Makorič (14.) - Bojic (BiH, 7.) 2:6, 6:7(5). Fantje, dvojice: 1. krog: Planinšek/Vidovič Morolli/Pecci (Italija) 7:5, 6:1; 2. krog: Planinšek/Vidovič - Horvat/Mayot (Hrvaška/ Francija, 5.) 6:3, 5:7, 10:8; četrtfinale: Planinšek/ Vidovič - Kupčič/Podlipnik 4:6, 5:7. Tenis • Ekipno DP U-14 Zanesljivo na finalni turnir FARMTECH VERZEJ -CHERRYBOX 24 TABOR SEZANA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Pavič (21.), 1:1 Šošterič (89.); RDEČI KARTON: Vukelič (60., Tabor) Tudi v tretjem domačem Konec avgusta je bil odigran redni del ekipnega ligaškega tekmovanja v konkurenci deklet do 14. leta starosti. Pod vodstvom trenerja Jureta Ropreta so TK Terme Ptuj zastopale Taja Lončarič, Nina Pli-beršek in Ana Teja Tabor (Nika Strašek je bila poškodovana). Ptujčanke so tekmovale v skupini A, kjer so bile še ekipe ŽTK Maribor, TC Ljubljana, TK Bravo in TK Center Court. Po treh zanesljivih zmagah so se v derbiju 5. kroga pomerile s sosedami iz Maribora, ki so bile tokrat uspešnejše (1:3). Obe nastopu si nogometaši Farm-techa Veržeja niso uspeli priigrati popolnega izkupička. Skozi tekmo so bili zelo daleč, na koncu pa povsem blizu osvojitvi vseh treh točk. Po zaostanku iz prvega polčasa so bili Veržejci na robu poraza, a je za izenačenje v zadnji minuti rednega dela poskrbel 19-le-tni Matej Šošterič, sicer posojen igralec NK Roltek Dob. V sodnikovem dodatku je za popoln preobrat gostiteljem zmanjkalo kanček sreče: prosti strel z več kot 25 metrov je odlično izvedel Andraž Sorko, toda žogi je pot v mrežo preprečila vratnica. Zadnjo tretjino tekme so domačini imeli igralca več - rdeči karton je prejel gostujoči igralec Marko Vukelič. JM, NŠ ekipi sta se zanesljivo uvrstili na zaključni turnir, ki bo 16. in 17. septembra na igriščih TK Branik Maribor. Iz skupine B sta se na zaključni turnir uvrstili ekipi TK Radomlje in TK Nova Gorica. Rezultati TK Terme Ptuj: 2. krog: TK Center Court - TK Terme Ptuj 0:4; 3. krog: TK Terme Ptuj - TC Ljubljana 3:1; 4. krog: TK Bravo - TK Terme Ptuj 0:4; 5. krog: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 1:3. Vrstni red: 1. ŽTK Maribor 12, 2. TK Terme Ptuj 9, TC Ljubljana 6, TK Center Court 3, TK Bravo 0 točk. JM mm Foto: Črtomir Goznik Ana Teja Tabor (TK Terme Ptuj) torek • 5. septembra 2017 Šport Štajerski 13 Rokomet • Jeruzalem Ormož Dalmatinec z izbranimi besedami o Ormožanih S šesto pripravljalno tekmo so ormoški rokometaši zaključili priprave na prvi del sezone 2017/18. »Priprave so minile izjemno hitro in menim, da tudi uspešno. V zadnjem tednu so se pripravam še priključili Jure Kocbek, Miha Kavčič in Dominik Ozmec, kar je bila pika na i, da smo lahko opravljali treninge po začrtanem planu. Na generalki smo odigrali zelo solidno v obrambi, v napadu pa smo bili precej nenatančni in to bo treba popraviti v tem tednu pred tekmo z Ribnico,« je po tekmi z Varaždinom povedal strateg Jeruzalema Saša Prapotnik. Tekma med sosedi iz Ormoža ter Varaždina je bila prava prvenstvena, prava generalka. »Kot novemu trenerju Varaž-dina so mi Varaždinci razlagali, da so tekme proti Ormožu nekaj posebnega. To sta sosedski ekipi, ki se med seboj zelo cenita in dobro sodelujeta. To so prave trening tekme. Danes se je videlo, da so Ormožani bolje pripravljeni, saj se tudi prvenstvo v Sloveniji začne dva tedna prej kot na Hrvaškem. Ormožani imajo izjemno izkušeno ekipo, ki je znala kaznovati vse naše napake, ki so plod neuigranosti, sedmih novih igralcev in utrujenosti naše ekipe. Imamo mlado in talentirano ekipo, ki ima veliko željo po delu. Naš cilj je uvrstitev v Ligo za prvaka in uvrstitev na Final 4 hrvaškega pokala. Or-možanom želim obilo uspeha v Rokomet • ŽRK Ptuj Majcen zamenjal Smrekarja Pred dobrim letom dni je ptujski ženski rokometni klub na mestu predsednika prevzel Matej Smrekar, ki je z novim vodstvom in igralskim kadrom ekipi za prejšnjo sezono postavil visoke cilje, ki jih niso uresničili. Zato so v klubu pred novo sezono naredili ponovno nekaj igralskih rošad, prav tako pa so na skupščini, ki je bila prejšnjo sredo v sejni sobi športne dvorane Mladika, izglasovali novo vodstvo. Glavno funkcijo je v klubu na mestu predsednika prevzel Stanko Majcen, nova podpredsednica je Valerija Kolenko, tehnični vodja pa Marjan Valenko. Ob prevzemu prvega mesta v klubu je Majcen, ki je že dolgo povezan s ptujskim ženskim rokometom, povedal: »Že več kot deset let spremljam rokometni klub, v V*. Dominik Ozmec (Jeruzalem Ormož) Celjanom slovenski superpokal Rokometaši Celja Pivovarne Laško so osvojili prvo lovoriko v tej sezoni. Slovenski državni in pokalni prvaki iz minule sezone so na tekmi superpokala v Slovenj Gradcu premagali mariborski Branik z 32:25 (15:13). Najboljši strelec zmagovite ekipe je bil Kristijan Bečiri s petimi zadetki, pri poražencih jih je šest dosegel Andris Celminš. Prvo uradno tekmo v dresu Maribora je odigral nekdanji kapetan Celja Luka Žvižej. Za Celjane je to šesta zmaga na tekmah superpokala (2007, 2010, 2014, 2015, 2016, 2017). Branko Tamše, trener Celja Pivovarne Laško: »Po zmagi v Velenju sem slutil, da bo pri mojih varovancih prišlo do nekega zadovoljstva. Tega nikakor ne odobravam, vse to pa se je najbolje videlo na uvodu današnje tekme. S prvim delom tekme nisem zadovoljen, od 20. minute naprej pa smo igrali strpno in pametno. Čestitke Mariboru za pošteno igro, predvsem pa mojim fantom za novo lovoriko, ki smo jo zasluženo osvojili. Gremo naprej.« Marko Šibila, trener Maribora Branika: »Lepa revijalna tekma. V prvem polčasu smo držali korak s Celjani, a nam je v nadaljevanju popustila zbranost in naredili smo preveč neizsiljenih napak, kar je dobra zasedba na nasprotni strani igrišča znala izkoristiti sebi v prid. Celjani so v tem trenutku premočni za nas, za moje varovance pa je bila to dobra šola za naprej.« novi sezoni. So ekipa, ki jo zelo spoštujem, kot nasploh celoten ormoški klub, ki je tudi na Hrvaškem znan po odličnih rezultatih članov in vseh mlajših selekcij. Za tako malo mesto so to izjemni dosežki in mislim, da jih v Ormožu premalo cenite,« je po tekmi povedal trener Va-raždina Željko Čagalj, ki sicer prihaja iz Dalmacije. Po pravi prvenstveni tekmi so se zmage s 27:23 (14:10) veselili Ormožani. V 1. polčasu so gostje vodili z golom prednosti do 23. minute (8:9), na kar so Ormožani odgovorili s serijo petih zaporednih zadetkov (13:9). S prednostjo štirih golov so domačini odšli tudi na odmor (14:10). Gostje so odlično odprli 2. polčas in v 35. minuti izid izenačili na štirinajst. Do konca tekme je prednost Jeruzalema nihala med dvema in štirim goli prednosti. Šele v 58. minuti je bivši igralec Varaždina Frano Vujovic svojo novo ekipo popeljal do najvišje prednosti na tekmi, +5 (26:21). Vratarja Jeruzalema sta skupaj zbrala trinajst obramb. Tomislav Balent šest, Matic Šulek sedem. Gal Cirar je dosegel šest zadetkov, Ozmec pet, Vujovic in Tinček Hebar štiri, Žuran tri, Kavčič in Bojan Čudič sta bila uspešna po dvakrat. En zadetek je dodal še Kocbek. Z M V» navijači po presenečenje V soboto, 9. septembra, bodo Ormožani začeli novo prvenstvo. V goste prihaja lani bronasta Ribnica, ki je tudi favorit tekme. Rokometaši iz dežele suhe robe so minulo sezono na Hardeku visoko premagali četo trenerja Saše Pra- potnika. Že ob odmoru so Rib-ničani vodili za deset zadetkov (11:21), na koncu pa se veselili zmage z devetimi goli razlike (22:31). Kljub temu se v taboru Jeruzalema ne mislijo predati in upajo na polno dvorano ter presenečenje. »Obljubim, da se bomo s soigralci potrudili po svojih najboljših močeh in pustili srce na igrišču. Ob pomoči naših zvestih navijačev lahko sezono zsčnemo uspešno,« je zaključil vratar Matic Šulek, eden izmed dveh novih obrazov (Frano Vujovic) v dresu Jeruzalema. UK katerem igrata tudi moji hčeri. Sam si želim, da klub ohranimo na visokem nivoju, da dobro delamo z mladimi igralkami in da s člansko ekipo obstanemo v prvi ligi.« Na volilni skupščini so na kratko predstavili tudi stanje v klubu, v katerem so se že lotili dela in trenažnega procesa v vseh selekcijah. Člansko selekcijo je pred to sezono prevzel Ivan Hrupič, Ptujčanke pa so v četrtek odigrale novo prijateljsko pripravljalno tekmo proti Zagorju. Favorizirane gostje so zmagale z rezultatom 21:36. Mlada ptujska ekipa se je Zagorju dobro upirala le na začetku tekme, potem pa so gostje prevladovale. Najboljša domača strelka je bila tokrat s sedmimi doseženimi zadetki Barbara Selinšek. David Breznik Padalstvo • Evropsko prvenstvo Iz Črne gore z bronom Glavno mesto Črne gore je teden dni gostilo najboljše padalce Stare celine v klasičnem padalstvu, v skokih na cilj in figurativnih skokih, Slovenija pa se domov vrača z novim odli-čjem. Zanj je poskrbela moška ekipa v postavi Roman Karun, Peter Balta, Borut Erjavec, Se-nad Salkič in Matej Bečan, ki je osvojila bronasto medaljo. Začetek za Slovence ni bil ravno vrhunski, v prvih treh serijah so si nabrali nekaj zaostanka, obenem pa so predvsem Francozi in Madžari skakali odlično in so bili vseskozi na vrhu. Po peti seriji pa se je slika zasukala. Madžari in Francozi so začeli popuščati, svoje so dodale še nestabilne vremenske razmere, ki so jih bolj znali izkoristiti Belorusi, Čehi in Slovenci. Naši so si z odlično zadnjo serijo zagotovili mesto na zmagovalnem odru, Madžarom in Francozom pa je padla koncentracija in sanj o medalji je bilo zanje konec. Za uteho je Madžarom pripadlo prvo mesto med posamezniki, najboljši Slovenec med moškimi je bil tokrat Karun, ki je zasedel 9. mesto. Prvenstvo v Črni gori bo v bolj grenkem spominu ostalo Maji Sajovic, ki se v neugodnih razmerah ni najboljše znašla, zaradi česar je zasedla skromno 35. mesto. EP v Črni gori, rezultati: ekipno: 1. Belorusija -25 cm, 2. Češka - 26, 3. Slovenija (Roman Karun, Peter Balta, Borut Erjavec, Senad Salkič, Matej Bečan) - 29; moški: 1. Asztalos (Mad) - 3, 2. Fomin (Blr) -4, 3. Gurinovč (Blr) - 4 ... 9. Karun - 8, ... 14. Bečan (oba Slo) - 9; ženske: 1. Nikitsjuk (Blr) - 7 cm, 2. Ferrand (Fra) -9, 3. Bokovaja (Blr) - 13 ... 35. Sajovic (Slo) - 53; mladinci: 1. Chladek (Češ) - 8 cm, 2. Ionita (Rom) - 12, 3. Graser (Avt) - 12 ... 7. Primc - 20 ... 12. Veselič (oba Slo) - 26. Stanko Majcen, novi predsednik ZRK Ptuj Slovenska reprezentanca je v Podgorici osvojila novo ekipno medaljo na velikih tekmovanjih. V Podgorici je prvič nastopil tudi mladinec Igor Primc, ki je bil sedmi, Marko Veselič iz AK Ptuj pa je bil v tej konkurenci dvanajsti. »Škoda, ker nam ni uspelo izvesti še nekaj treninga doma, s čimer bi imeli ob koncu kakšen centimeter manj, a je tudi bron v takšni konkurenci vrhunski dosežek, s katerim smo zelo zadovoljni. Razmere so bile zelo neugodne, spremenljive, kar je najbolj okusila Maja Sajovic. Zadovoljni smo tudi z nastopom obeh mladincev,« je prvenstvo na kratko ocenil trener Drago Bunčič. sta Foto: DB 14 Štajerski Šport torek • 5. septembra 2017 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj V Apačah štirje zadetki Fruka 3. SNL SEVER: Videm brez težav do novih točk REZULTATI 3. KROGA: Videm - Mons Claudius 3:0 (2:0), S. Rojko Dobrovce - AjDAS Lenart 5:2 (2:0), Fosilum Šentjur -Korotan Prevalje 3:2 (1:1), Dra-vinja - Zreče 1:1 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Šampion 0:7 (0:3), Tehnotim Pesnica - Dravograd Avto Grubelnik 1:2 (1:0), Kety EMMI Bistrica - Pohorje 3:1 (2:0). 1. SAMPION 2. DRAVOGRAD 3. TEHNO. PESNICA 4. VIDEM 5. DRAVINJA 6. K. E. BISTRICA 7. KOROT. PREVALJE 3 8. MONS CLAUDIUS 3 9.ZREČE 3 10. S. R. DOBROVCE 3 11. POHORJE 3 12. FOSIL. ŠENTJUR 3 13. ŠMARJE PRI J. 3 14. AJDAS LENART 3 1 0 12:2 2 1 0 2 0 1 2 0 1 1 2 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 1 0 2 1 0 2 1 0 2 0 0 3 6:3 6:3 5:4 5:4 4:3 5:5 5:5 4:4 5:5 4:5 5:9 2:9 2:9 VIDEM - MONS CLAUDIUS 3:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Božak (8.), 2:0 Božak (38.), 3:0 Hliš (60.) VIDEM: Krušič, Koren, Anto-lic (od 20. Lončarič), Lah, Ko-stanjevec, Cafuta, Hliš, Plajn-šek, Božak (od 78. Kovačič), Tement (od 71. Bračič), Krajnc. Trener: Primož Gorše. Videmčani so z odlično predstavo povsem zasenčili tek- meca in v 3. krogu zasluženo vknjižili tri točke. Domačini so bili gospodarji dogajanja na zelenici, poleg treh zadetkov so zapravili še kar nekaj obetavnih priložnosti, toda najpomembnejše je spoznanje, da so rumeno-zeleni po bledi predstavi v Celju spet »trdno v sedlu« in lahko z optimizmom zrejo proti naslednjim preizkušnjam. Domačini so začeli izjemno, na težkem terenu, ki je bil dodobra razmočen od obilice dežja, so se postavili zelo visoko in potisnili goste v svoj kazenski prostor. Bilo je kar nekaj dobrih situacij za priložnosti in naposled je v 8. minuti po veliki napaki gostujoče obrambe do žoge prišel Božak ter z diagonalnim strelom po tleh zadel za 1:0. Tudi v nadaljevanju srečanja so imeli domačini vse vajeti igre v svojih nogah, šele na polovici polčasa so se prebudili tudi gostje in zapre-tili preko Polajžerja. Igra se je nato nekoliko umirila, za navdušenje gledalcev pa je v 38. minuti znova poskrbel Božak, ki spet vse bolj spominja na starega dobrega »golgeterja«, ko je bil strah in trepet nasprotnikovih vratarjev. Iz prostega strela je dosegel pravi evrogol in varovancem Primoža Gor-šeta pred polčasom zagotovil otipljivo prednost 2:0. Tudi 2. polčas so bolje zače- li domačini in po priložnosti Božaka ter Hliša je slednji naposled v 60. minuti dokončno odločil vprašanje zmagovalca. Streljal je Božak, odbitek pa je odlični mladi vezist le pospravil v mrežo - 3:0. V 71. minuti so gostje v enem napadu kar dvakrat zadeli vratnico, to pa je bilo tudi vse, kar so Rogača-ni zmogli. Videm je nanizal še nekaj zrelih priložnosti, a tudi s končnim izidom 3:0 morajo biti rumeno-zeleni še kako zadovoljni, saj so s tem rezultatom dobili potrditev, da le trdo in zavzeto delo prinaša rezultate. V naslednjem krogu bodo Videmčani gostovali v Rušah, kjer se bodo pomerili za nekdanjim prvoligašem, ekipo Pohorja. Ta je v zadnjem obdobju le še bleda senca moštva, ki j nekoč gostilo Maribor, Olimpi-jo, Muro ... Superliga Jadranje • Regata v Portorožu Peterica ptujskih jadralcev na svojem prvem tekmovanju Poletna jadralna tabora, ki ju je pripravilo Brodarsko društvo Ranca Ptuj, sta očitno že obrodila prve sadove, saj sta nekaj mladih navdušila za jadralni šport. Predvsem drugi tabor je bil bolj namenjen otrokom z našega območja, ki so po taboru nadaljevali učenje jadranja na jadrnicah Optimist. Gre za osnovni razred, na katerem sta mlade jadralce učila klubski trener Uroš Kraševec in Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Apač so dosegli najvišjo zmago kroga: na domačem igrišču so Hajdini zabili pol ducata zadetkov. Tudi 2. krog Superlige je pokazal, da bo letošnje prvenstvo izjemno zanimivo. Središče, ki je v uvodu presenetilo Gerečjo vas, je tokrat v zaključku tekme »padlo« proti ekipi Cirkulan, za katero je prvič zaigral tudi Jure Arsič (prej Gerečja vas). Gerečja vas je po dveh hudih zaušnicah (prvenstveni in pokalni tekmi) tokrat le strnila svoje vrste ter premagala novinca v ligi. Apače še naprej dokazujejo, da mislijo njegov pomočnik Vid Lah. Oba sta v nov jadralni rod vložila veliko truda in jim prenašata znanje na treningih na Ptujskem morju. Štirikrat na teden - ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah - se jadralci zbe- Foto: DB Peterica mladih ptujskih jadralcev se je skupaj s trenerji veselila dobrih rezultatov na svoji uvodni regati. resno glede lige za prvaka, tokrat so s pol »ducata« zadetkov odpravili Hajdino. Pri tem je kar štiri zadetke dosegel Aljoša Fruk. Derbi kroga je bil v Stojncih, kjer so domačini z 2:0 ugnali Podvince in s tem smelo ter upravičeno napovedali boj za najvišja mesta. Novinec v ligi ekipa Pragerskega ni bil dorasel tekmec favoriziranim Bukovcem, ki so svoje opravili v nadaljevanju. REZULTATI 2. KROGA: Središče ob Dravi - Cirkula-ne 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Murat (75.), 0:2 Cesar (82.), 0:3 Gale (9°0; rejo v marini, kjer skrbijo za njihove barke, jih sami spravijo na vodo, odjadrajo trening ter nato barke tudi pospravijo nazaj v marino. Glavni del treninga se seveda dogaja na vodi in jadralci so v dobrem mesecu dni osvojili dovolj znanja, da so jih v BD Ranca Ptuj poslali na začetni-ško jadralno regato v Portorož. Na njej so se znašli sami novopečeni jadralci, ki so imeli pred seboj štiri regate v razredu Optimist (organizatorji so zaradi slabšega vremena izpeljali le tri). Z rezultati, predvsem pa z upoštevanjem navodil trenerja in taktično zelo dobro izpeljanih regatah, so Ptujčani zares pozitivno presenetili, saj so bili med 51 tekmovalci zares odlično uvrščeni. Dominik Fajt je bil četrti, Svit Pivec peti, Tevž Vargič deseti, Jaka Solina Petrovič dvanajsti in Urban Toš osemintrideseti. Pivec in Fajt sta prejela tudi manjša pokala, slednji je v drugi regati celo slavil. Gre za zelo spodbudne rezultate nove generacije članov BD Ranča Ptuj, ki imajo jadralni potencial. S strokovno trenersko podporo bodo v prihodnosti še bistveno napredovali, tako da lahko v naslednjih letih ponovno pričakujemo dobre vesti o rezultatih mladih ptujskih jadralcev. David Breznik Gerečja vas - Markovci 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Požegar (20.), 2:0 Krajnc (29.), 3:0 Rozman (53., z 11 m), 3:1 Klinc (64., z 11 m); Apače - Hajdina 6:1 (3:1); strelci: 1:0 Medved (16.), 2:0 Fruk (17.), Širovnik (42.), 3:1 Štumberger (42., z 11 m), 4:1 Fruk (69.), 5:1 Fruk (71.), 6:1 Fruk (79.); Stojnci - Podvinci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Karo (17., ag.), 2:0 P. Petrovič (48.); Pragersko - Bukovci 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Serdinšek (4.), 1:1 Novak (20., z 11 m), 1:2 Medved (48.), 1:3 Antolič (78.). 1. GRAJENA 2 2 0 0 8: 5 6 2. GORIŠNICA 2 1 0 1 7: 3 3 3. PODLEHNIK 1 1 0 0 4: 1 3 4. SKORBA 1 1 0 0 3: 1 3 5. BOČ POLJČANE 2 1 0 1 4: 4 3 6. ROGOZNICA 2 1 0 1 3: 4 3 7. DORNAVA 2 1 0 1 3: 5 3 8. POLSKAVA 2 1 0 1 3: 6 3 9. TRŽEC 2 0 0 2 2: 4 0 10. ORMOŽ 2 0 0 2 5: 9 0 1. STOJNCI 2. APAČE 3. BUKOVCI 4. PODVINCI 5. CIRKULANE 6. GEREČJA VAS 2 2 0 0 2 1 1 0 2 1 1 0 2 10 1 3:0 9:4 6:4 5:2 2 10 1 3:1 3 2 10 1 7. SREDISCE OB D. 2 10 1 8. MARKOVCI 2 0 11 9. HAJDINA 2 0 11 10. PRAGERSKO 2 0 0 2 4:4 3:4 1:3 1:6 1:8 0 1. liga MNZ Ptuj: druga zmaga Grajene REZULTATI 2. KROGA: Ormož - Podlehnik 1:4 (1:1), Go-rišnica - Skorba 1:3 (0:1), Boč Poljčane - Polskava avtop. Grobelnik 0:3 (0:1), Tržec -Dornava 1:2 (0:1), Grajena - Ro-goznica 3:1 (2:0). 2. liga MNZ Ptuj: Zavrč zmagovito na novo pot REZULTATI 1. KROGA: Zgornja Polskava - Hajdoše 6:5 (3:4), Leskovec - Zavrč 0:5 (0:2), Slovenja vas - Oplotnica 2:1 (1:0), Lovrenc - Majšperk Picerija Špajza 3:1 (0:0). Veteranske lige MNZ Ptuj: 13 zadetkov v Skorbi Veterani 35 - vzhod REZULTATI 1. KROGA: Mar-kovci - Podvinci 1:8, Borovci -Dornava 2:1, Grajena - Gorišni-ca 3:4, Tržec - Podlehnik 2:2. Veterani 35 - zahod REZULTATI 1. KROGA: Le-skovec - Gerečja vas 0:2, Skor-ba - Hajdina 8:5, Spodnja Pol-skava - Lovrenc 0:2. 3B Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije RAZPORED 2. KROGA, TOREK, 5. 9., OB 16.00: Cherrybox 24 Tabor Sežana - Maribor; SREDA, 6. 9., OB 16.00: Krka Novo mesto - Krško; OB 18.00: Koper - Triglav Kranj; TOREK, 19. 9., OB 14.00: Drava Ptuj - Celje; OB 16.00: Jadran Dekani - Aluminij; OB 20.00: Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana; SREDA, 20. 9., OB 15.00: Mura - Domžale; OB 16.00: Šampion Celje - Gorica. Trening U-12 in U-13 v regijskem centru Nogomet za vse - Grassroots program - obvešča klube in trenerje, da bo v regijskem centru na igrišču NK Pragersko v četrtek, 7. 9., trening igralcev U-12 in U-13 (letniki 2006 in 2005). Ob 16.30 bodo začeli trenirati igralci U-12, ob 18.00 pa U-13 . Poudarek dela bo na vadbi tehnike in na igri. Tokrat v načrtu ni specialne vadbe vratarjev. Trenerji U-12 in U-13 naj do torka, 5. 9., pripravijo spisek igralcev, ki se bodo udeležili vadbe. Posebej naj označijo vratarje. Razpis je objavljen na spletni strani MNZ Ptuj. JM torek • 5. septembra 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Košarka • EP 2017 Sedanjost in prihodnost slovenske košarke je v sobi 428 Luka Dončic in Goran Dragic - udarni tandem slovenske košarkarske reprezentance V sobi številka 428 uradnega hotela evropskega prvenstva v Helsinkih skupaj bivata sedanjost in prihodnost slovenske košarke. V njej sta nameščena kapetan Goran Dragic in eden največjih upov evropske košarke Luka Dončic. Čeprav je med njima skoraj trinajst let razlike, sta 'Gogi' in 'Donke' nerazdružljiva tako na igrišču kot izven košarkarskih parketov. Kapetan z veseljem predaja znanje in izkušnje novi generaciji, 18-letni Dončic pa z napetimi ušesi in velikimi očmi vsrkava nasvete. Goran Dragic je večkrat povedal, da že dolgo časa ni videl tako nadarjenega košarkarja, kot je Luka Dončic, zato ga kot kapetan želi imeti čim več časa ob sebi. 'Cimra' sta bila že v času priprav na evropsko prvenstvo in bosta tudi v drugem delu v Carigradu, kamor V Murski Soboti je potekalo tekmovanje v prvi državni mladinski ligi za fante, na katerem so nastopili mladi iz osmih slovenskih šahovskih klubov in društev. Zmagala je ekipa Šahovskega kluba Triglav Krško, člani Šahovskega društva Ptuj pa so osvojili odlično drugo mesto. Kot favoriti za prvo mesto so veljali mladi iz Šahovskega društva Radenska Pomgrad, saj so bili s povprečjem 2341 ratinških točk nekoliko pred ekipo Šahovskega društva Žalec z 2320 točkami. Prekmurci se je slovenska reprezentanca po tretji zaporedni zmagi že uvrstila. Na prvih dveh tekmah proti Poljski in Finski Dončic ni bil v prvem planu tako kot na večini pripravljalnih testov, proti Grčiji pa je bil z 22 točkami že prvi strelec Slovenije. »Priznam, da s svojo igro na uvodnih dveh tekmah nisem bil najbolj zadovoljen, zato sem za samozavest potreboval dobro predstavo. A bolj kot moja igra je pomembna zmaga ekipe in dejstvo, da iz tekme v tekmo dokazujemo, da znamo stopiti skupaj tudi v težkih trenutkih. Dobre ekipe se prepozna v krizi,« je po zmagi nad Grčijo pripovedoval Dončic. Predvsem tuje novinarje je v nadaljevanju zanimalo, kako se razumeta in sodelujeta z Dra-gicem. »On je moj mentor v reprezentanci, tako kot je v Real so na koncu osvojili 4. mesto, kar je vsekakor manj od pričakovanj. Še slabše so se odrezali šahisti ŠK Žalec, ki so kot drugi nosilci osvojili šele sedmo mesto. Ptujski kvartet v postavi Andraž Šuta, David Murko, David Zagoršek in Tomaž Šuta je po začetni poziciji zasedal tretje mesto, ki ga je na koncu izboljšal za eno mesto in se veselil srebrne medalje. Ligo zapuščajo mladi iz Šahovskega kluba Komenda, ki so osvojili zadnje, osmo mesto in se selijo v drugo ligo. V prvi državni ligi jih bodo zamenjali mladinci Madridu moj vzornik Sergio Llull. Goran je ključni igralec te reprezentance, je eden najboljših igralcev na tem prvenstvu in eden najboljših organizatorjev igre na svetu. Od njega se lahko ogromno naučim,« je najprej povedal Dončic in nadaljeval: »On je vodja te ekipe, jaz pa sem tu, da naredim, kar trener želi. Zavedam se, da lahko pripomorem k uspehu ekipe, lahko skačem, podajam, zadevam, vendar v moštve-nem športu nobena stvar ni pomembnejša od ekipe.« Zdaj, ko si je Slovenija že zagotovila mesto v drugem delu evropskega prvenstva v Carigradu, kjer se bo tekmovanje nadaljevalo z izločilnimi boji osmine finala, je zanimiv pogled v skupino iz Tel Aviva, s katero se križajo ekipe iz Helsinkov. Tam ni več neporažene ekipe: Italija, Nemčija in Litva Šahovskega društva Kočevje, ki so med 22 ekipami v drugi ligi brez poraza zmagali z 18 točkami. 1. mladinska liga Končni vrstni red po 7. krogih: 1. ŠK Triglav Krško 10/13,5, 2. ŠD Ptuj 9/11 (Andraž Šuta 4/7, David Murko 3,5/7, David Zagoršek 3/6, Tomaž Šuta 0,5/1), 3. ŠK Nova Gorica 8 (12,5), 4. ŠD Radenska Pomgrad 8 (12,5), 5. ŠD Krka Novo mesto 8 (12), 6. ŽŠK Maribor 7 (11,5), 7. ŠK Žalec 6 (9,5), 8. ŠK Komenda 0 (1,5). Silva Razlag imajo 2-1, Gruzija, Ukrajina in Izrael pa 1-2. Glede na to, da je Slovenija na Finskem še nepo-ražena, ima usodo v svojih rokah. V torek ob 12.45 bo igrala z Islandijo, v sredo ob 13.45 pa s Francijo. Cilj: zmaga na vsaki tekmi Selektor Igor Kokoškov pravi, da ga matematika ni nikoli veselila in da je njegov cilj zmagati na vsaki tekmi. »Kot pravi en velik trener, ki je bil slovenski selektor, je ključ do uspeha zmaga. Ko enkrat izgubiš, se začneš spraševati, kaj si naredil narobe, delaš analize in pojavijo se prvi dvomi. Ti fantje, ki so prišli v reprezentanco, so izjemni ljudje in pravi vzor, kako se morajo obnašati športniki, ki imajo možnost nastopati za svojo državo. Odkrito vam V času evropskega prvenstva v košarki je tudi Ptuj zaživel s to igro, saj je Košarkarski klub Ptuj v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedel celodnevni I. Poetovio pokal za dečke, stare do 15 let. Na turnirju je igralo osem ekip: KK Zlatorog Laško, KK Radenska Creativ Sobota, KŠ Sani Bečirovic Maribor in Slovenska Bistrica, KK Drava Ptuj, KK Ajdas Lenart, KK Miklavž in KK Ptuj. Na dveh igriščih sta se najprej odigrala vzporedno po dva četrtfinalna para, v katerih so bili doseženi naslednji rezultati: KK Ptuj - KK Ajdas Lenart 45:77, Miklavž - Sani Maribor 75:38, Sani Bistrica - Zla- povem, da sem ponosen na njih, in prav je, da moje mnenje slišijo vsi v Sloveniji, ki imajo radi košarko oziroma šport. Slovenija si zasluži le najboljše in naredili bomo vse, da je ne razočaramo. To je naš edini cilj, s kalkulacijami pa se lahko ukvarjate mediji ali tisti, ki imajo preveč časa.« Dan odmora bodo slovenski košarkarji izkoristili za regeneracijo. »Dan počitka nam bo prišel zelo prav. Imamo težke torog Laško 36:61, Radenska Creativ Sobota - Drava Ptuj 54:43- Na parketu smo videli dve ekipi mladih ptujskih košarkarjev. KK Ptuj je tokrat igral z nepopolno postavo ter se ni mogel enakovredno kosati s kakovostnejšimi tekmeci iz Lenarta. KK Drava je bil bližje uspehu proti Sobočanom. Pre-kmurci so si občutno prednost priigrali v drugi četrtini, nakar so jih Ptujčani do konca srečanja neuspešno lovili. Na koncu so glede na prikazano previsoko izgubili. V prvem polfinalu je Miklavž »razbil« Lenart z 80:25, visoko je v drugem polfinalu zmagal tudi Zlatorog, saj je Sobočane ugnal 68:34. Tudi noge in čustveno smo se izpraznili. Nismo imeli lahkega začetka; najprej Poljska, ki igra dobro in ki smo jo morali premagati za prebiti led. Nato Finska pred nabito polno dvorano in manj kot 24 ur kasneje še močna Grčija. Tri zmage so idealno izhodišče, a prvenstvo je še dolgo in vsake tekme se moramo lotiti maksimalno zbrano,« poudarja slovenski selektor Igor Kokoškov. sta Postave domačih ekip: KK Ptuj: Jure Mislovič, Blaž Mislovič, Blaž Pišek, Nejc Rozman, Filip Fras, Mihec Korpič Lesjak; trener: Davit Ugrekhelidze. KK Drava Ptuj: Jan Benko, Darvin Benčevič Vauda, Aljoša Šijanec, Ti-len Kopitar, Vid Kozel, Taj Kante, Vid Vidovič, Tjaž Intihar, Alen Benko, Jan Jakl; trener: Dušan Lubaj. finale je bil zelo enostranski, saj so bili igralci iz Laškega kar s 85:44 boljši od Miklavža in so zasluženo osvojili 1. Poeto-vio pokal. Tega so zares zgledno izpeljali predstavniki KK Ptuj, na njem pa se je skupno predstavilo okrog 80 mladih košarkarjev. Ti so prikazali kar lepo znanje te zelo zanimive in dinamične igre. David Breznik Planinski kotiček Pohod po evropski pešpoti E6, od Mozirja do zgornjega Razbora Sreda, 13. 9. 2017 Ptujski planinci vas tokrat vabimo na pohod po evropski pešpoti E6 od Mozirja do Zgornjega Razbora, ki poteka v okviru srečanja in druženja evropohodnikov v Sloveniji. Z željo, da se skupaj sprehodimo po enem od najlepših delov E6 in srečamo prijatelje z evropohodov, vas vabimo na prijetno druženje po predalpskem svetu Savinjske regije. Udeleženci izleta po se zberemo v sredo, 13. septembra, ob 7.00 na parkirišču pred Gostiščem pri Tonetu, Zadružni trg. Popeljali se bomo do Mozirja, kjer bo začetek pohoda. Pot nas bo vodila skozi Ljubijo in Lepe njive do gostilne Grebenšek, kjer hranijo žig E6. Nato bomo pot nadaljevali do Andrejevega doma na Slemenu, kjer bo počitek. Sledil bo še krajši del poti do Zgornjega Razbora, kjer bomo pri Gostilni Pečolar zaključili našo hojo. Proti večeru se bomo vrnili v Ptuj. Stroški planinskega izleta po E6 SLO znašajo 12 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, telefon 02/777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 12. septembra 2017. Vodil bo Uroš Vidovič. Družinski planinski izleti: Kopitnik (910 m) Nedelja, 17. septembra 2017 Tokrat se bomo podali v Zasavsko hribovje. Najmlajši otroci bodo lahko pohod končali pri koči, vztrajni bodo s hojo nadaljevali do vrha Kopitnika. Do koče je uro in pol hoje, na vrh še dodatne pol ure. HRANA in PIJAČA iz nahrbtnika. Ob poti sta 2 planinski koči (Dom v Gorah, Koča na Kopitniku), ki sta odprti. PREVOZ: z osebnimi avtomobili. Zbor pred trgovino TUŠ na začetku Laškega ob 9:15 (odhod iz Ptuja okoli 8:30). Povratek v popoldanskih urah. STROŠEK IZLETA je 3 EUR za odrasle in 1 EUR za otroke. Prijave in plačilo do torka, 12. 9. 2017; v času uradnih ur v pisarni društva (torek 14.00-16.00, petek 17.00-19.00) ali prijava na jasna.potisk@gmail.com in plačilo na transakcijski račun PD Ptuj: 0420 2000 0493 764. Izlet bo vodila Jasna Potisk, vodnica PZS s sovodniki. Lepo vabljeni! Foto: Črtomir Goznik Šah • 1. mladinska liga Košarka • Turnir U-15 na Ptuju Ptujski mladinci tik pod vrhom Zmaga v Laško, igrali dve ptujski ekipi Utrinek s tekme KK Ptuj - KK Ajdas Lenart 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 5. septembra 2017 Sp. Podravje • Trgatev v polnem teku Avgusta že pobirali zgodnje sorte Največji štajerski vinarji so zaradi vremenskih razmer pohiteli z letošnjim začetkom trgatev, tako da večinoma že trgajo zgodne sorte grozdja. čudovit letnik poznih sort, kot so šipon, renski rizling, laški rizling, šardone in sivi pinot, medtem ko bo pri aromatičnih sortah aromatika nekoliko manj izrazita,« je dejal Herga. Trgatev so že začeli tudi v Ptujski kleti. Če bo vreme v septembru stabilno, torej večinoma sončni dnevi in hladne noči, pričakujejo enega najboljših letnikov v zadnjih dveh desetletjih. »Žal so nam naravne ujme vzele približno četrtino načrtovanega pridelka, tako da bodo tudi skupne količine vina letnika 2017 nekoliko nižje. Vseeno v kleti pričakujemo 1.400 ton grozdja, iz katerega bomo pridelali približno milijon litrov vina,« je povedal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl. Kot je še dodal, sami na nekdanjih Vinagovih vinogradih pridelajo četrtino pridelka, okoli tri četrtine grozdja pridobijo od svojih kooperantov. STA/MZ Vinarji napovedujejo kakovosten in zanimiv letnik. V največji kleti, ki na ormoškem in ljutomerskem območju spada pod okrilje Puklavec Family Wines, so trgatev začeli 23. avgusta. Najprej so se lotili sort za peneča vina, kot so muškat otonel, modri pinot in šardone, mirnejše sorte so bodo začeli trgati v petek, glavnino trgatve imajo v načrtu opraviti do 20. septembra. Kot je povedal glavni enolog Mitja Herga, ocenjujejo, da jim bo letošnje leto kljub zahtevnim vremen- skim razmeram uspelo pridelati 3.400 ton grozdja v lastnih vinogradih, 1.700 ton bodo odkupili od kooperantov. Z omenjenim pridelkom načrtujejo okoli 3,7 milijona litrov vina letnika 2017. »Napovedujemo dober letnik. Pričakujemo, da bodo vina bolj bogata, polna in zaokrožena, kar je posledica vremenskih razmer. Veliko pričakujemo od rumenega muškata in tramin-ca, ki že kažeta širok spekter različnih arom. Napovedujemo Videm • Koncert patra Ferleža z gosti Pojoči pater ponovno navdušil Pater Janez Ferlež je imel zadnjo nedeljo v avgustu, ob 20-letnici mašništva, na dvorišču pred župniščem župnije sv. Vida v Vidmu koncert z gosti. Foto: Zdenka Golub Pater Janez Ferlež je s koncertom navdušil številne, tudi župana Friderika Bračiča. Nastopili so skupina Dejavu band, Dolores, Mili, Valerija, združeni otroški in mladinski zbori iz Stoperc, Sel in Vidma ter Glasniki. Na prireditvi sta mu čestitala in vse navzoče pozdravila provincial pater Milan Kos in župan občine Videm Friderik Bračič. Pater Ferlež je imel novo mašo leta 1997 v Stopercah. Do sedaj je deloval pri sv. Petru in Pavlu na Ptuju, pri sv. Trojici v Halozah, pri sv. Lenartu v So-strem pri Ljubljani in sedaj že nekaj let pri sv. Vidu v Vidmu pri Ptuju. Zraven rednega dela maševanja, spovedovanja, obiskovanja bolnikov in vodenja verouka se vedno ukvarja tudi z glasbo. Pri sv. Petru in Pavlu je bila v času njegovega delovanja znana skupina Spoznanje, s katero je prepeval po Sloveniji in tudi izven meja naše domovine. Pri sv. Trojici v Podlehniku je ustanovil skupino Haloška zarja, s katero je med drugim sodeloval na 1. festivalu Ritem duha. Patri so imeli tudi svojo skupino Trije orehi. V Sostrem je prepeval v zboru, s katerim so zmagali na Marija festu na Ptujski Gori. Delovala je tudi odlična skupina Glasniki, s katero je izdal CD. V Vidmu zelo lepo deluje mladinski zbor sv. Vida, ki je bil na svetovnem prvenstvu pevskih zborov v Bratislavi in osvojil srebrno priznanje. Vodil jih je Alen Krajnc. V Vidmu lepo deluje tudi moška vokalna skupina Glasniki. Prepevajo od ljudskih, cerkvenih, črnskih duhovnih, dalmatinskih do narodno-zabavnih pesmi. Zraven tega pater Ferlež rad zaigra nogomet s svojo ekipo Joe Fernandes in tudi z odlično reprezentanco slovenskih duhovnikov. Napisal je dve knjigi in izdal 12 CD-jev. Zadnji dve leti se je začel ukvarjati z zelišči. S prijatelji in sodelavci je uredil vrt zdravilnih zelišč - Božja lekarna. Zdenka Golub Rogoznica • 14. praznik četrtne skupnosti Želijo boljšo komunalno Krajani Četrtne skupnosti (ČS) Rogoznica so se konec avgusta družili na 14. sto športnih in družabnih dogodkov, bogato večdnevno dogajanje pa sklenili Letos so priznanje podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Podvinci ob njihovem jubileju, 70-letnici delovanja. Ob ustanovitvi leta 1947 so v društvu delovale tri desetine. Nabavili so prvo motorno brizgalno s prikolico in drugo opremo, ki so jo pripeljali iz Meljske kasarne. Za nabavljeno gasilsko tehniko so krajani izvedli blagovno menjavo, s pridelki s kmetij. Leta 1950 so na občnem zboru sprejeli sklep o začetku gradnje gasilskega doma, takrat so nabavili prvo gasilsko vozilo Ford. Društvo je skozi desetletja krepilo svojo dejavnost in poslanstvo, se razvijalo na tehničnem in organizacijskem področju, skrbelo za požarno varnost in druženje krajanov domače in sosednjih vasi. Osrednja svečanost ob prazniku ČS Rogoznica je letos potekala v gasilskem domu v Sp. Velovleku, priredilo jo je tamkajšnje gasilsko društvo v sodelo- Foto: CS Rogoznica Zmagovalna ekipa naselja Pacinje v družbi predsednika sveta ČS Rogoznica Dušana Frica in predsednika PGD Sp. Velovlek ter organizatorja prireditev Boruta Kosarja Središče ob Dravi • 15. praznik buč in dan odprtih vrat Vse nared za praznik buč Ljubitelje buč in bučnih proizvodov čaka prazničen konec tedna. Na dvorišču oljarne vel praznik buč, ki vsako leto privabi veliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz Središče ob Dravi potekala še prireditev Setev 2000 zlatih zrn za novo tisočletje. Organizatorji, podjetje Jeruzalem SAT, Oljarna in mešalnica Središče, od 9.30 dalje obljubljajo številne bogato obložene mize in stojnice ter pester program z ogledom proizvo- dnje olja, predstavitev številnih društev in starih obrti, bogato kulinarično razstavo Turističnega društva Središče ob Dravi z okoli 70 raznoraznimi bučnimi jedmi, animacije za otro- ke, srečelov in pester kulturni program, od nastopov pevcev, godcev, srediških učencev in učencev celotne OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog ... Obiskala jih bo tudi znana oseb- oSS* "i^»««^»" Kulinarična razstava raznovrstnih bučnih jedi Foto: ML torek • 5. septembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 opremljenost prazniku. Kot vsako leto so v okviru ČS priredili vr-z osrednjo svečanostjo in podelitvijo priznanj. Foto: CS Rogoznica Priznanje ČS Rogoznica so letos podelili podvinskim gasilcem za 70-letnico delovanja. Na fotografiji so predsednik sveta ČS Rogoznica Dušan Fric, predsednik PGD Podvinci Franc Čuček in podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič. vanju z vodstvom ČS. »Namen praznika je tudi pregled opravljenih investicij. V Podvincih se izvajajo dela na regionalni cesti: obnova ceste s pločniki in kolesarsko stezo na obeh straneh ter avtobusnimi postajališči. V Novi vasi so na novo postavili dva nadstreška na avtobusnih postajališčih, v preostalih delih ČS se ne dogaja nič posebnega. Naj dodam, da smo s sredstvi ČS izvedli še obnovo črt na igrišču v Spodnjem Velovleku, kupili table za košarkarsko igrišče, koše in mreže za gole. Pri domu krajanov na Rogoznici smo izvedli priklop na kanalizacijo ter uredili parkirišče in ga asfaltirali, člani kulturnega društva so s prostovoljnim delom uredili okolico z zelenico. Na MO Ptuj smo posre- dovali predlog o modernizaciji cestne infrastrukture v vrednosti 90.000 evrov na območju Sp. Velovleka. Kljub temu da je bila pobuda podana pred sprejemanjem proračuna, našega predloga pri pripravi in sprejetju niso upoštevali. Pričakujemo, da ga bodo uvrstili v rebalans proračuna, ki ga bodo sprejemali v septembru ali oktobru. Vlaganja v komunalno infrastrukturo so nujno potrebna v naseljih Sp. Velovlek, Pacinje in Kicar,« je v nagovoru ob prazniku med drugim izpostavil predsednik sveta ČS Rogoznica Dušan Fric. V kulturnem programu prireditve so se predstavili člani Kulturnega društva Rogoznica: pevski zbor in folklorna skupina. Namen praznika je tudi druženje krajanov vseh generacij. Zato so v okviru praznika potekali številni družabni in športni dogodki, tokrat v organizaciji PGD Sp. Velovlek. Priredili so turnir v košarki in malem nogometu, kolesarjenje, gasilsko tekmovanje, turnirje v namiznem tenisu, šahu, kartanju (šnops) in pikadu. Absolutno prvo mesto v vseh disciplinah so osvojili krajani naselja Pacinje. To je že njihova tretja zaporedna zmaga, zato so v trajno last prejeli prehodni pokal. Drugouvrščena je bila ekipa Kicarja, tretja Spodnjega Velovleka, četrta Rogoznice in peta Nove vasi pri Ptuju. V dru-žabno-športnih igrah so se krajani ČS Rogoznica pomerili tudi po osrednji slovesnosti. V vlečenju vrvi je zmagala ekipa kulturnega društva. Mojca Zemljarič Oljarne Središče ob Dravi in mešalnice Središče ob Dravi bo že tradicionalno zaži-tujine. Streljaj vstran bo v izvedbi Turističnega društva nost, slovenski igralec Gorazd Žilavec. Ob tem bo na dvorišču oljarne zadišalo še po bučnemu golažu. Bučne prikuhe, ki jih bo na ognjišču na prostem kuhalo približno 15 ekip, med drugim tudi središki učenci, bo poizkusila ocenjevala komisija s priznanim kuharskim mojstrom Juretom Mundo na čelu. Pet najboljših bučnih golažev bodo še posebej nagradili, pravi direktorica središke oljarne Sonja Krabonja, ki tudi letos obljublja marsikatero novost: »Predstavili bomo nov izdelek, mi smo ga poimenovali kar top artikel. Za kaj točno gre, naj za zdaj še ostane skrivnost, ker ga bomo slovesno razkrili na praznični dan. Lahko povem, da smo se še posebej potrudili in ob tem namignem, da gre za vrsto bučnega olja z dodatkom.« V želji, da bi tudi domačini pokazali, da živijo s praznikom buč, bodo letos prvič nagradili najlepše urejene domačije na temo buč in jeseni. Poleg lepih denarnih nagrad tistega, ki bo po oceni komisije najlepše uredil svoje dvorišče, čaka polletna naročnina na naš časopis, Štajerski tednik. Posejali bodo natanko 2000 zlatih zrn Sočasno, natanko ob 14. uri, bo le nekaj metrov vstran, na trgu Središča ob Dravi, prvič potekala prireditev Setev 2017 2000 zlatih zrn za novo tisočletje v organizaciji Turističnega društva Središče ob Dravi. Na etnološki prireditvi bodo na star način prikazali setev natanko 2000 »zlatih« pšeničnih zrn, drugo poletje pa bo potekala žetev. Prvi po proizvodnji štajersko-prekmurskega bučnega olja Središka oljarna, ki se ponaša z več kot stoletno tradicijo, velja po proizvodnji bučnega olja za tretjo največjo oljarno v Sloveniji, po proizvodnji zaščitenega štajersko-prekmurske-ga olja pa je na prvem mestu. Letno pridelajo okoli 90 tisoč litrov bučnega olja, od tega kar 50 tisoč litrov štajersko-prek-murskega bučnega olja. Večino ga prodajo v Sloveniji, nekaj ga izvažajo v Nemčijo in na Poljsko. »Okoli 95 % olja se proda v Sloveniji, zalagamo vse večje trgovske centre - od Špara, Tuša, Mercatorja, Jagra, E. Leclerca, nekaj manjšega izvozimo tudi v tujino, Nemčijo in Poljsko, imamo pa tudi individualne kupce, ki potem naše olje tržijo po svetu. Letos smo poslali tri pošiljke v Čile, čakamo naročilo za četrti izvoz, kar je tudi lep uspeh za oljarno,« razlaga Krabonjeva. Oljarna letno predela okoli 250 ton bučnih semen. Slabo polovico, odvisno od kolobarja, jih odkupijo od matičnega podjetja Jeruzalem Ormož SAT, preostalo pa od kmetov. Letošnji odkup semen so že začeli: »Na odkup smo se pripravljali skozi celo leto. Spomladi smo Haloze • Goba velikanka Ivanova gobarska sreča Ivan Prevolšek iz Tržca je gobar že od mladosti, gobari že več kot 40 let. Minule dni se mu je nasmehnila gobarska sreča. Na Gorci pri Podlehniku je našel gobo četvorček - štiri skupaj zraščene jurčke. »Takšna sreča te doleti enkrat v življenju. Trojček gobo sem že našel, četvorčka pa še ne. Verjetno je bilo tokrat prvič in zadnjič. Takšna sreča se bo težko ponovila,« je povedal Prevolšek in dodal, da je letošnja gobarska letina kar dobra. Po njegovih besedah je bilo po avgustovskem dežju gob kar veliko. MZ Prlekija • Ocenjevanje Prleške gibanice Najboljša iz kuhinje gostilne Zorko Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih iz Ključarovcev pri Ljutomeru je že četrto leto zapored pripravilo turistično-gastronomsko prireditev Prleška gibanica, ki sodi v sklop letošnjega praznika občine Križevci. Komisija, ki je ocenjevala gibanice. Tokratno prireditev je zaznamovalo ocenjevanje tovrstne prleške specialitete, o najboljših pa je odločala posebna komisija, ki so jo sestavljali Zdenka Tompa, Frančka Lebarič in Branko Slavinec. Organizatorji omenjene prireditve si vsakokrat prizadevajo, da z izjemno bogatim kulturnim, tekmovalnim in zabavnim programom vedno znova navdušijo številne domače in tuje turiste. Mnogi so si z velikim zanimanjem ogledali še praktični prikaz priprave prleške gibanice, ki sta ga predstavili Majda Vrbnjak in Lidija Koroša. Nad videnim in pokušenim sta bili med drugimi izjemno zadovoljni tudi Vinska kraljica Slovenije Maja Žibert in Medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič. Komisija za ocenjevanje prleških gibanic je imela na voljo 21 vzorcev, odločila pa je, da najboljša prihaja iz kuhinje gostilne Zorko. Drugo mesto je osvojila Turistična kmetija Tompa, tretje pa Vi-notoč Belak. NŠ sklepali pogodbe s kooperanti in sklenili dovolj pogodb za količine, ki jih potrebujemo. Prve buče, ki so jih strebili naši okoliši kmetje, kažejo, da je letina povprečna. Iz Prekmurja, kjer imamo tudi nekaj kooperantov, pa slišimo, da so bučnice odlične, tako da se nam ni bati, da bi te slovenske surovine zmanjkalo.« Pogodbena odkupna cena mokrih bučnic znaša 1,10 evra V središki oljarni letno pridelajo okoli 90 tisoč litrov bučnega olja, od tega kar 50 tisoč litrov štajersko-prekmurskega bučnega olja, ki ga tržijo z geografsko označbo. za kilogram in dodatnih pet odstotkov za sorto glajsdorfer, ter 2,5 evra za kilogram suhih bučnih semen. Poleg hladno stiskanega bučnega olja v središki oljarni ponujajo še manjšo količino hladno stiskanih olj iz orehov, konoplje, kumine, grozdnih pečk, sončnično olje ter bučne rezance, bučna semena z različnimi okusi, pa bučne čokolade, kekse in drugo. Ukvarjajo se tudi z mešanjem krmil, kar jim prinese približno dve tretjini vseh prihodkov. Mešalnica letno skupno proda okoli 11.000 tisoč ton surovin, drobljencev in ostalih krmnih mešanic. Od lani imajo tudi linijo za peletira-nje krmil. Monika Levanic Foto: NS Foto: ML 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 5. septembra 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Okrasna trava Jesen je pred vrati, dela na vrtu pa seveda še ne manjka. Čeprav je mnogim zelenjavni vrt najpomembnejši, je v začetku septembra tudi čas, da poskrbite za svoje zelenice. Lepa, angleška zelenica seveda ni sama po sebi umevna, kot mnogi mislijo. Zanjo je potrebno veliko dela. Sama sicer menim, da ni nujno, da je povsem in samo zelena, meni osebno so take z marjeticami in spomladi cvetočim regratom zelo lepe. A tudi zanje je treba poskrbeti. Zakaj sploh potrebujemo zelenico? Zelena barva je tista barva, ki nas pomirja. Sam vrt je vedno sestavljen iz več elementov in zelenica je tista, ki vse te elemente povezuje v neko celoto. Čeprav se to zdaj sliši dokaj zapleteno, se ne obremenjujte s tem, samo verjemite. Vse to namreč čuti vaše telo. Ce je na vrtu veliko zelene barve, predvsem lepa zelenica, potem vam podzavestno pravi, da je vse v redu, da se pomirite, zadihate in uživate. Zelenica povezuje okrasne gredice, zelenjavni vrt in vse, kar ste si na vrtu zamislili, v neko celoto. Trava daje pravo ozadje vašim cvetlicam in drevninam, s svojo zeleno barvo nas pomirja po težkem dnevu v službi in nam daje občutek doma. Za otroke in tudi odrasle je lahko tudi prostor za igro, druženje in zabavo. Vse to in še več nam daje, mi pa velikokrat v svojem hitenju in delu na zelenjavnem in cvetličnem vrtu pozabimo nanjo. Edina nega, ki ji jo privoščimo, je redna košnja, pa še to delamo z enakim veseljem kot sesamo stanovanje ali likamo perilo. Jesen je čas, da tudi zelenici posvetimo nekaj dela Sedaj je čas, da poskrbimo tudi za našo okrasno travo. Poletje z vsem, kar se takrat dogaja, zelenico seveda precej zdela. Poleti veliko hodimo po travi, saj je temu tudi namenjena. Skoraj vedno, razen tam, kjer jo namakate, travo prizadene tudi suša. Največji stres zanjo je seveda košnja. Košnja pravzaprav pomeni, da ji »krademo« hranila. V naravi je namreč tako, da odmrla listna masa tekom poletja gnoji travo. Na novo zrasli listi pa so tovarna, v kateri nastajajo vse spojine, ki jih rastlina potrebuje za preživetje. Mi pa liste ves čas režemo, ker seveda ni lepo, da se posušijo na zelenici, jih tudi pograbimo ali kako drugače spravimo z nje. S tem pa ji jemljemo hranila. V jeseni je treba vse to nadomestiti, da bo prezimovanje v vsakem vremenu uspešno. Zato prav zdaj, v začetku jeseni, posvetimo dan ali dva tudi negi zelenice. Dela se lotite takoj po košnji. Najprej zelenico grobo pregrabite. V jeseni ne zračimo globoko v tla, kar naredimo spomladi, je pa dobro prezračiti zgornji del rastišča. Po tem po-gnojimo. To je najnujnejši del jesenske nege. In ravno zaradi tega je nujno, da se dela lotite še zdaj. Ce boste prepozni, boste lahko rastline pred zimo »zbudili« namesto nanjo pripravili. Rastline namreč zdaj počasi spreminjajo tok sokov, ki so celo poletje iz korenin silili navzgor v liste. Zdaj pa listi ustvarjajo rezervno hrano za spomladansko uspešno obnovitev ruše. V tem trenutku se ti procesi komaj začenjajo in ne bo nič narobe, če se pričnejo malo kasneje. Ce pa bi gnojili prepozno, boste ustavili proces in rastline bodo pred zimo še preveč v rasti, to pa lahko povzroči propad občutljivejših vrst v travni mešanici. Jesensko gnojenje zelenice V jeseni potrebuje trava dodajanje fosforja in kalija in čim manj dušika. Nekaj pa ga potrebuje, saj morajo listi hitro ustvariti tudi nekaj rezerve za pomlad. Torej izberemo taka gnojila, ki imajo en del dušika (N) dva dela fosforja (P) in 3 do 5 delov kalija SEPTEMBER] 2017 Kimavec -1 PETEK 1 Ti len SOBOTA Ljudmila SOBOTA Štefan m "11-7 NEDELJA 1 / Frančiška do 11:00 od 12:00 do 1&:00 NEDELJA J Oora "l Q PONEDELJEK 1 U Irena iS- leden m / PONEDELJEK M 2aUca 36. leden •i pk TOREK 1 ___' Suzana m r— TOREK •mJ Lovrenc SREDA ¿—\~) Svetlana m 06 JI _ SREDA Zaharija tJ od 10:00 Četrtek Z. 1 Matej 1-7 ČETRTEK / Marko Sončni vzhod 0i:32 AuS Sonini jahod 19 29 ^Mr petek / / Mavricij «¿03110 i§ 0 PETEK (J Marija sobota Slavoiko do 1-4:00 od1S:00 sobota Peter m —} / nedelja ¿J~\ hlada « *1 r\ NED£L'A 1 W Nikolaj -"jr- PONEDELJEK Z__J Gojmir 39- teden (L <5 »i PONEDELJEK 1 Milan 37. teden od 1500 torek Justina & torek 1 ¿— Cvido —\|-7 SREDA i— / Kozma, Damjan doliOO od 13:00 dO 15:00 od 16:00 -1 SREDA IJD Filip a O! 27 -\Q ČETRTEK Z.ČJ Ven fes lav Bi 03M ^^^ * / Četrtek 1 i Rasto 9q PETEK Z__/ Mihael m 1 c PETei< 1 Nikodem Dar vrnitve Piimafsfce k malif ni domovini SOBOTA Sonja Hi pii miril» it» n dalo i rMIbnim* Foto: Miša Pušenjak (K). Specialna gnojila, ki vsebujejo preveč dušika, nikakor niso primerna. Obstajajo na tržišču jesenska gnojila, ki pa jih lahko uporabite. Držite se navodil o odmerkih. Približno ocenite površino vaše zelenice, saj tu ne gre za na gram natančno gnojenje. Potem si jo raje razdelite na manjše dele, bo delo lažje. Zračunajte si, koliko gnojila naj pride na vsak manjši del in si to količino odtehtajte, nato jo potresite čim bolj enakomerno po izbranem delu zelenice. Ce se lotite cele zelnice naenkrat, najpogosteje uporabite preveč gnojila. Ce se odločite za staro dobro formulacijo 7 : 20 : 30, ki je kljub vsemu čisto dobra za zelenice, je potrebujete nekje 400-600 g/10 m2 , seveda je količina povsem odvisna od vsebnosti hranil, ki jih že imate v tleh in od uporabe trate. Ce ste na njej celo poletje zelo aktivni, veliko hodite po njej, se igrate, potem so od- merki višji, če pa gre res za okrasno funkcijo, potem nižji. Saj veste, dušik je element, ki sodeluje pri rasti in razvoju nadzemnih delov, listov. Zdaj se morajo malo ojačati, da bo rezervne hrane za pomlad dovolj. Fosfor sodeluje pri razvoju koreninskega sistema, ki je zdaj zaradi sušnih, vročih poletnih dni zelo oslabljen. Kalij pa je seveda osnovni element odpornosti, tako na zimo, kakor na sušo in visoke temperature in ga trava pred zimo seveda potrebuje. Gnojite lahko tudi z domačim kompostom. A vedeti je treba, da kompost še ni hranilo, je samo gnojilo. Šele s pomočjo mikroorganizmov se postopoma razgradi v hranila. Zato je gnojenje s kompostom založno gnojenje. Zdaj pa bi vsaj nekaj hranil potrebovala zelenica praktično takoj. Zato je dobro zdaj pognojiti vsaj s 30 % zgoraj napisanih odmerkov mi- neralnih gnojil in ostalo dodati s kompostom. Tega dodamo nekje do 2 l/m2. Ne dodajati več, da ne boste dosegli obratnega, škodljivega učinka na prezimovanje. Skupaj z gnojilom lahko po-tresete tudi kremenčeve peske ali agrozeolit, da boste preprečili zbi-janje zemlje v območju korenin in omogočili koreninam hitrejšo obnovo. Ni pa nujno. Ta ukrep je potrebnejši spomladi. Potrebujete nekje okoli 2 kg/m2 zdaj jeseni, spomladi pa potresete dvakrat toliko. Na tak način tudi mah, ki se rad pojavi v jeseni, ne bo imel možnosti za razvoj. Kdaj sejemo novo travo Sedaj je primeren čas tudi za setev nove zelenice. Ce želimo obnoviti staro zelenico, je najhitrejši način, da najprej z totalnim herbicidom staro rušo uničimo. Mnogi imajo sicer odpor do tega, a to je edini način za tiste, ki želijo res lepo zelenico. Drugače pa je treba povsem odstraniti celotno rušo, s tem pa odstranite tudi rodovitno plast zemlje. Nobeno obračanje, oranje zemlje namreč ne uniči plevelov, ki so se razrasli v stari ruši. Ce ne želimo uporabljati herbicidov, je postopek nekoliko daljši, saj staro rušo uničimo s pokrivanjem, najbolje je, da uporabimo prozorno folijo. Skozi njo bo sonce požgalo vse, kar pod folijo raste. Zemljo je nato treba prekopati in seveda prerahljati. Težko zemljo izboljšamo tako, da v vrhnjo plast, približno 5 cm, dodamo mešanico šote, humusne zemlje in peska. Nato zemljo rahlo potlačimo in izravnamo, da je površina čim bolj ravna. Ce je potrebno, zemljo dobro zalijemo. Tako pripravljena naj stoji vsaj teden, bolje pa 14 dni. Potem se bo usedla in videli boste vse vdolbine in izbokline, ki kasneje povzročajo propad travne ruše in razrast plevelov. Nato površino pogno-jimo. Odmerki so isti, kakor jih vidite zgoraj, le da bi jaz zdaj zagotovo izbrala kompost. Zemljo rahlo povaljajte, da še dodatno preprečite nastajanje neravnin. Nato enakomerno posejte izbrano travno mešanico, ki pa jo morate najprej dobro premešati, saj imajo posamezne vrste trave različno veliko seme. Setev nato spet povaljamo, po potrebi zalijemo, v suši pa je zaželeno tudi pokrivanje z agrokoprenami. Vendar setev takoj, ko trava vzkali, odkrijemo. Zakaj setev travnih V • t\ mešanic? Slovenija ima zelo različne vremenske pogoje, ki se spreminjajo iz leta v leto. Travne mešanice so tako pripravljene, da je v vsakih pogojih vsaj del trave zelen in slabe pogoje preživi. Setev samo ene vrste in sorte trave (angleška trava) bi lahko ob nenadni spremembi vremena pomenila, da ostanemo popolnoma brez trate. Zato nabavljamo travno seme v specializiranih trgovinah, kjer vam bodo znali prodati tisto mešanico, ki je primerna za vaš vrt, morda celo različne mešanice za različne dele vrta. Trava bi morala imeti vsaj nekaj sonca dnevno, drugače se moramo sprijazniti s tem, da jo bomo morali vsako leto obnavljati in dosejati. Še nekaj nasvetov Nova setev bo dobro prezimila, če se bo pred zimo dobro ukore-ninila in jo boste uspeli vsaj enkrat pokositi. Zato se dela lotite kar zdaj. Za stare travne ruše pa velja, da jih zdaj kosite nekoliko višje, morda celo nekoliko redkeje, da bo listja dovolj za zalogo hranil. V zimo naj gre nekje okoli 5-10 cm visoka. Previsoka lahko pod snegom (če seveda bo, a nikoli ne vemo) plesni, prenizko košeno pa lahko uniči zimski suhi mraz. Koreninski sistem trav je namreč zelo plitev (do 8 cm) in povsem izpostavljen zimskemu mrazu. Jeseni čim bolj sproti odstranjujte s trate listje, saj že nekaj dni v senci pod njim lahko pomeni propad ruše in naselitev plevelov, tudi mahu. <9? Cvetje in oljnice Sonirtic«. lan, di Savni« in vs? visi« milic.. Podtalni plodovi Plodovke in sadje f i J ol. vse vi ste ad ja Listnate rastline il|.amo sladkorna stopnjo v gfoidneffl ■mo s trgalMjo belih sort. ho dosežejo sladkorno stourijo.Otirirtioia&olKi z« «¡' ;mo ler poberemo in osuiimo orehe i a DDV. SU.911&5V. v Sloveniji v nesfcraiSani ^ KGZS - Zavod Ptuj svetuje Prehrana plemenskih svinj (2. del) Dnevne količine krme za krmljenje plemenskih svinj glede na reprodukcijski ciklus. Za nizko breje plemenske svinje, ki so v normalni kondiciji, je dnevna količina krme od 2 do 2,5 kg, ki vsebuje okrog 13 MJ ME, 12-14 % surovih beljakovin in minimalno 6 g aminokisline lizin. Gre za omejeno količino krme na dan, ki plemenskih svinj ne nasiti, zato je v tem času možno, da dodatno vključujemo kakovostno voluminozno krmo. Voluminozna krma svinje nasiti in preprečuje izdatno pridobivanje na kondiciji svinj oziroma preprečujemo zamastitev. Zamaščenost nam povzroča veliko težav ob in po prasitvi in ima izrazit negativen vpliv na zdravstveno stanje plemenskih svinj. Visoko breje plemenske svinje krmimo s povečanim obrokom. V tem času intenzivno rastejo plodovi v maternici in želimo si, da imajo pujski ob prasitvi vsaj 1,2 kg telesne mase. Takšni pujski so sposobni preživeti, oziroma bomo dosegali nižje izgube v času laktacije. Plemenska svinja v času visoke bre-josti ima dodatne potrebe po hranilih za rast in razvoj vimena, ki bo potrebno za prvo sesanje in dober potek laktacije. Dnevna količina krme za visoko breje plemenske svinje je od 3 do 4 kg, ki je tudi z višjo vsebnostjo beljakovin in energije, in sicer od 13,5 do 14 MJ ME z 8-9 g lizina. Priporočljivo je, da v času visoke brejosti začnemo krmiti s krmno mešanico, ki jo bodo svinje dobivale v času laktacije, da tudi na ta način preprečimo prehranske težave po prasitvi. Pred prasitvijo 3-4 dni količine krme omejimo na 2 kg na dan, da gre svinja v prasitev z manj polnimi prebavili. Učinek omejitve količine krme je, da preprečujemo možnost zaprtja, vnetja vimena in maternice, kar je pogost pojav po prasitvi, ker je zaradi stresa in bolečin otežena prebava v prebavnem traktu. Krmljenje v laktaciji mora slediti potrebam po hranilnih snoveh. Količino krme za plemenske svinje v času laktacije postopoma povečujemo. Prvi dan po prasitvi je dnevna količina 2 kg in nato vsak dan povečujemo za 0,5 kg. Nekje 5. dan po prasitvi pa preidemo na polno količino krme. Svinja potrebuje okrog 2 kg krme za lastne vzdrževalne potrebe in za vsakega pujska v gnezdu dodatnega 0,5 kg krme. Zato mora svinja pojesti od 6 do 10 kg krme na dan glede na število pujskov v gnezdu. Ker težko pokrijemo dnevne potrebe po hranilih, je svinja sposobna tudi mobilizirati 25-30 % telesnih beljakovin, da ohranja produkcijo mleka. Prvesnice navadno v prvi laktaciji bolj shujšajo kot svinje v višjih zaporednih prasitvah, saj še rastejo. Kondicija je povezana tudi z dolgoživostjo svinj. Svinja se nam amortizira šele po tretji oziroma četrti zaporedni prasitvi, kar mora biti tudi cilj reje plemenskih svinj. Potrebe svinj v laktaciji so velike, zato naj krmna mešanica vsebuje minimalno 14 MJ ME od 16 do 17 % surovih beljakovin in 9 g lizina na kg krme. Plemenska svinja mora zaužiti od 80 do 120 MJ energije na dan, od 1000 do 1200 g beljakovin na dan in minimalno 40 g lizina na dan. Doječe svinje potrebujejo štirikrat več energije kot breje svinje, potrebe v laktaciji se povečajo kar za pet- do sedemkrat. Da bi povečali uživanje krme, je treba zagotoviti optimalno temperaturo v prasilišču okrog 18 °C, večkratno krmljenje na dan, da stimuliramo ješčnost, ter optimalna oskrba z vodo. Svinje, ki so imele v obrokih v času nizke brejosti voluminozno krmo so sposobne v laktaciji pojesti več krme. Prav tako so sposobne več pojesti svinje, ki so v plemenski kondiciji in nimajo veliko naloženih maščobnih rezerv. Nivo krmljenja in količina zaužite krme v laktaciji vplivata na velikost naslednjega gnezda. Če ima svinja 12 pujskov, bi dnevno morala zaužiti 8,5 kg krme. Količino krme torej razdelimo na 4 ali še več obrokov manjše velikosti, da stimuliramo ješčnost. Zaključek Krmljenje plemenskih svinj zahteva načrtno delo, preverjanje dnevnih količin krme s tehtanjem in samo na ta način lahko pričakujemo dobre rezultate reje in dolgoživost živali. Poleg vsebnosti hranil je pomembna tudi kakovost mletja krme. Priporočljivo je, da krma vsebuje 50 % delcev, debeline do 1 mm, 35 % delcev od 1 do 2 mm, 12 % delcev, debeline od 2 do 3 mm, in 3 % delcev z debelino nad 3 mm. Debelino mletja preverjamo s posebnimi siti. Struktura obroka ima pomemben vpliv na potek prebave v prebavilih, in sicer drobni delci povečujejo izkoristek krme, grobi delci pa poskrbijo za zdravo stanje prebavil. Veliko vlogo v prebavi pa ima surova vlaknina, ki ohranja strukturo krme skozi celotni prebavni trakt in omogoča aktivno vlogo bakterij v debelem črevesju. Pri prašičih, ki imajo dovolj vlaknine v krmnem obroku, je tudi manj izločanja dušika preko urina, zato je lahko v takih rejah tudi boljša mikroklima. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Vir: KZ Ptuj torek • 5. septembra 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Šepet Viže na krilih posebne 0 0 Ansambel Šepet je nastal pred skoraj petimi leti, vsi člani so se učili v glasbeni šoli Goličnik Roberta Goličnika, ki jim je kot mentor že takrat stal ob strani. Trije fantje in dekleti so vadili in igrali, pred tremi leti se jim je pridružil še sam. Začeli so trdo delati, letos so na festivalu Slovenska polka in valček s skladbo Sedem petkov dosegli odlično drugo mesto. Ansambel sestavljajo Rok Se-dovnik na harmoniki in klaviaturah (poslovodja), Nace Grudnik na kitari (študent strojništva), basist Aljaž Goličnik (študent študija za zdravstvene vede), pevka Lara Voler (študentka pedagogike) in Robert Goličnik na harmoniki, vokalu in bobnih (učitelj harmonike in direktor Goličnik, d. o. o.). Vsem je glasba resna zadolžitev in hkrati hobi. Ansambel ima sedež v Šmartnem ob Paki, deluje pod okriljem Zasebnega glasbenega centra Goličnik. Igrajo narodno-zabavno glasbo mnogih izvajalcev, najraje svoje, tudi zabavno, od popa do rocka. S pestrim repertoar- od nastopa do nastopa boljši, za nas je vsak nastop resna služba. Naša slovenska narodno-zabavna glasba je najkakovostnejša. Na to moramo biti Slovenci poleg športa najbolj ponosni, saj smo narodno-zabavni ansambli na neki način ambasadorji, ko našo deželo predstavljamo po svetu. Ansamblov je res veliko, a nas to ne moti, saj imamo veliko znanja, da naš ansambel deluje drugače kot drugi," so prepričani člani ansambla Šepet. Festivali so eden od primerov dobre prakse, da se po dobri uvrstitvi na odmevnejših festivalih zanimanje in popularnost ansamblu občutno dvigne, je pa res, da je festivalov „s težo", zelo malo. „Kvintetov ne primanjku- je, to je le izgovor. Po obdobju dolgoletnega vladanja kvintetov so prišli na vrsto tudi Slakovi in Miheličevi sestavi, med katere spadamo tudi Šepet. Hvala, da je tako in naj traja. V prihodnjem letu bomo praznovali uradnih pet let delovanja. Izdali bomo zgoščenko s skladbami, ki smo jih in jih še bomo predstavili na festivalih. Igrati želimo doma in v tujini ter svojo glasbo širiti med veseljake. Ker to delamo z dušo in srcem, si želimo še dolgo ustvarjati; če nam bo zdravje služilo, bomo še marsikaj pokazali. Radi imamo glasbo in ljudi in to nas spodbuja k delu. Hvala, ker nam sledite," je še povedal Robert Goličnik. MG jem sledijo okusom mlajše in starejše publike. Vse igrajo v živo, njihove posebej priljubljene skladbe so: Ni več poljuba, Rada te imam, Sedem petkov, Dedi, hvala ti, Aljažev bariton in druge. Avtorji so basist Aljaž Goličnik, Igor Pirkovič, Rok Švab, Vera Šolinc ... Prvo zgoščenko so izdali pred dvema letoma. Na njej je nekaj lastnih skladb in nekaj priredb, s katerimi so na začetku opozorili nase. „Naša glasba je drugačna, avtorje in njihove predloge izbiramo premišljeno, odigramo in odpo-jemo jih z našo posebno energijo. To smo mi, Šepetovci, ki ne šepetamo, ampak smo še kako glasni. Letošnje leto je prineslo številne nastope. Veseli smo, da nas organizatorji vabijo, da smo Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1978 rističnih post Radio Ptuj je 2. januarja proslavil 15 let delovanja, 4. januarja je začel oddajati tudi ob sredah, tako se po novem oglaša že vsak dan. Pokriva območje, na katerem živi več kot 200.000 prebivalcev. V Kmetijskem kombinatu TOZD Kletarstvu Slovenske gorice so pričeli graditi predelovalni center za grozdje s sodobnimi stiskalnicami, razširili bodo tudi kletne zmogljivosti, postavili polnilnico in skladišče za vstekleničena vina, ter tudi turistične zmogljivosti, ki jih na Ptuju nujno potrebujemo. V Zgornji Polskavi so ob prazniku občine Slovenska Bistrica odprli novo štiri oddelčno osnovno šolo, ki je tudi prva osnovna šola v občini, ki je bila namensko grajena za celodnevno osnovno šolo. V Makolah so zgradili novo tovarno električnih aparatov s 150 delovnimi mesti. Kulturna skupnost Ptuj je prvo veliko oljenko podelila esperantski sekciji DPD Svoboda Ptuj. TD Ptuj je izdalo izvirni turistični spominek - keramični vrček in krožnik z Miheličevo podobo kurenta. V Spuhlji so ob 50-letnici delovanja tamkajšnjih gasilcev zgradili prizidek doma gasilcev. Proizvodno podjetje Olge Meglič Ptuj je v Dolanah pričelo graditi tovarno hidropnevmatske opreme v okviru razvoja industrije v Halozah (odprli so jo 23. decembra). Posebnost te gradnjeje, dajo sofinancirajo delavci, ki so na začasnem delu v tujini, s prispevkom 10.000 nemških mark (posojanjem deviznih sredstev) so si zagotovili tudi delovno mesto in dohodek. Obnova mestnega parka v Ptuju, ki je zaradi gradnje SD-II močno poškodovan, bo stala 6,5 milijona dinarjev. Občina Ptuj ima na 1000 prebivalcev 13,2 podpiranca, socialna pomoč znaša 301 dinar. Na Kurentovanju '78 so nastopili tudi bolgarski kukerji, ki so še najbolj podobni našemu kurentu. Ptujčan Oto Velunšek je za svoje uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejel zlatega orla, najvišje priznanje Letalske zveze Jugoslavije. Že tretjič zapored tudi plaketo Zlati orel za prvo mesto v modelarstvu. Viba film je pod vodstvom režiserja Franceta Štiglica začel s snemanjem filma Praznovanje pomladi, ki ponazarja šege in navade prebivalcev Ptujskega polja, zlasti pa obredne obhode korantov in ženitovanjske običaje. V njem je debitirala mlada Ptujčanka Zvezdana Mlakar, ki študira na igralski akademiji v Ljubljani. Ekipa Viba filma je v Ptuju posnela tudi zanimive kadre za slo- 19 let po odprtju prva obnova V začetku novembra so se končala obsežna štirimesečna dela pri obnovi ptujskega cestnega mostu. Potrebno je bilo veliko posegov v mostno konstrukcijo in v cestišče, zato je bilo delo težavno. Že v soboto, 4. novembra, je prek mostu stekel dvosmerni promet, vse težave, s katerimi so se 120 dni srečevali vozniki, so bile v trenutku pozabljene. Republiška skupnost za ceste je za obnovo plačala devet milijonov dinarjev. venski celovečerni film Moja draga Iza režiseija Vojka Duletiča. V Mar-kovcih se je končno pričela gradnja nove osnovne šole, novo šolo si želijo tudi v Ivanjkovcih. Gradnja srednješolskega centra lepo napreduje Pod naslovom Delamo, ustvarjamo, odločamo, so potekale volitve članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so bile 9. in 12. marca. Gradnja srednješolskega centra Ptuj lepo napreduje. V prvi fazi bo zgrajenih 60 učilnic in drugih potrebnih prostorov, kar bo stalo več kot 64 milijonov dinarjev, to pa je tudi denar, ki ga bomo zbrali v občini Ptuj. Druga faza bo stala več kot 56 milijonov dinarjev, zagotovila jih bo izobraževalna skupnost Slovenije. V Pokrajinskem muzeju Ptuj so pričeli z obnovo nekdanjih zaporov, adaptirali bodo celice, posebej pa opremili Foto: iz arhiva družine Gaiser Gradnja objekta Službe družbenega knjigovodstva in Projektivnega biroja v Trstenjakovi ulici. Lackovo sobo, prostor, v katerem je narodni heroj tudi umrl. V Ptuju bodo ukinili živinski sejem, metliška in ptujska občina sta edini slovenski občini, ki sta še obdržali sejem v klasični obliki. Umaknil naj bi se tudi zaradi ureditve največje industrijske cone v Ptuju, ki leži v neposredni bližini sejmišča. V Ptuju po novem deluje enajst krajevnih skupnosti. GD Gorišnica je svečano proslavilo 50. jubilej; leta 1964 ga je gasilska zveza Jugoslavije odlikovala z visokim gasilskim priznanjem -gasilsko zvezdo II. stopnje. Spomladanska pozeba je povzročila veliko škodo na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Na letnem zboru delegatov ZKO Ptuj so ponovno govorili o nujnosti gradnje kulturnega doma v Ptuju. Uničene pomembne arheološke plasti Že tretje leto zapored je Dornava gostiteljica republiške mladinske delovne akcije Slovenske gorice '78. Letos bodo brigadirji nadaljevali izgradnjo primarnega vodovoda v smeri Mostje - Gabernik - Juršinci (vodohran). Slovenski konservator-ji so na sestanku v Ptuju ugotovili, da je bilo v prejšnjih letih v Ptuju opravljeno veliko kulturno delo. Kritični pa so bili do uničenja izjemno pomembnih arheoloških plasti, ki so jih zmleli gradbeni stroji. V Leskovcu so praznovali svoj prvi krajevni praznik, odprli so asfaltirano cesto Leskovec - Okič - Cirkula-ne. PGD Poljčane je ob svoji 90-le-tnici prejelo novo gasilsko vozilo kombibus Tam. Miran Šegula, član AMD Ptujje postal republiški prvak do 50 ccm. 15. julija je Tednik praznoval 30-letnico izhajanja. Strelka Zdenka Matjašič je postala republiška prvakinja. Republiški prvak in državni prvak v mladinski konkurenci je postal padalec Bojan Žma-uc. V Pokrajinskem muzeju Ptuj so odprli novo etnološko zbirko - stalno zbirko mask in opravil. V okviru šestih ptujskih kulturnih srečanj je v Ptuju nastopil indijski balet. Letošnja ptujska kulturna srečanja potekajo v znamenju treh jubilejev: odprtja nove etnološke zbirke, 10. festivala narodno-zabavne glasbe in 100-letnice Pihalnega orkestra Ptuj. 4. avgusta so v Ptuju svečano odprli novo stavbo Službe družbenega knjigovodstva in Projektivnega biroja Ptuj. Na novem rogozniškem pokopališču so tega dne opravili prvi pogreb. V Rabelčji vasi so arheologi odkopali veliko grobišče z nekaj sto grobovi. V Cirkulanah bodo vodo dobili prihodnje leto. V Ormožu so odprli novo blagovnico. Prvega septembra so zaposleni v Agisu praznovali 30-letnico podjetja in tovar- O niški praznik. V Ptuju so ustanovili Klub brigadirjev MDB občine Ptuj. Slikarska kolonija Poetovio - Ptuj je že desetič zapored gostila slovenske in hrvaške slikarje, ki so upodabljali kraje in ljudi v Halozah in Slovenskih goricah. Ptujski gasilci so se preselili v novi dom, v spomin na ta dogodek so zasadili spominsko drevo. Novi gasilski dom so odprli tudi v Kicarju. 25. oktobra so se za združitev izrekli zaposleni v Mercator -Panoniji in Izbiri. Ptujčanka Marija Hrženjak je praznovala 100. rojstni dan, ormoška bolnišnica pa 80 let. Manj kot trije telefoni na 100 prebivalcev V občini Ptuj niti trije telefoni na 100 prebivalcev. Po številu telefonskih naročnikov je občina Ptuj na repu v Sloveniji. Obnova ptujskega hotela Poetovio je stala tri milijone dinarjev. 25. novembra je pričela obratovati HE Formin. Praznik republike je prinesel novi most čez Dravo pri Borlu. Pričela se je razprava o študiji turizma. V tem trenutku sta turizem in gostinstvu v BDP občine Ptuj udeležena le z dvema odstotkoma. Do leta 2000 naj bi se število turističnih postelj povečalo na 1400; trenutno jih je le 285. Ptujske toplice letno obišče 190.000 kopalcev, vseh nočitev pa je 40.000. Zef Matic, ki služi vojaški rok v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju, je prejemnik plakete Podvig vojaka. Prejel jo je za junaško dejanje, kot je brez razmišljanja skočil v deročo Dravo, da bi rešil utapljajočega človeka. Ob Potrčevi cesti so odprli novo bencinsko črpalko. Ptujsko glasbeno šolstvo je staro 100 let. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 5. septembra 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK porova juha, zeljne krpice z mesom, kumarice v solati, jogurtovo pecivo z nektarinami SREDA gobov golaž, kruhovi cmoki, solata iz stročjega fižola, čokoladne rezine ČETRTEK kokošja juha z zvezdicami, pleska-vica, ocvrt krompir, paradižnikova solata, sadje PETEK zelenjavna juha, po pariško ocvrte bučke, endivija v solati, jabolčna pita SOBOTA ^—J paradižnikova juha z rižem, telečja jetra v omaki, polenta, solata, grozdje NEDELJA goveja juha z ribano kašo, puranji zrezek po vrtnarsko, pražen krompir, zelena solata, rulada z banano PONEDELJEK polnjena paprika, pire krompir, solata, puding Ocvrte bučke po pariško Jogurtovo pecivo z nektarinami Sestavine: 2-3 srednje velike bučke, 2-3 cela jajca, moka, olje, sol. V globljo posodo narežemo bučke na tenke podolgovate kose, posolimo in pustimo v pokriti posodi za 1 uro. Tekočino, ki jo bučke spustijo, dobro odcedimo. V prvi krožnik damo moko, v drugega jajca, umešana z vilicami. Bučkine rezine povaljamo v moki, nato v jajcih in v ponvi na segretem olju pražimo kratek čas ne eni, nato še na drugi strani. Sestavine: 3 jajca, 8 žlic sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 dl jogurta, 5 žlic olja, 10 žlic moke, 1/2 pecilnega praška, sveže ali vložene breskve/nektarine. V posodi penasto umešamo jajca, sladkor in vanilijin sladkor, nato pa mešanici postopoma dodajamo jogurt in olje ter na koncu še moko s pecilnim praškom. Pripravimo srednje velik pekač, ga dobro namastimo in po njem potresemo malce moke, nato pa vanj vlijemo testo. Breskve ali nektarine razrežemo na manjše kocke in jih enakomerno razporedimo po biskvitnem testu v pekaču. Biskvit pečemo približno 20 minut pri temperaturi 190 stopinj Celzija. Ko se pecivo ohladi, ga potresemo s sladkorjem v prahu. ZPS • Gorčica Nepogrešljiva gorcica v hrani in tudi pri prehladu Gorčico so uporabljali že v antiki, in sicer najprej kot zdravilo, kot začimbo pa so jo začeli uporabljati Rimljani, v francoskem mestu Dijon pa so odkrili metodo za izdelavo dijonske gorčice. Po tej metodi pripravljajo izdelek še danes, seveda v različni jakosti in ostrini okusa. Gorčico izdelujejo iz semen rastline, ki se imenuje gorjušica ali ogrščica. Uporabni so tudi vsi njeni deli (steblo in listi), ki imajo podoben oster okus. Gorjušica je ime za skupino rastlin iz rodu Brassica in Sinapis, bližnje soro-dnice so repica, redkvica in rumena koleraba, daljni sorodniki pa tudi zelje, brstični ohrovt in vse druge kapusnice. Kot vemo, so kapusnice tiste rastline, ki naj bi bile del zdravega prehranjevanja, zato ne pozabite, da je lahko tudi gorčica del zdrave prehrane. Danes za izdelavo zenfa največkrat uporabljajo mešanico semen bele oziroma svetlo rumene gorjušice (Sinapis alba), ki je bolj blagega okusa, in rjave gorjušice (Brassica-juncea), ki je bolj ostra. Najostrejši okus pa daje Brassicanigra. Kanada je poleg ZDA in Madžarske največja proizvajalka gorjušičnega semena. Gorčica ima dobre hranilne lastnosti, vsebuje kar precej vlaknin, ima pa tudi veliko soli, zato pri začinjanju omak, marinad ali polivk ni treba dodajati še soli. S segrevanjem se pikantnost gorčice drastično zmanjša, zato je kot doda- Ali ste vedeli ... ... da gorčica stimulira prebavo, ... da nekateri za premagovanja prehlada ali vnetij prisegajo na gorčične obkladke. tek k omakam in marinadam primerna tudi za tiste, ki ne marajo njenega ostrega okusa. Semena gorjušice vsebujejo od 30 do 50 % maščobe, zato iz gorjušice pridobivamo tudi gorčično olje, ki pa mora vsebovati, da je lahko primerno za človeško prehrano, manj kot 5 odstotkov eruka kisline, surovo, neprečiščeno olje pa se uporablja kot biodizel. V prah zmleta semena so danes pogosto uporabljena začimba, v kulinariki pa uporabljamo pasto, ki je pripravljena iz prahu z različnimi dodatki, tudi z grobo zmletimi gorčičnimi semeni, celo s celimi semeni. V svetovni kulina- riki se ta začimba dodaja omakam, pa tudi marinadam in solatnim prelivom. Ker omogoča dobro emulgiranje, to je sposobnosti mešanja vode in maščobe (olj), jo dodajajo tudi majonezi. Kako nastane zenf? Izluščenim in očiščenim semenom (ali pa kar gorčičnemu prahu) dodajo vodo v razmerju 1 : 1 do 1 : 2 in jih ob stalnem mešanju 15 minut do nekaj ur namakajo. Nato dodajo še kis, lahko tudi vino, začimbe (poper in sol). To mešanico nato zmeljejo v pasto. Vsak proizvajalec ima svojo recepturo in kombinacijo različnih semen in dodat- •iV.ft-V * : Nekaj predlogov za uporabo gorčice Marinada za meso ali ribe Potrebujemo: 4 žlice olja, 1 žlico balzamičnega kisa, 1 do 2 žlički gorčice, 1 do 2 žlički smetane, grškega jogurta ali kisle smetane, poper. Sveže meso ali ribje fileje premažemo z marinado, počakamo dvajset minut in popečemo ali podušimo. Z marinado lahko mariniramo tudi sveže goveje ali tunine fileje, ki jih uporabimo za karpačo. Recept zadostuje za meso ali ribe za 4 osebe. Omaka za pomakanje Vzamemo enaka dela gorčice in medu ter dobro premešamo in dobimo odlično omako za pomakanje, na primer pečenih koščkov mesa ali sira in podobno. Solatni preliv V običajen solatni preliv (kis, olje) dodamo namesto soli malo gorčice. Gorčična semena kot dodatek jedem Če jed, na primer rižoto potresemo z barvno paleto suhih gorčičnih semen, bo še privlačnejša in okus bo pikantnejši. Foto: splet kov, tako da se okusi in pikantnost gorčic med seboj razlikujejo. V ZDA imajo radi gorčico, ki je bolj sladkega okusa, zato pri pripravi uporabljajo le semena bele gorjušice. Dijonska gorčica je narejena večinoma iz rjave gorjušice, pri nas pa je cenjena "kamniška gorčica", ki je narejena iz mešanice semen. V zadnjem času najdemo na trgu še "polnozrnato" gorčico, ki je narejena iz 30 odstotkov semen bele/rumene in rjave gorjušice, vode, alkoholnega kisa, vinskega kisa in z dodatkom sladkorja, soli ter barvila riboflavin, ki da gorčici lepo rumeno bravo. Ko še niso poznali prehranskih barvil, so gorčici za lepšo barvo dodajali kurkumo. Gorčično pasto lahko naredimo doma tudi sami, seveda po svojem okusu. Marjana Peterman, ZPS torek • 5. septembra 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da so nekateri res prepričani, da imajo velikega. In da za njih ni dovolj ena prazna odprtina, ampak potrebujejo dve. Pa čeprav bi spretnejši spravili dva takšna malčka v eno luknjo na parkirišču ... Govori se ... ... da so nekateri ogorčeni nad bajnimi dobički lekarnarjev. Pa bi lahko vsak sam kaj storil, da bi njihove dobičke oklestili: bolj zdravo živite in kupujte manj zdravil. ... da smo že prav zaskrbljeni: začela se je jesen, župan pa ni posekal nobenega drevesa. Da ni zbolel? Ker za tisto listje, ki odpada z drevja, ni kriv on ... ... da je mogoče razlog za pomanjkanje informacij o podiranju dreves v tem, da je naša drevoljubna novinarska sodelavka v fazi preučevanja fig na kvarnerskih otokih in se bo prava resnica pokazala že prav kmalu ... Prireditvenik ... da so novinarji neke spo-dnjepodravske medijske hiše zadnje čase deležni posebnih pogledov ljudi, ko pridejo na nek dogodek. Neka »verodostojna« informacijska hiša je namreč vesoljni Sloveniji oznanila, da so stopili v esdees. In zdaj seveda vsi pogledajo pod noge, kam so to stopili. Pa niso nikamor stopili - tisto na nekaterih čevljih je blato, ker so hodili po gradbišču markovske kanalizacije... ... da potem ko so bratski južni sosedje z navdušenjem sprejeli arbitražno darilo -nekaj čez 20 slovenskih hiš in nekaj sto hektarjev slovenskega ozemlja, v znak zadovoljstva prirejajo piknike v slovenskem delu Piranskega zaliva. Naši politiki so jim odločno zagrozili: »Ti, ti, ti...« Ostrim protestom seje pridružila še ptujska kultura - in na folklorno srečanje kot največji presežek povabila hrvaške folkloriste. Bodo nastopili Foto: Tajno društvo PGC na Hrvaškem ali Slovenskem trgu? ... da je naša nacionalna televizija s svojim ponavljanjem starih jajc res zelo poučna. Tako nas je zadnji avgustovski teden naučila, kako se znebiti uši na cvetočih češnjah. Najbrž je to namenjeno avstralskim Slovencem in sorodnikom Isaaca Palme, ker na tistem koncu sveta zdaj prihaja čas cvetočih češenj in težav s strunami na dozorevajočem grahu. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 5 1 8 7 4 5 3 9 6 8 4 2 9 5 1 6 3 9 2 8 5 2 3 4 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ O Bik vvv ©© € GGG Dvojčka vvv ©© € OO Rak v ©©© €€ O Lev vvv © €€ OOO Devica vv ©©© € OOO Tehtnica v ©© €€€ OO Škorpijon vv ©©© € OO Strelec VVV ©© G Kozorog V ©©© GGG Vodnar vv ©©© G Ribi vv © GGG Sreda, 6. september 19:00 Majšperk, učilnica župnijskega doma: fotode-lavnica in fotonatečaj Četrtek, 7. september 09:00Maribor, nakupovalno središče Europark, pritličje, razstava zelišč Društva zeliščarjev Maribor, od 9.00 do 21.00 12:00 Majšperk, pod šotorom pri gasilskem domu: srečanje upokojencev DU Majšperk 13:00 Ptuj, galerija Magistrat, Mestni trg, odprtje 10. razstave Iz ptujskih depojev, na ogled drobne keramične, kovinske in steklene najdbe izpod ruševin kapucinskega samostana 17:00 Ormož, grad, Grajski center za družine Ormož, Meditacija za otroke - magični vrt 18:00 Podlehnik, avla občine: predstavitev razstave slik Otmarja Gaiserja - Patija 19:00 Majšperk, Breg, Galerija AP: odprtje razstave del likovne kolonije Haloze 2017 Petek, 8. september 08:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: praznik Marijinega rojstva, Mala maša, osrednja slovesnost ob 100. obletnici Vojske Brezmadežne 12:00 Ptuj, šolsko posestvo Biotehniške šole Turnišče, 61. državno tekmovanje oračev Slovenije in 23. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju, svečano odprtje, tekmovanje v oranju strnišča ob 13.30 do 17.00 19:00 Majšperk, KPC: srečanje pevskih zborov, DPD Svoboda Majšperk Mestni kino Ptuj Sreda, 6. september: 20:00 Dunkirk. Četrtek, 7. september: 19:00 Carrie Pilby. Petek, 8. september: 17:00 Trd oreh 2; 19:00 Krij mi hrbet; 21:10 Tisto. Iskrice Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 5. do 11. septembra 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Mislim, da... človeku ni dano doživetje sreče samo enkrat in potem nikoli več; v tebi se skriva in bo prišla tako zanesljivo kot smrt...«Isak Dinesen »Ko bom to in to naredil, bom pa srečen. Ampak ta sreča se kar izmika. Če nisem srečen zdaj, ne bom srečen, ko bom ...«JanaRijavec »Zapolniti uro - to je sreča; zapolniti uro, ne da bi pustili špranjo za kesanje ali odobravanje.« r. w. emerson Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Darja Šarabon, Balos 3, 4290 Tržič. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! teco fr¿an<£ coflternfTMMl 22 ŠtajerskiTEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 5. septembra 2017 Lepi spomini ne bledijo! mri!» ju IZ VSEBINE Kuhuiri dnevi («trm 91 peto brigadirsko p01etje v oscmf ptuj Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor s su£ komiteja 0« zxs ptuj Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! g^HžSfaariiHSS SSÄSSStt; asiiiaraa -II J.kM^i'cij»«. ^¿irn'rvilji" Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! i Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! * KARTICA Radio-Tednik Ptuj ^nmm^sssa m 000001 Janez Novak z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno j izmed zelo privlačnih nagrad: : športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. : mm&n&iiiM^^ ..... Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naroč Ite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednlk.si In www.radio-ptuj.si Naročite Štajerski TEDNIK z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojni kova c. 3 2250 Ptuj Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta... - poštna dostava na dom. Kakovost bivania II ■junag i|Piii lateli iia tiuzDe^ Raa i^Tearni^aDljemiSP Družba Radio Tednik in Turistagent vas vabita na pohajkovanje po sončnem Hvaru. Od 20. do 24. septembra se bomo predajali morju in soncu, številnim aktivnostim, odkrivanju lepot otoka, za piko na i pa bodo poskrbeli Haloški muzikanti, ki bodo vsak dan poskrbeli za nepozabno zabavo. Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 23 50 206 'tajersfifl tt i' pcrrovHJTR www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 torek • 5. septembra 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PLAVALNA akademija Kurent vpisuje v plavalno šolo za leto 2017/2018. Ponujajo programe za vse starostne kategorije od 4. leta naprej. Vpisi: vsak TOREK in ČETRTEK, od 1. 9. dalje, v Termah Ptuj. 051 311 258, Boštjan, www.kurent-pa.si. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM 300-litrsko škropilnico Agromehanika in traktorsko koso SIP 280, bobnasto. Telefon 041 602 162._ PRODAM 3,5 hektarja koruze na rasti. Telefon 070 377 376._ PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo in nesnice, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo na telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23._ PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 041 881 949. v Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si | 0&:00 Povorka kmečkih običajev na Dcslmikn 09:50 (Joslilna [': Francet' 10:50 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 90 let [>GD Majšperk 20:00 Srečanje upokojencev Spodnjega Podravja | 21:40 Slavnostna akademija PGD Majšperk I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spietnl sirani www.sip1v.si 08:00 24. Ltikarski praznik v Domavi 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v Živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja ¡7 občine Dornava 21:00 Utrip v/. Ormoža 23:00 Video sirani SIP 08:00 Oddaja i/ občine Hajdina 10:00 Kronika iz občine Starše 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo IS:00 Veseloigra - Poroka z dolarji 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Oddaja iz prclek losi i 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarkeling d.o.o.; 02 74 9 34 27; 031 627 340 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 WWW.vitavera.Si Štajerski'TEDNIK Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZPNačrt) in 30. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) občina Dornava objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora DO11 - rekreacijsko območje Dornava 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora DO11 - rekreacijsko območje Dornava (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba IBIS, d. o. o., št. projekta 1/2017 - OPPN, v avgustu 2017. 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od torka, 12. 9. 2017, do vključno srede, 11. 10. 2017, v prostorih Občine Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava, v času uradnih ur. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v četrtek, 21. 9. 2017, ob 16:30, na sedežu Občine Dornava, Dornava 135 a, Dornava (sejna soba občine Dornava). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani občine Dornava (www.dornava.si). Številka: 3505-5/2015 Datum: 30. 8. 2017 Rajko Janžekovič, župan Občine Dornava PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Skrivnostno in vplivno omrežje homoseksualne elite: parada ponosa, denarja in vpliva mjenfe z rpfantl na Japonskem | W[g,a„,ske ,nIpe pasn|ujeJo www.reporter.si POLITIKA - Gospodar Prstana: ozadja novih političnih strank na desnici INTERVJU - Jožef Jerovšek: Ne bi bilo pametno za SDS, če bi Janša nastopil na predsedniških volitvah KOLUMNE - Drago Ocvirk, Gregor Preac, Boštjan M. Turk, Jože Biščak in Maja Sunčič MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. v I Štajerski T El 9» IIK www.tednik.si Í3stajersk¡tedn¡k . Stajerskitednik Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč. (T. Pavček) Boleča žalost spremlja SPOMIN na 3. september, ko je minilo leto dni, odkar se je za vedno poslovil naš dragi Alojz Krajnc IZ LANCOVE VASI 74 A Z lepimi spomini ostajaš ljubeč žarek v naših srcih - danes, jutri, vse dni ... Počivaj v miru. „ Žena Katica, hči Petra in sin Mitja z družino Leti dve sta že minili, kar v tihem grobu spiš, naše misli pa so s tabo, v naših srcih še živiš. SPOMIN Danes minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Branko Kovačič S POLENŠAKA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v spomin. Tvoji najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 www.tednik.si tednik@tednik.si Slovenija • Vlada pripravlja ukrepe za finančno sanacijo bolnišnic Poslali bodo denar in izredne uprave Več slovenskih bolnišnic, med katerimi je tudi ptujska, posluje v rdečih številkah. Izgube iz poslovanja, namesto da bi • I vi» • i • • v . • se sanirale, se vec ali manj samo nalagajo in povečujejo. Pred dobrim mesecem je vlada odločila, da bo do konca avgusta sprejela načrt ukrepov za poplačilo neporavnanih zapadlih obveznosti bolnišnic ter zagotovitev finančne in poslovne stabilnosti javnih zavodov v zdravstvu, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Dokončnega epiloga v zvezi s tem še niso dorekli, pa tudi ukrepi še niso v celoti izoblikovani. Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc se je vrh koalicije pred četrtkovo sejo vlade strinjal, da je treba v zdravstvu zagotoviti dodaten denar. Točke dnevnega reda na to temo pa vlada ni obravnavala. V tem tednu naj bi ministrstvo za zdravje in finance pripravilo interventni zakon z ukrepi za sanacijo bolnišnic, je pojasnila Kolar Celarčeva. Z interventnim zakonom bodo zagotovili dodaten denar za poplačilo zatečenih oziroma prekomerno zapadlih obveznosti. Ministrica je dejala, da so veliko ukrepov za sanacijo s finančnim ministrstvom že uskladili. O tem, koliko naj bi bil finančno "težak" ta interventni ÓHb0í ¿Oís** iCA £luj Foto: Črtomir Goznik Vlada je na seji 27. julija odločila, da bo do 31. avgusta sprejela načrt ukrepov za zagotovitev finančne in poslovne stabilnosti javnih zavodov v zdravstvu, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, in za poplačilo njihovih neporavnanih zapadlih obveznosti. Danes smo 5. septembra, vladni sanacijski ukrepi pa še vedno niso javno obelodanjeni. Vprašanje je, ali so sploh koalicijsko usklajeni. zakon, tudi v četrtek na novinarski konferenci po seji vlade ni želela govoriti. Je pa povedala, da se je na koaliciji omenjala številka 60 Vlada napoveduje ugotavljanje odgovornosti Pred časom smo na ministrstvu za zdravje poizvedovali, kaj bi se zgodilo, če bi kateri izmed pomembnih dobaviteljev zdravil, medicinske opreme in pripomočkov, kijih bolnišnice vsakodnevno potrebujejo za svoje delo, zaradi odprtih terjatev do zavoda ustavil dobavo. »Za poslovanje je odgovorno poslovodstvo, ki mora sprejeti vse poslovne ukrepe, da do tega ne pride. Odgovornost in pristojnost poslovodstvaje, da ob takem dogodku ustrezno ukrepa in omogoči normalno zagotavljanje zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje in vlada pripravljata ustrezne ukrepe za sanacijo poslovanja bolnišnic. V okviru teh ukrepov bo zagotovljeno tudi ustrezno poplačilo obveznosti ob istočasnem ugotavljanju odgovornosti poslovodstva za nastalo situacijo. Za poslovanje posameznega zavoda je odgovoren direktor zavoda, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavoda. Svet zavoda pa sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje. Rezerve so zanesljivo možne z optimizacijo poslovanja, ki ga mora izvesti poslovodstvo,« so povedali na ministrstvu za zdravje. milijonov evrov, saj toliko skupaj znašajo obveznosti bolnišnic, ki so neporavnane že več kot 90 dni. Ministrica verjame, da bodo našli prave rešitve, denar ter tudi sanirali bolnišnice. Na vprašanje, zakaj te točke v četrtek niso obravnavali na vladi, pa je dejala, da so "rekli, da nima smisla, da posebej govorimo o ukrepih". Bolnišnice si sposojajo iz državne zakladnice Zaradi težav z likvidnostjo se bolnišnice s prošnjami za posojila obračajo tudi na državno zakladnico. V avgustu je iz državne zakladnice likvidnostno posojilo v skupni vrednosti 3,5 milijona evrov prejelo šest bolnišnic. Posojila so bila bolnišnicam odobrena z zapadlostjo v istem mesecu. Premostitvena posojila, ki so jih zavodi prejeli in vrnili v avgustu, so bila odobrena splošnim bolnišnicam Nova Gorica (700.000 evrov), Murska Sobota (700.000 evrov), Ptuj (400.000 evrov), Novo mesto (800.000 evrov), Slovenj Gra- dec (850.000 evrov) ter bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj v višini 50.000 evrov. Ni pa dodatnega posojila prejela Bolnišnica Topolšica, ki je imela zaradi likvidnostnih težav v preteklih mesecih težave pri izplačevanju plač zaposlenim. Ta ima pri zakladnici že dve posojili v skupni višini 2,27 milijona evrov, zaprosili so za dodatnih 700.000 evrov. Sanacijski ukrepi in sanacijske uprave Ministrica za zdravje Miloj-ka Kolar Celarc pravi, da so v interventnem zakonu z ukrepi za finančno sanacijo bolnišnic predvideni sanacijski upravitelji in sanacijske uprave. Direktorji vseh zavodov, kjer bo potekala sanacija, bodo morali pripraviti sanacijske programe s konkretnimi cilji in organizacijskimi, finančnimi ter procesnimi ukrepi. Ministrica pričakuje, da bo interventni zakon tako hitro pripravljen, da ga bodo po nujnem postopku obravnavali že na septembrski seji državnega zbora. Kot je poudarila, pa v njem ne morejo zajeti sistemskih ukrepov, s katerimi bi reševali finančne težave oz. zagotavljali poslovno stabilnost bolnišnic. So pa ti predvideni v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter predlogih novel zakona o zdravstveni dejavnosti in o pacientovih pravicah. Prav tako po ministričinih besedah pripravljajo druge ukrepe, da bi zagotovili izravnano poslovanje zavodov v tem letu. Po ministriči-nih besedah so znotraj vlade oz. koalicije govorili tudi o ustreznem dvigu cen zdravstvenih storitev. STA/MZ Sredi julija je dolg Splošne bolnišnice Ptuj do dobaviteljev znašal 6,7 milijona evrov, povprečni plačilni roki so bili 230 dni. Zavod že vse leto 2017 iz rednega poslovanja ustvarja izgubo. V prvih petih mesecih tega leta so je pridelali 800.000 evrov. Osebna kronika Rojstva: Polona Ambrožič Bombek, Mestni Vrh 74, Ptuj - deček Kal; Ines Krivec, Spodnje Negonje 18 a, Rogaška Slatina - deček Luka; Mateja Bauman, Koračice 2, Sv. Tomaž - deklica Neža; Klara Sitar, Dragonja vas 15, Cirkovce - deklica Ana Paulina; Janja Krajnčič, Kajžar 36, Miklavž pri Ormožu - deklica Ariana; Katja Trstenjak, Stanovno 42, Ivanjkovci - deklica Luna; Mateja Zupanec, Mostečno 48, Makole - deček Timi; Valentina Milošič, Ljubstava 10, Videm - deček Tijan; Mojca Diz-darevic, Mestni Vrh 2 a, Ptuj -deklica Eva; Sara Kosec, Miha-lovci 50, Ivanjkovci - deklica Eva; Jasmina Mlinarič, Gerečja vas 39 d, Hajdina - deklica Alina; Barbara Vindiš, Kajuhova ulica 3, Ptuj - deklica Anika; Jasmina Križaj, Anželova ul. 5, Ptuj - deklica Tesa; Maruša Kaizer, Slovenskogoriška c. 18, Ptuj - deklica Maruša; Adrijana Kokot, Ul. 5. preko-morske 16, Ptuj - deček Nik; Indira Redič, Ciril-Metodov drevored 17, Ptuj - deček Eydin; Sandra Horvat, Zagorci 62, Juršinci - deček Anej. Umrli so: Elizabeta Forstnerič, roj. Štrucl, Ptuj, Toplakova ul. 2, roj. 1923 - umrla 24. avgusta 2017; Ciril Ehergar-tner, Videm, Pobrežje 155 a roj. 1932 - umrl 26. avgusta 2017; Marija Petek, roj. Kra-jger, Gorišnica, Gajevci 16 a, roj. 1927 - umrla 28. avgusta 2017; Milena Debelak, roj. Ur-lep, Ptujska gora, Ptujska gora 68 a, roj. 1946 - umrla 28. avgusta 2017; Elizabeta Hojnik, roj. Kranjc, Dornava, Lasigo-vci 15, roj. 1928 - umrla 27. avgusta 2017; Janez Pečar, Ptuj, Spuhlja 133 a, roj. 1940 -umrl 30. avgusta 2017; Elizabeta Pleteršek, roj. Kac, Lovrenc na Dravskem polju, Ple-terje 24, roj. 1932 - umrla 29. avgusta 2017; Jožef Volgemut, Ptuj, Kicar 49, roj. 1938 -umrl 28. avgusta 2017; Marija Šegula, roj. Šegula, Kidričevo, Ob železnici 6, roj. 1928 -umrla 31. avgusta 2017. Poroke - Ptuj: Gorazd Volgemut, Ptuj, Volkmerjeva c. 27, in Karmen Milošič, Videm, Lancova vas 59; Simon Cimer-man, Markovci 74, in Tanja Kvar, Strmec pri Polenšaku 19; Primož Njegač, Bukovci 100 f, in Sabina Janžekovič, Stojnci 140 e; Ivek Dovnik, Okoška Gora 49, in Tamara Poznič, Hajdoše 59 a. Napoved vremena za Slovenijo Kakršen kimavec, takšen bo sušeč. 5/20 »Konec poslovnega leta 2016 je 15 slovenskih javnih bolnišnic v bilanci stanja izkazovalo primanjkljaj v skupni višini 170 milijonov evrov, preostalih 11 bolnišnic izkazuje presežke v skupni višini 16 milijonov evrov. Skupen kumulativni primanjkljaj vseh 26 bolnišnic je na dan 31. 12. 2016 znašal nekaj manj kot 154 milijonov evrov,« so navedli na ministrstvu za zdravje. Danes zjutraj bodo na Primorskem plohe in nevihte, drugod bo precej jasno, po nekaterih kotlinah bo megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, nastane lahko še kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. Obeti V sredo bo na jugozahodu pretežno oblačno, drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bo večinoma oblačno in deževno, predvsem na Primorskem bodo tudi nevihte. Foto: MZ