Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 186 Ljubljana, sobota 20. avgusta 1938 Cena D8o ^f3? r^t^o ^£?\JE?poklne' lzvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratt do 80 petit l r« A - Vrst a Din 2*50- 0(3 100 do 300 vrat A Din 3, večji lnseratl petit vrsta um ^—^ popust po dogovoru, inae ratni davek posebej. — >Slovenaki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dto 12.-^ mm inozemstvo Dto26^Rokop"r.*' ko n*> «"0 N"rnei riPn^rPi F^-an- r —■ ■-p pri'^'ioD - p +n razpoloženje r —- *evrp'o vsak \nt?le? 'o crnst^i -to -. "" Hn' ^nnrt yi^-Vo^;t' p*—onoiii in p^oi^;,-- r>o nom^ Tako hi cedai l°bko r»iri; eirv^ma avanturistična igra s če-5ir«e.iov?č^o republiko naenkrat preu51^««*-r*i» razvo^ Tlud^kega i-azn^Mženia v An-gfiii :r» Ho-.'«Hio do katastrofe Lord Af***** **r^*i vojni psihozi LONDON 20 avg b. Lord Allen of Hurt-vvodd. član nacionalne laburistične stranke- ki se je pred kratkim mudil v Nemčiji, od koder je šel tudi v Prago, se je včeraj vrnil v London. Svoje bivanje v Berlinu j in Pragi je izrabil za razne razgovore z vodilnimi osebnostmi o položaju. V Pragi se je dolgo razgovarjal tudi z lordom Run-cimanom Po njegovem mnenju utegnejo govorice o neodvrnljivi vojni zelo Škodovati, ker utegnejo sedanje napetosti samo stopnjevati Ne trdim, da ni čuječnost narodov potrebna, prepričan pa sem, da ni mogoče boljše služiti miru kakor s premirjem v tej propagandi in protipropagan-di vojnih govoric. povabljen na Slovaško PRAGA, 20. avg. b. Lord Runciman je prejel s Slovaškega povabilo, naj bi enega izmed svojih weekendov namenil Slovaški. Pisarna je na to povabilo odgovorila, da je bivanje lorda Runcimana v Pragi odvisno ne le od raznih Časovnih dispozicij, temveč tudi od morebitne spremembe delovnega programa. Lordovi weekendi so čisto slučajni. Ako bi se zato lord odločil za kak weekend na Slovaškem, bi ne bil v zvezi z nobenim političnim poslanstvom. Kot kraj, ki bi prišel v ta namen v poštev, se v poučenih krogih označujejo Visoke Tatre ali Javorina. kjer so veliki lovski revirji. Incident v Mostu Praga, 20. avg. h. CTK: sporoča: Ker so se pričele širiti vesti iz raznih virov, da so na neki manifestaciji sudetskih Nemcev padali medklici in žvižgi od strani Ceho- sl ovako v in je naposled prišlo do vrveža med pripadniki obeh narodnosti in da bi se izsledili krivci teh incidentov, je minister notranjih zadev poslal v Most generalnega inšpektorja Krčmafa, da izvede preiskavo ki podrobno preišče dogodek. Pogajanja bodo odgođena za teden dni Praga, 20. avgusta. AA. (DNB). Kakor se je zvedelo iz praških političnih krogov, bodo pogajanja z Nemci zopet odgođena. Po izjavi narodnega poslanca sudetsko-nemške stranke Kundta, v kateri je podal stališče sudetske stranke glede vprašanja narodnih manjšin, bo odgoditev trajala približno teden dni. Med tem časom bosta praška vlada in lord Runciman proučila možnost določitve podlage za nova pogajanja. V zvezi s tem se mora računati z aktivnim sodelovanjem angleškega poslanstva pri pogajanjih. Zdi se pa, da še ni razčiščeno vprašanje, ali naj bo akcija lorda Runcimana samo posvetovalna. Nemški glas o mrvi fazi pogajanj Berlin, 20. avg. h. Nemški listi obširno komentirajo sestanek lorda Runcimana in Henleina in izražajo soglasno prepričanje, da so s tem stopila pogajanja v Pragi v novo razdobje, pri katerem bo lord Runciman uveljavil svojo posredniško vlogo. D jura Paunkovic na mrtvaškem odru Pogreb bo v nedeljo popoldne v Beogradu BEOGRAD, 20. avg. e. Truplo pokojnega D j ure Paunkoviča, II. podstarešine SKJ, so davi ob 6.20 pripeljali v Beograd. Na postaji so se zbrali predstavniki Saveza SKJ, beograjske župe in vseh beograjskih edinic ter posameznih društev in organizacij, pri katerih je pokojnik sodeloval in mnogo občinstva. Truplo so prepeljali s postaje v Savezne prostore na Terazijah, kjer so ga položili v slavnostni dvorani na mrtvaški oder. Vhod v prostore je ves v črnem, v vestibulu je pa knjiga za vpisovanje. Danes in jutri bo imelo občinstvo ! dostop v dvorano Ha se poslovi od po- i kojnika. I Pogreb brata D j ure Paunkoviča bo v nedeljo ob 15. Vdova pokojnika ga. Milica je že prispela včeraj v Beograd in so ji predstavniki Saveza izrekli svoje sožalje. Danes ob 17. bo žalna seja Saveza SKJ, posvečena spominu pokojnika. Ob smrti II. podstaroste Saveza SKJ br. D j ure Paunkoviča je prejela Savezna pisarna v Beogradu še sožalne brzojavke od Kjuseivanova, ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bolgarije, patrijarha Gavrila, češkoslovaškega poslaništva v Beogradu Stevana Čiriča, predsednika Narodne skupščine, Zveze ruskih Sokolov in Zveze poljskih Sokolov. Japonska in Italija Poslanica in zahvala kneza Konove italijanskemu narodu RIM, ?0 avg. e. Japonski ministrski predsednik princ Konove je naslovil v listu »Popolo d' Italia« poslanico italijanskemu narodu, v kateri pravi, da je prijateljstvo med italijanskim in japonskim narodom ustvarila skupna fronta dveh najstarejših civilizacij na svetu, italijanske In japonske. To prijateljstvo med Rimom in Toki jem lahko postane izhodna točka za ustvaritev univerzalne civilizacije na svetu Dalje pravi, da Japonska ne bo končala svoje borbe na Kitajskem, dokler ne bo zrušila Čangkajška in dokler ne bo dosegla ustanovitve kitajske vlade, ki bo imela v svoiem programu sodelovanje z Japonsko. Glede vprašanja, ali bo Kitaj?ka po vojni federativna ali enotna država, poudarja princ Konove. da bo o tem odločal kitaiski narod sam Na koncu se zahvaljuje Italiji za njeno zadržanje v kitajsko-iaponskem sporu, zlasti pa za to da je Ita-liia ustavila dobavo orožja Kitajski. JUBILEJNI $0. MEDNARODNI SEJEM PARIZ, 20. avg. e. Japonski poslanik v Parizu Sigimuri je dal listu »Epoque* Iz-'javo, da Japonska noče voditi druge vojne, ker je že vezana na Kitajskem. Toda Japonska stremi po zavzetju sovjetske vojne baze v Vladivostoku, ker ji ta vsak hip grozi z letalskimi napadi na japonska mesta in ker s svojimi podmornicami lahko prepreči pomorske komunikacije. Po informacijah japonskih krogov se nahaja v Vladivostoku 2000 letal in 110 podmornic, kar je velika nevarnost, ker stoje takorekoč pred vrati Japonske. Teden hrvaške kulturo rj. vin. — ix. Običajni popusti. Pogreb Hlinke PRAGA, 20. avg. e. Danes popoldne odpotuje predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža v Ružomberk, kjer bo jutri prisostvoval pogrebu patra Andreja Hlinke. Dr. Hodža ob tej priliki ne bo govoril. Na jutrišnjem pogrebu Andreja Hlinke bo sodeloval tudi oddelek češkoslovaške vojske, da zaslužnemu slovaškemu politiku izkaže vse vojaške časti. Kar se tiče nasledstva Hlinke v vodstvu stranke, zatrjujejo, da bo vodil stranko petčlanski direktorij in sicer dr. Tisa. poslanec Sidor, senatorja Budaj in Mederli in generalni tajnik stranke poslanec Sokol. Funkcije pred sednika bo vršil posl. dr. Tiso, ki vodi zmerno krilo Slovaške ljudske stranke. Vprašanje Horfhyjevega naslednika Na seji razširjenega ministrskega sveta so bili določeni trije kandidati Ihwlhin»«fltii, 20. avg. e. Veliki ministr-ejti avet, ki x zasedal te dni, se je med drugim navil tudi z vprašanjem naslednika sedanjega državnega upravitelja Hor-thyja. Službeni krogi skušajo ohraniti vsebino razprave in sprejete sklepe v tajnosti, po indiskreciji pa je vendarle bilo mogoče zvedeti nekaj podrobnosti o tej stvari. Po zakonu 0 državnem upravitelju Je imel admiral Horthv pravico predložiti tri osebe -izmed katerih naj bi parlament na skupni seji obeh zbornic izvolil njegovega naslednika. Regent Horthv se je glede na zapleteni mednarodni politični položaj odrekel tej svoji pravici in jo odstopil vladi, ki je sedaj na seji velikega ministrskega ap ta sestavila naslednjo temo: grof Štefan Bethlen, grof Jurij Karoly in grof Pavel Telekvi. Vsi trije so bih v povojni Madžarski ministrski pred. sodniki in grof Telekvi je *e sedaj pt^ svetni minister. Nova trenja med Anglijo in Italijo Anglija omejuje trgovinski promet Rim, 20. avg. o. Kakor vse kaže, so nastala med Anglijo in Italijo nova trenja. Predvčerajšnjim je dat angleški trgovinski minister Saley iz čisto gospodarskih razlogov pobudo, da bi se omejil angleški trgovinski promet z Italijo. Opozoril je angleške izvoznike, naj bodo oprezni in naj z italijanskimi uvozniki ne zaključujejo ni-kakih večjih kupčij ter naj vobče omeje uvoz angleških proizvodov v Italijo, dokler se sedanji položaj v stvarnem gospodarskem odnosu med obema državama ne iz-premeni. Italijanska politična javnost pa je sprejela to pobudo angleškega trgovinskega ministra s povsem drugih vidikov Italijanski listi so pričeli Saleveve namere hudo kritizirati. »Giornale d'Italia« danes odkrito naglasa, da ima pobuda za omejitev angleškega trgovinskega prometa z Italijo zgolj politične tendence. Na videz hoče Velika Britanija omejiti promet zaradi tega, ker je italijanski pasivni saldo v klirinškem sistemu med obema državama znatno na-rastel. Toda ta pasivni saldo je nastal zaradi tega, ker so Italijani v Angliji več kupovali kakor Angleži v Italiji. Anglija je vobče do skrajnosti omejila svoje nakupe na italijanskem trgu Da klirinški sistem potemtakem ni dobro uspeval, krivdo ni mogoče pripisati Italiji. List tudi zahteva, da italijanska vlada proti eventualnim angleškim ukrepom nemudoma izda primerne protiukrepe. Predvsem naj se omeji ali povsem ukine uvoz angleškega premoga in drugih angleških proizvodov, za katere bo zlahka najti nadomestila v drugih državah, zlasti v Nemčiji in Poljski. Tragična smrt mladega dijaka Instruktor po nesreči ustrelil sina veletrgovca Bolaffta Marjana v Moškanjcih Moškanjci, 20. avgusta V Mo-škanjcih je postal včeraj popoldne žrtev usodnega in tragičnega naključja mladi dijak, 20-ietni absolvent gimnazije v Ljubljani Marjan Bolaffio. sin uglednega veletrgovca z vinom g. Evgena Bolaffia v Moškanjcih. Mladi Marjan se je pripravljal, da bi kot privatist položil maturo in zaradi tega so domači najeli inštruktorja, nekega akademika iz Most pri Ljubljani, ki ga je v Moškanjcih instruiral in pripravljal za zrelostni izpit. Včeraj popoldne je odšel mladi Marjan h krojaču pomerit novo obleko, z njim pa je bil tudi njegov instruktor, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo in 9 katerim sta hotela po izpitu napraviti s kolesi izlet v Francijo. Zla usoda jima je pa prekrižala načrte. Ko je Marjan po-merjal obleko, se je njegov instruktor neprevidno igral s samokresom, za katerega najbrž ni vedel, da je nabasan. Ze je bila nesreča tu: v naslednjem hipu se je samo- kres sprožil in smrtno zadet v ćelo se je nesrečni Marjan zgrudil. Nesrečnemu mladeniču so takoj priskočili na pomoć, bil pa je v zadnjih zdinlJA-jih in je bila vsaka pomoč zaman. O tragičnem dogodku so obvestili starše, katere je vest o sinovi smrti globoko pretresla, Bolaffievi so snoći o nesreči brzojavno obvesti!; tudi ugledno Peganovo rodbino ▼ Ljubljani, katere nečak je btl pokoim Marjan. Pokojnega Marjana je poznala vsa mlajša generacija Ljtrbljaiie. bfl je vzorero in plemenit fant, nenavadno postaven in zal, vrl Sokol in ko* tak navdušen čkm matičnega Ljubljanskega Sokola. Njegova tragična smrt je bolno odjeknila med številnimi njegovimi znanci in prijafcefrji. Truplo pokojnega Marjana Bolaffia prepeljejo ob pol 11. v Ljubljano. Vrlemu miadeoiču časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Obletnica bitke na Ceru SABAC, 20. avg. e. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in ratni kov v Sabcu je včeraj priredil pred spomenikom v Tete-rišu spominsko svečanost za junake, padlimi v slavni bitki na Ceru leta 1914. Svečanosti se je udeležil tudi zastopnik kralja general Krstič in kot odposlanec ministra vojske in mornarice polkovnik Jovan Jst-kič.____ Borzna oorofcila. Curlh. 20. avgoista. Beograd 10.—, Pariz 11.91, London 21.29, New York 436.1875, Bruselj 73.475. MDan 22.955, Amsterdam 238.60, Berlin 174.90. Dunaj 33.—, Praga 15-0%, Varšava 82-35, Bukarešta Lord Lansburry v Sofiji SOFIJA, 20. avg. e. Angleški poslanec lord Lansburrv je imel v teku svojega dvodnevnega bivanja razgovore z razni ml bolgarskimi politiki in javnimi delavci. Včeraj je obiskal Pavla G rujeva, svetovalca kralja Borisa, nato pa predsednika vlade Kjuseivanova, pri katerem se je zadržal celo uro. Zvečer je imel v dvorani Akademije znanosti predavanje o miru in medsebojnem sodelovanju narodov. Po predavanja je predsednik Sobranja Stojča Mušanov priredil njemu na čast večerjo v diplomatskem klubu. Pripravljenost francoske vojske PARIZ, 19. avg. b. Podpredsednik vojaške komisije parlamenta Beauguitte objavlja v »Mat±nu« članek o nemških manevrih, v katerem meni, da je glavni namen teh manevrov preizkušnja nagle udarnosti nemške vojske, Število vseh vpokli-cancev ceni Beuagmtte na okoli dva milijom ljucn, pri čemer upošteva tudi one, ki so kot neborci aH pomožne sile pritegnjeni k manevrom. Francozom se iz tega vsiljuje spoznanje, da mora biti tudi francoska armada vedno pripravljena, da se lahko opre bliskovitemu napadu z enako naglim protinapadom. Dolžnost odgovornih francoskih krogov je, da poskrbe, da bo francoska armada po številu, po izvežba-nosti in po materijala najmanj enakovredna silam nasprotnika. To bo za Francijo in za droge najboljše jamstvu miru. Terorizem v Palestini JERUZALEM, 20. avg. e. Poleg potttič-rrih oblasti preiskujejo toch oddelki angleške vojske vse avtomobilske ceste in iščejo zakopane mine. Najnovejše orožje v terorističnih borbah med Arabci m Židi je v tem, da pod cestami zakopavajo mine, ki eksplodirajo v hrpti, ko gre čez nje avtomobil ali avtobus. Dve taki mini, ki nista eksplodirali, so našli o prfHM preiskave na cesti Jeruzalem—Jeriho. Na tovorni avtomobil, ki pripada društvu za elektrifikacijo Palestine, je bila vržena bomba, pri čemur so trin trije žkrje težje, trije pa raže ranjeni. Odhod delegacije za medparlamen tarno unijo BEOGRAD, 20. avg. e. Jugoslovenska parlamentarna delegacija, ki se bo udeležila konference interparlamentarne Unije v Haagu v času od 22, do 27. avgusta, odpotuje danes iz Beograda. Delegacijo vodita predsednik mterparlamentarne unije in predsednik Narodne skupščine Stevan Cirič ter predsednik senata Velimir Mažu-ranič. Vojni minister na Bledu BEOGRAD, 20, avg. Sooči je nAšihr vojske in mornarice armijski general Lju-bomir Maric odpotoval na Bled v spremstvu aufa Branetov obisk v Ankari PARIZ, 20. avg. e. Kakor zatrjujejo v obveščenih krogih, bo francoski zunanji minister Bormet obiskal Ankaro koncem meseca septembra. Izbruh japonskega vulkana Tokio, 20. avgusta, br. Danes je pričel nenadoma bruhati japonski vulkan Asama. H žrela se dviga 1-500 m visoko gost in dtdjfer chvn. Po pobočju polagoma razii-la^a, bruhanje pa spremlja močno podzemsko bobnenje, V okolici vulkana, ki že dolgo ni bruhal, je več letovišč, ki pa so jih^ danes morah nemudoma izprazniti. Pgjc se, napetu raamerje ob aa-Četku letnih san, Mn se je pa prvid zgodilo, da anaanabai de danes na v«, kakšni prejemki nru pripadajo od 1. a»guota dalje. Uprava je deta —Wm v podpis pogodbe brez navedbe viSrne doklad. nekateri člani so pogodbe podpisati pod pritiskom, kajti le pod pogojem so lahko dobili akontacijo na svojo gazo za avgust, nekateri člani so pa podpis take pogodbe odklonili ln seveda niso dobili akontacije, ie osmo leto dobiva ansambel samo akontacije na gaze. Izvršilni odbor Združenja gledaliških igralcev je storil vse, da bi nevzdržni položaj v drami ublažil, a uprava ni do danes dala nobenih zagotovil članstvu glede prejemkov. Kaj bo v bližnji bodočnosti, članstvo danes še ne ve. V obupnem položaju Je sklenilo apelirati na javnost in Jo poučiti o svojem težkem gmotnem poio- •ianja gledali- kakor taffl o pgftđmŠ v dkana za ametniaU nivo aa*. je Gmtmtmo poslalo upravniku, ta sosvetu, ki ga tvorijo dr. dr. Suanik in mestni lantnianr dr. Gro-tcse spceočOo; 18. U m. v drami, sporoča p. n. isafi popolnoma neurejenega ln ga ma^erijaJnega kakor todi eetotaega, merjB> med uprav« in fluiiliimi, v ljivi neprestani skrbi za življenjski in dn-ŠBMfl mir, ne more izpolnjevati svojih de- nareku jejo obstoječe delovne potrebe ter naša umetniška fn stanovska odgovornost. Ker M bOo navedeno stenje za obstanek slovenskega gleđalMča neizogibno pogubno, pričakujemo takojšnje dejanske ureditve omenjenega razmerja. Izjavo in poziv so podpisali vsi člani drame. Dejstvo je, da je naša gledališka kriza na vrhuncu, ogroženo je nase gledališče sploh, zato bomo o krizi se podrobno poročali. Jugasfovenski Sokoli se pripravljajo na olimpijado Iniciativa za udeležbo je zopet izšla iz najstarejšega fu-goslovenskega sokolskoga društva Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 20. avgusta. Edine olimpijske kolajne za Jugoslavijo so dozdaj osvojili le naši sokolski tekmovalci Leon štirkerj, Josip Primožič, Stane Derganc in še nekateri. Dokler je bila oltmpijfefcda 6X>ločena za Tofejo, menda pri nas ni nihče račtirtai, da bo mogla Jugoslavija sodelovati, kajti stroški bi bih previsoki. Zdaj, ko se je položaj zaradi prenosa olimpijskih iger v Helsinki spremenil, je skoraj gotovo, da bodo na bodoči olimpijadi sodelovali todi naši Sokoli. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Pragi so naši telovadci dosegli pomembn«, uspehe. Med moškimi so si priborili 3. mesto, med ž> nskami pa drago. Do bodoče olimpijade ne manjkata niti dve leti, in ker so priprave telovadcev najdaljše in najtežje, so se naši marljivi tekmovalci že zdaj začeli pripravljati za nastop v Helsinkih Iniciativa je spet prHla iz matice našega sokolstva, iz Ljubljane in sicer od najstarejšega jugosdovrnskega sokotskega društva >Ljrrbi-janski Sokol«, ki je bil os- novan že 1. 1863, komaj eno leto po prvem društvu v Pragi > Ljubljanski Sokol« je zbral in vzgojil izvrstne telovadce, ki vežbajo pod prvovrstnim strokovnim vodstvom trikrat tedensko. Plodove dosedanjih olimpijskih priprav bodo pokazan 27. t. m. z akademijo na svojem letnem vežba liscu. Tekmovalci bodo razdeljeni na dva razreda. V prvem bodo vsi oni, ki so že nastopili v mednarodni vrsti ah so se zanjo pripravljali, drugo pa bodo sestavljali telovadci, bodoči prvaki. V prvi vrsti bodo razen ljubljanskih tekmovalcev Vadnava, Gregorke, Forteja in Skrbniška še drugi znani telovadci kakor Primožič iz Maribora. P ris tov z Jesenic ter Boltižar in Vukičević iz Zagreba. Druga skupina bo nastopila s predpisanima vajama na bradlji in konju in poljubnima na krogih in na drogu. Razen telovadcev bodo nastopile tudi najboljše jugoslovanske sokolske tekmovalke, članice olimpijske in mednarodne vrste, s prostimi vajami, ki jih je sestavil dr. Murnik. Dve zanimivi obravnavi pred celjskim sodiščem Vitanjski ubijalec obsojen na 8 let in pol robije — V svojem sadonosniku ustrelil 17 letnega fanta Celje, 19. avgusta Pred tričlanskim senatom okrožnega so-diača v Celju so se zagovarjali danes 26 letni, v Brežice-okolico pristojni klobučar-ski pomočnik Josip žalnik, 21-letni delavec Jakob Dežman in 21-letni čevljarski pomočnik Ivan štruc, vsi iz Vitanja, žalnik se je moral zagovarjati zaradi uboja in prestopka zoper osebno varnost in prostost. Zaradi slednjega prestopka sta bila obtožena tudi Dežman in štruc. žalnik, Dežman in štruc so v nedeljo 10. julija zvečer popivali v Vitanju pozno v noč. Ko so stali okrog polnoči pred Kuzma. novo gostilno, je prišel po cesti 24-letni občinski čuvaj in agilni načelnik vitanjske-ga Sokola Viljem Purg ter prijazno pozdravil vse tri. žalnik pa je takoj stopil k Pur-gu in ga osorno vprašal, zakaj ga je naznanil sreekemu načelstvu in mu pripomogel do 4 dni zapora. Nato je žalnik priaolil Purgu krepko zaušnico, ki mu jo je Purg takoj vrnil, žalnik je nato Se nekajkrat udaril Purga, nato pa izvlekel štilet in zabodel Puga naravnost v srce. Purg se je še opotekel nekaj korakov, potem pa se je zgrudil in na mestu izdihnil, žalnik je pozneje sam priznal, da ni imel povoda jeziti se na Purga. ker mu je bilo znano, da ga ni bil ovadil Purg nego vitanjski orožniki, žalnik in Dežman sta kmalu po zločinu srečala Antona Pungartnika- žalnik je povedal Pugartniku, da je nekoga zabodel in da bo nocoj obračunal še z nekaterimi drugimi, ter povabil Pungartnika s seboj. Ker se je Pungartnik temu uprl, ga je žalnik udaril za uho in mu nastavil nož na prsi. Ker je Pungartnik poznal Žalnika in Dežni ana kot nasilna človeka, je šel z njima. Spotoma je grozil žalnik. da bo zaklal orožnike in Jerneja Kuzmana. Končno je moral Pungartnik z žalnikom in Dežmanom na Jaklinov kozolec. Tam mu je žalnik ukazal, da ju mora stražiti, če bi prišli orož-n;ki. Prej sta se se Žalnik in Dežman oborožila s sekiro in velikim kamnom, da bi nanadla orožnike, če bi ju pri Sli iskat. Žalnik in Dežman sta legla nato spat na kozolec. Tam so ju kmalu nato našli orožniki in ju aretiral!. žalnik, Dežman in štruc so bili tudi obtoženi, da so 28. junija ponoči vdrli v stanovanje Karla Jakoba, hlapca pri Jerneju Kuzmanu v Vitanju in da so hoteli hlapca pretepsti. a ga niso našli. Žalnik je bil obsojen na 8 let ln pol robije, Dežman na 2 meseca in 15 dni strogega zapora. Štruc pa je bil oproščen. Celje, 19. avgusta Zaradi umora se je moral zagovarjati danes pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 39-letni posestnik Avgust Narat iz Plesa pri Sv .Petru pod Sv. gorami. V četrtek 21. johja okrog 20.30 je Sel 17-letni posestnikov sin Ivan Geršak iz Hra stja k posetnici Mariji štancarjevi v Srebrnik naprosit njenega sina Antona Moto-šaka, da bi prišel drugI dan h Gersakovim mlatit žito. Mladi Geršak je Sel po bližnjici, ki vodi skozi sadovnjak posestnika Avgusta Karata v Plesu. Tam je stopil s steze pod neko jablan in pobral več jabolk, ki so ležala na tleh. V sadovnjaku pa je takrat stražil z lovsko puško v roki posetnik Av- 1 gust Nara t. Posestnik je zaklical Geršaku, ki ga v temi ni spoznal: >Kdo si?« Geršak pa se je obrnil in hotel oditi. Narat je pomeril, ustrelil iz daljave 25 do 30 korakov proti Geršaku in ga zadel. Geršak je tekel nekaj časa proti banovinski cesti, nato pa se je zgrudil in takoj izdihnil. Petnajst svinčenih zrn ga je bilo zadelo v hrbet ter mu povzročilo smrtonosne poškodbe na srcu, pljučih, debelem črevesu in veliki trebušni mreni, poleg tega pa je dobil Geršak še 11 težjih in lažjih poškodb. Narat je bil obtožen zaradi umora. Pri razpravi je izjavil, da ni spoznal Gersaka in da bi ne bil streljal nanj, če bi bil vedel, da je on v sadovnjaku, ker je bil z Gerša-kovo rodbino v prijateljskih odnošajih. V sadovnjaku je stražil zato, ker so mu neznanci v zadnjem času pokradli mnogo jabolk iz sadovnjaka. Moškega, ki ga je zalotil v sadovnjaku, je hotel samo obstreliti, ne pa usmrtiti. Sodišče je prišlo v teku razprave do zaključka, da ne gre za umor, marveč za uboj, in je obsodilo Narat a na 4 leta robije, na izgubo častnih pravic za dobo 4 let ter na plačilo 500 din povprečnine in pogrebnih stroškov za usmrčenega Gersaka. M^tociklistična nesreča VZROK SO NAŠE SLABE CESTE Kranj, 20. avgusta Kakor običajno ie tudi včeraj naročil kranjski trgovec g. Jože Vidmar, ki ima trgovino pri »Bajželjnu« na Savskem bregu, vajencu avtomehanika g. Rozmana Maksu Magušarju, naj mu opere motor s prikolico. Magušar je odpeljal motor z Mestnega trga. namesto da bi zavil po Jelenovem klancu domov v delavnico, se je pa peli al nekoliko na sprehod po cesti proti Na* klu. Ura je bila ravno rricetrt na dve, ko se je vračal v mesto. Pred Omeraovo hišo, kjer je cesta precej ozka, je srečal avtomobil. Šofer v avtomobilu se je umaknil na svojo stran, Magušar pa tudi, oba popolnoma pravilno. Tedaj pa je Magušar za vozil preveč na kraj ceste, ki tam precej visi, prišel v kanal in to ga je najbrž toliko zmedlo, da krmila ni več obdržal trdno v rokah, treščil je s sprednjim delom motorja ob podboje vrat in še enkrat v vrata sama, ki vodijo na prvo Omeraovo dvorišče poleg Sumijeve mesnice. Motor s prikolico se je odpeljal na nasprotno stran ceste in ni hudo poškodovan, fant pa je odlete! po tleh. Pri padcu ae sicer Magušar ju ni pripetilo nič hudega, pač pa si je tedaj, ko je treSCIl x vso močjo ob zid in vrsta, zlomil desno nogo pod kolenom, da mu je kost kar izstopila in mu je močno tekla kri. Seveda se je na kraju nesreče zbrala velika množica ljudi, ki so takoj poklicali reSimi avto. Nesrečni fant, ki je star kakih 18 let in bi bil čez pol leta že izučen, je hode bolečine junaško prenašal in dobro, da se ni onesvestil. Njegova nesreča je med vsemi zbudila splošno sočutje. Ko je prispel i rešilni avto, so ponesrečenca odpeljali v | bolnišnico v Ljubljano. Drugih vidnih poškodb Magušar m dobil. Za las je pa manjkalo, da ob tej priliki ni prišlo ie do druge hujše nesreče. V tem času sta sli v službo gospodični Fani Bra-daska in Mara Krč. Krčeva se je ravno nahajala na onem mestu, kjer se je Magušar zadel ob zid. ko je zavozil s ceste na hodnik. Basdaškova, ki je bila par korakov zadaj, je br* zavpila Krčevi, naj se umakne, nakar je ta hitro skočila skozi odprta vrata v velo. Da ni napravila tega. bi Magušar z motorjem treščil vanjo in bi bila lahko na mestu mrtva. Obe sta bili zelo prestrašeni, kar je ra/umijivo. Krivde za to nesrečo ne nosi Magušar. Fant je motornih vozil vajen, saj je nedavno skupno z g. Rozmanom iia prikolici tekmoval na Jezerskem vrhu. Kot pravijo očividci, ni vozil prehitro, ognil se je pravilno, edinole če ga je prikolica nekoliko zanesla v stran. Vsega je kriva cesta, ki je ozka, ki preveč visi in zadostuje malenkosten povod za nesrečo. Saj ie znano, da so večine prometnih nesreč krive naše obupne ceste. Pridnemu fantu pa želimo, da bi čimprej in čim bolje okreval. Kdo se |e ponesrečil na Triglavu ? je zahteval novo žrtev — Ekspedicija s truplom se še ni vrnila Ljubljana, 20. avgusta. Današnje »Jutro« je objavilo vest, da se je včeraj dopoldne tik pod vrhom Triglava smrtno ponesrečil neki starejši turist. Nesrečo je sporočil v Mojstrano neki Nemec, ki je bil v družbi ponesrečenca in še štirih drugih turistov, ki so krenili po Tominškovi pot na Triglav Baje se je turist ponesrečil pod vrhom, kjer je pred leti padel nemški turist Miiller. Vest o nesreči je seveda v Ljubljani povzročila precej razburjenja in strahu v rodbinah, katerih člani -so odšli te dni v Triglavsko pogorje. V naši redakciji je vse dopoldne pel telefon in nepretrgoma so ljudje vpraševali, če že vemo, kdo 1e ponesrečeni turist. Žal jim t odgovorom nismo mogli postreči. Obrnili smo se sicer večkrat telefonično v Mojstrano od koder so nam pa sporočili, da če ni nikogar s Triglava v dolino m da zaenki at ni mogoče zvedeti kdo *e nnesrečenec. Ker se glasi poročilo, da je ponesrečenec starejši turist, bi prišla v po stev prof. Rajko Justin iz Ljubljane in pa upokojeni poštni direktor g. Ivan Vidmar, oče direktorja Poštne hranilnice v Ljubljani. G. Ivan Vidmar je odšel v sredo v Triglavsko pogorje, čeprav se bliža Že devetemu križu Kljub SS letom je direktor Vidmar se vedno krepak in vsi so se čudili, ko si je oprtal izredno velik nahrbtnik ter jo mahnil v planine. Ni izključeno, da mu je pri plezanju postalo slabo ali pa ga je morda napadla solnčarica, tretja verzija pa je, da mu je spodrsnilo in je strmoglavil v prepad. Njegov sin direktor dr. Vidmar, ki je seveda v silnih skrbeh, se je že davi odpeljal v Triglavsko pogorje, kamor je tudi že včeraj krenila reševalna ekspedicija pod vodstvom Jožeta C.o. pa in dr. Mihe Potočnika. Tudi prof. dr. Rajko Justin je že v sredo krenil v Triglavsko pogorje, najbrž da sta bila domenjena z direktorjem Vidmarjem Doslej ni znano, ali je morda on postal žrtev planin ali direktor Vidmar. živilski trg Ljubljana. 20 avgusta Čeprav je bil danes trg zelo dobro zaseden, vendar ni bil tako prenatrpan kakor pred tednom, ko je b*l najbrž letos največji promet. Največji naval je zadnje čase na zele-njadni trg. ki ga zalagajo najbolj Trnov-čan.ke in Barjani, a kljub ostri konkurenci dovižajo zelonjavo in sočivje tudi številne kmetice iz oddaljene okolice. Vsekakor so zdaj cene na zelenjadnem trgu najnižje ter ne moremo več pričakovati pocenitve. Zdaj je še izredno mnogo stročjega fižola, kumar, cvetače itd., pridelkov, ki jih v poz-ni jeseni ni več v tako lepi izbiri in ki so — lahko bi rekli — glavni »artikl* na zelenjadnem trgu. Cene zelenjave in sočivja so v splošnem že nekaj tednov ustaljene. Spreminjajo se pa še cene sadja. Zdaj že med njim prevladujejo jabolka, ki jih največ prodajajo kmetice na kmečkem sadnem trgu, in sicer povprečno po 3 din kg. Seveda pa teh jabolk ne smemo prištevati med namizno sadje. Lepše sadje prodajajo prodajalci na stalnem sadnem trgu, in sicer najlepša jabolka po 6 din kg. Dražje so hruške, ki jih letos ni posebno mnogo. Najlepše, maslenke so po 12 din kg, sicer pa dobite slabše blago že od 4 din navzgor. Breskve so po 10, 16 in 18 din kg, kar je mnogo predrago. Znatno se je pocenilo grozdje, in sicer so ga danes prodajali najcenejšega že po 6 din kg. Največ ga je bilo po 7 in 8 din, najlepše je pa po 10 din. Upoštevati je treba, da je bilo grozdje še sredi tedna v samem Novem Sadu, središču sadne trgovine, po 6 din fco brutto za netto. Zdaj se je nekoliko pocenilo, kar je vplivalo tudi na cene pri nas. Če upoštevamo to. sprevidimo, da grozdje ne more biti zdaj še cenejše v Ljubljani. Cene živil na debelo, zeljnatih glav in krompirja, so ostale nespremenjene. Usodna pogreška Ljubljana, 20. avgusta V benovinskem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb vlada že neka i dni nemalo razburjenje zaradi ueodne pocreSke ene izmed tam dodeljenih usmiljenk. Zavod, ki je bil šele nedavno ustanovljen in ki je nastanien v preurejenih prostorih v bivši šentpetereki vojašnici v Lipacevi ulici. Bi je nabavil v svrho zdravljenja ne* znatno količino radija. Potom radija je pripravila ena rzmed usmiljenk v torek ema-nacijski preparat, ki ga je položila na glas vo bolniku, dočim je radijsko i«lo pustila v vodi, v drugi posodi. Prva sestra se ie kasneje odstranila od bolnika, medtem pa ie prišla druga, ki je smatrala vodo v posodi, v kateri je bila radijska igla za odvisno. Odnesla jo je iz sobe in emanacijsko vodo z dragoceno iglo vrgla v lijak. Šele kasneje je priSla na dan usodna po« grefika, zaradi katere je bil alarmiran ves zavod. Jeli 90 takoj iskati radijsko iglo, vendar je iskanje silno oteikoceno. Po brezuspešnih prvih poskusih so pozvali mestne pokficne gasilce, ki so e pomočjo brizgame slcnšaE izprati kanal, da bi tako prišli do radijske rffle, vendar se ta način ni obne-seL Sedaj podirajo delavci del kanalizacij* ske napeljave in bodo igk> iskafi pod vodstvom strokovnjakov. Koliko Je vredna izgubljena radijska igla. ni znano, gotovo pa je. da bi pomenila njena izguba za zavod ogromno škodo. S AH Turnir v Osijeku Skoraj sleherno kok> prinese nova presenečenja ki tako je bilo tudi včeraj. Pavlović je kot orni v budimpestanskem gambita premagal Rajkovića. Lesnik j« porazil Sakoska, ki je izbral francosko obrambo. Lesnik je s to, že peto zaporedno zmago, dobil na/boljše nade, da si osvoji naslov amaterskega mojstra. Šiška je v lepi partiji pomzil Jonkeje, ki se je branil holand-sko. V središnjici je Šiška dobil kmeta in nato še figuro. Zelo ostro sta igrala Šuba-rić in Avirović. Sobaric" je na francosko obrambo nasprotnica izvedel napad & kmeti in zmagal. Rabar je v Nimcovičevi indijski obrambi premagal slabega Turka. Bajer-ju je zadostovala premoč kmeta, da je v Caro-Kannovi partiji premagal Spasojeviča. Martinić in Miiller sta po zamenjavi figur remiziraia. Pri nadaljevanju prekinjenih partij je Carev, čeprav je imel dva kmeta več, samo remizirai s Šižko. Cindrić je premagal Mullerja, Jonke Baverja. partija Martinie —Pavlović je bila reiLis. Stanje po X kolu: Lesnik in Rabar po 6 in pol, Šiška in Pavlović po 6. Carev in Jonke po 5 in pol, Rajković 5, Avirović 4 in pol, Sikošek, Miiller, iMartinic in šuba-rič po 4, Bayer in Turk po 3, Cindrić 2 in pol. Spasojević 0. Smrtna nesreča Ljubljana, 20. avgusta Na vrhniški progi med Drenovim gričem in Vrhniko se je včeraj pripetila strašna nesreča. Popoldne, ko odhaja vrhniški vlak S postaje, se je pripeljal po cesti iz Velike Ligojne 33 letni lastnik pražarne na Vrhniki Ivan Kueler z motociklom. Z glavne ceste je krenil na privatno pot, ki vodi do Verbičeve tovarne usnja, hoteč nekaj sporočiti svojemu bratu, ki je tam uslužben. Na Verbičevo pot je zavil baš v trenutku, ko je po progi privazil osebni vlak, ki ga je Kucler očividno opazil šele v zadnjem trenutku. Vozeč z veliko brzino se je skuša] rešiti tako, da je zavil v ostrem ovinku na levo ob progi, kjer se je pa zaletel v brzojavni drog. ki ga je odbil in je priletel v prvi vagon za strojem. Kolesje je Kuclerja potegnilo podse fn ga silno razmesarilo. Vagoni so truplo pregazili in ga razrezali na kose, ki so jih razmetali v dolžini kakih 20 m ob progi. Strojevodja je vlak takoj ustavil in je bila o smrtni nesreči obveščena tudi vrhniška postaja, odkoder so sporočili nesrečo ljubljanski železniški direkciji. Na Vrhniko se je popoldne odpeljala komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Razmesarjeno truplo so kasneje položili v krsto in ga prepeljali na dom Kuclerjevih v Veliko Ligojno. Tragična smrt nesrečnega mladeniča, ki je Šele nedavno osnoval svoje podjetje, je vzbudila na Vrhniki ter v okolici mnogo iskrenega socuvstvovanja z globoko užaloščenimi pokojnikovimi starši in brati. SPORT Državno prvenstvo v lahki atletiki Po prvih dneh državnega lahkoatietske-ga prvenstva za posameznike smo dobili naslednje nove državne prvake: V desetoboju je zmagal z dokaj slabim rezultatom 4758 točk Polak (Primorje) po hudi borbi pred svojim klubskim tovarišem Koscem. V teku na 10 km je zmagal favorit Bmčan (Ilirija) s povprečnim časom 33:58.2. Prvi državni prvak na 3000 m steeple ches, v tej panogi so v Jugoslaviji letos prvič tekmovali, je postal Krevs (Primorje) v dobrem času 10:15.4. Slaba je bila udeležba v teku 400 m z zaprekami. Siguren zmagovalec je bil Pleteršek (Primorje) s povprečnim rezultatom 57.8. Prvič v Jugoslaviji je bila na sporedu državnega prvenstva tudi hoja na 50 km, kajti dozdaj je znašala dolžina največ 25 km. Edini tekmovalec. Beias (Maraton Zagreb), je seveda postal državni prvak v slabem času 5:26:52. Najuspešnejši klub je bfl torej prva dva dneva Primorje, čigar člani so si osvojili dozdaj že 3 prvenstva, po eno pa zastopnica Ilirije in Maratona. Današnji spored se bo začel ob 17., jutrišnji pa že ob 15. Danes ob 17. se bo nadaljevalo lahko-atleteko prvenstvo na Stadiona. Današnji program vsebuje že glavne in finalne točke olimpijskega programa in sicer: skok s palico, met diska, 100 m. 400 m, 1500 m, met kopja, skok v daljavo in štafeta 4X100 m. Na startu so vsi prijavljeni klubi s svojimi najboljšimi atleti, kakor smo že poročali. Atleti Concordije, ki ne bodo nastopili, ker je njih kh* umaknil prijave, bi komaj utegnili resneje poseči v borbo za prva mesta. Izjeme bi bfti Kovaćević, Hanžcković m eveotuemo Miloš. To poudarjamo predvsem, ker Kotnik in Markn-šić ne bi mogla nastopiti v konkurenci *a- | radi sklepa skupščine JLASa od 27. II. t. I., kjer je bilo sklenjeno, da »tleti, ki prestopajo iz kluba v kiub, dobe eno leto zabrane nattopa. Temu hi se bila seveda Con-cordia rada Izmuznila m se moramo samo odločnemu nastopu predstavnikov klubov v dravski banovini zahvaliti, da so se striktno uveljavili sklepi skupščine. Končno poudarjamo, da bi dane* Con-cordis lahko posedla v borbo samo s Ko-vačevićem v kn>Prater^ in ^Carjevi svečniki« KINO ŠIBKA: Moj sin gospod minister PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Ustar. Selenburgova ulica 7. Z oziram na članek, ki ste ga priobčiti v »Slovenskem Narodu« št. 172 dne 3. avgusta na 2. strani v 5. stolpcu pod našlo vom »Izpod si/a Svedrovcev« zop^t odstavili. I Jasno je, da je tudi Mirko Javo mik bil mnenja, da so »Svedrovci« kakor tudi »EeraSka opera«, svinjariji ne pa umetnini. Mirko Javo mik si je prilastil pravico, da ostro obsodi obe deti in dramaturga, Josipa Vidmarja, ki j? po Javornikovem mnenju kriv, da sta biH deli vprizorjoni, in sicer Je obsojal v imenu vse še ne moramo propadle in pokvarjene ter razkro-jene slovenske javnosti, posebno pa se v svojem listu, to je v Slovenskem đonooc, ki je v prvi vrsti poklican, da čuva moralo naš''ga naroda. Branilec dr. Stare je tudi zahteval spo-polnitev preiskave, češ. da je bila eno. stranska, ker niso bile zaslišane tri priče, ki bi izrekle svoje mnenje o vrednosti obeh del in bi bilo to reprezentativno mnenje treh različnih stanov ter obenem mnenje gledanake publike. Te tri priče bi bile glavni urednik x>saovenca< dalsanađc dr. AJbčm, potipolkovmk v pokoki ln tajnik Slovenca* g. Šmid ter rndustrijalec Jo-sko Zabret. Dr. Jaške Je v imenu tožftca Josipa Vidmarja zahteval cbsodbo. branilec obtoženca je citiral vsa kočljiva mesta iz >Svedrovcev« in >Beraake opere« ter s silno govorniško spretnostjo dokazoval, da Imamo Slovenci samo eno gledališče, katerega nivo mora osti višji kakor nivo taksnega gledališča v Parizu aH Londona. Sicer pa nas sploh ne briga, in ni za nas odločilno, kakšne svinjarije vprizarja-Jo v Parizu in v Londonu. Odgovorni urednik Ješko Kosiček je bil obsojen, dramaturg' Josip Vidmar Je dobil zadoščenje na prvi instanci. Obramba nI dnprinsla dokaza resnic^ glede brd5tev v atedo J. Vidmarja. Četudi sta s Svedrovci« Sn >Beraška opera« morda, defi, ki nista bas vzgojni in sta za mladino poimjšl ji vi, kfjub temu Je izraz >svtnjstvoc prepro-staški in (pretiran za označbo favahtete teh del. OlaJBuna okornost za obtoženca Je bifeu da Je bOa kritika vsaj delno utemeljena ki bsla morda umestna, če bi pisec rafal zmernejše in druge t—a Proti sodbi Je bnmiDui prrjBvfl prizftr. Toplice blizu Ljutomera Voda Vtsčkovskili topfic je zdravilna proti Gledališče je za kulturno zrele ljudi Tožba dramaturga Josipa Vidmarja proti „Slovenskemu domu" — Odgovorni urednik obsojen Ljubljana, 20. avgusta ^Slovenski dom« je priobčil dne 7. februarja kritiko o nekem filmu in je bil ta film po mnenju poročevalca pohujšljiv in ničvreden film. kajti poročevalec je videl in slišal na platnu same kvante. Poročilo je spisal Mirko Javo mik. Ob koncu svojih razmišljan o vrednosti filma si pisec ni mogel kaj. da ne bi napisal še to. le: ^Pa kaj hočemo, te kvantP v filmu se še zdaleč ne dajo primerjati s svinj -stvi, ki jih ustvarja progresivna umetnost v ljubljanski drami pod dramaturško taktirko salonskega krasnoslovca g. Vidmarja.« Dramaturg Narodnega gledališča Josip Vidmar je vložil proti odgovornemu uredniku ^Slovenskega doma« zaradi tega očitka tožbo po zakonu o tisku. 3il je oklevetan po Čl. 52 zakona o tisku ter je zahteval primerno odškodnino ter objavo sodbe. Včeraj je mali senat, v katerem je bil predsednik s. o. s. Ivan Brelih ter sodnika okrožnega sodišča Pran Kovač ter Ivan Javorsek. obravnaval o tej tožbi in razsodil, da je odgovorni urednik Slovenskega doma« po zakonu o tisku kazno vin i duhovnik J«>sip Kosiček kriv ter se obsoja zaradi klevete dramaturga Josipa Vidmarja na 420 din denarne kazni, na plačilo 500 din povmrečnine in vseh stroškov. Objaviti mora tudi dispozitivni del razsodbe v listu. Zastopnik zasebnega tožilca Josipa Vidmarja dr. Jaške je v dolgi obtožnici dokazoval, da gre prav za prav za gonjo proti Josipu Vidmarju. Predvsem dramaturg ne odloča o delih, ki pridejo ali ne pridejo na repertoar, šlo je namreč, kakr je obtoženec izjavil za >Beraško opero« in za s Svedrovce«. Ti dve dramski deli sta bili -svinjstva«, ki sta prišli na spored v dramskem gledališču na Vidmarjcvo pobudo, kakor je trdil obtožencev branilec dr Miloš Stare. Tožitelj Josip Vidmar je dokazal, da ima samo posvetovalno besedo gied repertoarja, zadnjo besedo o njem imata ravnatelj in upravnik. Sicer pa je Vidmar izjavil, da ni bil proti vpri-zoritvi omenjenih del, kar Je prepričan, da imata svojo umetniško vrednost. Obtožnica je nadalje na široko razlagala, zakaj sta s>Svedrovci« in ^Beraška opera« umetniško vredni deli. Vidmar je izjavil, da je >Beraška opera« izredno dragoceno umetniško d:lo, ki so ga po vsem svetu z uspehom igrali. ^Svedrovci« so tudi vredno delo, avtor tega gledališkega komada je postal upravnik slavne Co-medie Francaise v Parizu. O umetniški vrednosti obeh del so se izjavili nadalje upravnik Oton Župančič, ravnatelj Pavel Golia. prof. Stanko Leben in drugi. Upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič je izjavil, da sta ^Svedrovci« in >Beraška opera« deli visokih umetniških kvalitet, šli sta tudi skozi cenzuro gledalske uprave in strogo cenzuro banske uprave. Oton Župančič je v svoji izjavi še pripomnil: »Teater ni mesto, kjer bi se otroci naslajali ob izrazih, katerih niti ne razumejo, temveč je teater za kulturno zrele ljudi« Ravnatelj Pavel Golia je izjavil ,da sta obe de£L umetniško visoko vredni. Režiser ing. arh. Bojan Stupica je izjavil, da je On predlagal vp rizo rit ev obeh del in je kot režiser omilil vsa mesta v originalu, ki bi morebiti žalila moralna čustva bolj občutljivih gledalcev. Tudi prof. dr. Leben je obširno pojasnjeval umetniško vrednost obeh del ter je razlagal o uspehu vprizoritev v Parizu, Londonu in drugod Glede na očitek obtoženca, da je Vidmar kriv za način režije, je več prič izjavilo, da se Vidmar ket dramaturg ne vmešava v režiserjevo delo. Režiser Ciril Debevec je potrdil, da ima režiser navadno najsvobodnejše roke glede režije. Branilec dr. Stare pa je dokazoval, da so »Svedrovci« in :>Beraška ^pera« deli, s katerimi je naše gledališče padlo na prav nizek nivo. Prečital je porazno mnenje Mirka Javo mi k a in dr. Tine ta Debeljaka o vrednosti obeh del. Predsednik senata je vprašal dramaturga Vidmarja, kako si razlaga močno razliko v ocenjevanju v obeh taborih, kajti priznani kulturni delavci in ustvarjalci izjavljajo, da sta deli umetniško vredni, drug tabor pa izjavlja, da sta pchujšljivi in v njih kar mrgoli svin;'stev. Dramaturg- Vidmar je menil, da ima razlika v gledanju na umetnost sploh pri nas svojo zgodovino. Tako zvani katoliški kritiki ozkosrčno presojajo umetnin? s svojega svetovnega nazora in morale. Zato so nekateri imenovali >svinjarije« Prešernove pesmi in zato je bila sežgana Cankarjeva zbirka pesmi. Z nekega moralnega vidika obsojena dela Prešernova in Cankarjeva so pa danes ljudje z istim svetovnim nazorom, kakor so ga imeli tisti, ki so sežgali Cankarja in osramotili Prešerna, priznali kot umetnine. Obtoženec je nadalje dokazoval, zakaj je Vidmar -salonski krasno?lovec«. Izjavil je, da se je Vidmar v svoji reviji ^Kritika« 1. 1925 sam b^ril proti gledališki pornografiji. Za pornografijo je smatral nekatere prizore ob vprizoritvi Cankarjevih in Goljarjevih del itd. Vsa mesta v -Kritiki«, v kat ri je Vidmar lomil kopje v borbi proti gledališki pornografiji in proti lascivnosti, je branilec dr. Stare prečital s pripombo, da je Vidmar prenehal borbo proti gledališki pornografiji, ko je postal dramaturg, češ, da je v teoriji drugače pisal kakor zdaj dela v praksi ter se ga zaradi tega lahko upravičeno imenuje salonskega krasnoslovca. Dr Tine Debeljak je kot priča ganljivo pripovedoval, kako je s tr^ni gospodičnami v gledališču pri predstavi »Svedrovcev«, pa je sedel kakor na trnju spričo kvant, ki jih je slišal z odra, njegove tri gospodične so pa od sramu zardevale. Mirko Javornik je pojasnjeval, kaj mu pomeni beseda »svinjstvo«. Izjavil je, da je morda nekoliko oster, a dober in krepak izraz za tujo besedo »kvanta«. Trdil je, da je Vidmar odgovor n za dramaturški del pregrama v gledališču. Vedel je povedati, da je ljudska fronta v Franciji spravils na najvišje mest o v Francoski komediji avtorja >Svedrovcev«, da pa so se vendarle našli pametni ijud-j0 po Blumovem odstopu in so nesrečne- 1 Vučkovci, 18. avgusta Ako se peljete iz Ljutomera po banovinski cesti proti izhodu skozi Razkrižje in Gibino, proti Sv. Martinu na Muri,* vam pove napis, da se cepi na desno stranska cesta v VuČkovce. Napis sam na sebi ničesar ne pove, tudi drugih kričečih reklam ni, vendar postaneš pozoren na številne z ljudmi obložene vozove, ki zavijejo po tej cesti. Peljejo se v toplice v Vučkovce. Od otrok in mladine, do revmatične starke in starca, vse se čez poletje vsaj trikrat okop-lje v zdravilni topli vodi v Vučkovcih, ki vre iz zemlje. Tudi svojo zgodovino imajo Vučkovske toplice. Pred mnogimi leti so iskali na tem kraju petrolej. Namestu petroleja pa jim je privrela na dan topla voda, ki je imela močan duh po žveplu. Lastnik zemljišča, kjer stoji zdaj kopališče, je izkopal široko jamo. par metrov dolgo in kmalu se je razširil glas. da voda odpravi nadležni rev-matizem. Ker lastnik ni imel sredstev, od kopalcev pa se tudi ni pobirala vstopnina, je bilo kopališče zelo primitivno. Na dnu in okrog jame je padala v vodo prst, da so ljudje prišli iz vode bolj umazani kot prej — a pomagala je vendar in marsikatera ženica se je hvalila, da je ne trga več po nogah, odkar se je okopala v Vučkovskih toplicah. Ljudstva je prihajalo vedno več in tako je rasla tudi potreba po večjem bazenu. Hoteli so si pomagati tako, da so iz večje globine nameravali zajeti večjo množino toplejše vode. Toda narava si ne pusti ukazovati. S preglobokim vrtanjem so odprli novo žilo — a z mrzlo vodo tako, da se je toplina prejšnje znižala in jo sedaj grejejo s parnim strojem. Zdaj sta betonirana in ograjena dva bazena, eden za moške, drugi za ženske. Kdor pa želi še gor- ke j šo vodo, ima na razpolago kabino s ka-djo. Voda v Vučkovskih toplicah vsebuje veliko množino žvepla, pravijo, da celo več kakor varaždinska, mnogo rudninskih soli in tudi nekoliko ogljikove kisline. Ozdravlja revmatizem, išias in želodčne bolezni ako jo uživaš na tešče. O zdarvilni moči Vučkovskih toplic ve že vsak od Slovenskih in Ljutomerskih goric, Murskega polja in Me-djimurja, tja čez v Prekmurje, odkoder prihajajo tudi Madžari. In kopalcev je vedno polno. Posebno ženske včasih tako napolnijo bazen, da se glava tišči glave. Ljudsko zdravilišče je to, kjer lahko naš mali človek dobi zdravja, ker so mu vrata v naša priznana zdravilišča in kopališča radi draginje zaprta. Tu ga stane kopel 2 din, jedačo in pijačo pa ima spravljeno v cekar-jflt, da ceneje izhaja. Tako uspeva v Vučkovcih primitivno, a med Prleki, Prekmurci in Medjimurci že sloveče zdravilišče. Kdor bi se zatekel v ta konec lažje zemlje z nabito mošnjo denarja, bi ga dobro naložil. Takoj ob kopališču se razprostira bukov gozd na položnem griču, kjer bi se lahko uredil krasen park. Valovita okolica, posajena z belimi kmečkimi hišicami, nudi lepo sliko. Ker so prenočišča in oskrba bolj slabo urejena, bi večje organizirano podjetje dobro uspevalo. Tako bi rasla reklama in tujci bi najprej iz radovednosti, potem pa že iz prepričanja prišli v Vučkovce iskat zdravja. Blizu teče tudi Mura. Da — zopet tujci! Morda je pa bolje tako, da ostanejo toplice v Vučkovcih primitivne, ker le tako je dostop tudi malemu človeku omogočen. Sedaj oskrbuje kopališče neka medjimur-ska družba, ki pridobiva blizu toplic tudi premog in ima svoj sedež pri Sv. Martinu na Muri. K. L. Sanacija Mestne hranilnice v škoSfi Proti sana«**ii ni nihče, pač pa so obča«i proti temu, da bi plačali za njo 1,700.000 Škofja Loka. 19. avgusta škofjeloška Mestna hranilnica je v tež-kočah. V neugoden položaj je zašla takoj pri svojem nastanku s tem, da je kot mlad in šibak zavod dovoljevala velika posojila industrijam brez zadostne finančne podlage. Industrije so zahtevale od posojilnice vedno nove kredite, kar pa jih tudi ni rešilo in so končno propadle. Čisto naravno se je pojavila težnja, da je treba Mestno hranilnico sanirati. Proti tej nameri ni nihče. Odprto je le vprašanje, kako naj se ta sanacija izvede. Škofjeloški obHnski odbor je o stvari ponovno razpravljal in storil tudi sklepe, ki navdajajo lo^ke gospodarske kroge s skrbjo. Občina Škofja Loka je namreč sklenila prevzeti poroštvo za najetje posojila v višini 1.700 000 din. ki ga bo najela Mestna hranilnica pri Hranilnici dravske banovine v svrho likvidnosti in sanacije. Mimo tega pa jc občinski odbor tudi sklenil vnašati skozi 17 let v vsakoletni občinski proračun din 100 000 kot letno odplačevanje poroštvenih obve7. Ta rešitev perečega vprašanja pač vzbuja resne pomisleke in jih tudi mor? vzbujati. Zakaj, nam najlepše tolmačijo stališča, ki so jih iznesli gospodarstveniki v svoji pritožbi na pristojno mesto. P-or* sanaciji ni nihče, treba pa je odločno oporekati, da bi se ta sanacija izvedla na račun davkoplačevalcev, ki bi jih kratko malo prisilili, da bi morali na občinskih dokladah prispevati skozi dolgo dobo 17 let po din 100.000 letno. Za sanacijo Mestne hranilnice bi se morala poiskati vsa druga pota prej in pretehtati vsi drugi viri. predno so prišli na misel sanirati jo s pobirar jem občinskih doklad. Zlasti bi se morala naprositi za pomoč banf&a uprava m pa dobro stoječe regulativne hranilnice. Pomisleki, ki vodijo škofjeloške gospodarske kroge, so povsem utemeljeni, kajti vse od leta 1936 dalje se doklade zvišujejo. Občina škofja Loka je že v letu 1936 pobirala 125"/o doklade zaradi stroškov novega šolskega poslopja, naslednje leto je pre- vzela banovina del stroškov za šolske potrebščine. Njene doklade so se zvišale za 26°/o, t. j. na 860/o in upravičeno smo tedaj pričakovali, da se bodo temu sorazmerno znižale občinske doklade. To se ni zgodilo. Novo razočaranje je prineslo letošnje leto, ko so se občinske doklade zvišale zopet za 10°/o in banovinske za 9°/o, tako da so se v dveh letih zvišale občinske in banovinske doklade za lepih 450/o. Od celotnega državnega davka 207.509 din. od katerega se pobirajo občinske doklade, plačujejo gospodje občinski odborniki skupaj le 8438 din in zato nemara člani občinskega odbora tudi ne bi občutili vse teže dajatev, ki bi nastale, ako bi se izvedla sanacija po sklepih občinskega odbora. Z zamišljeno sanacijo Mestne hranilnice bi se morale dvigniti občinske doklade za približno 50°/o in bi morala škofjeloška občina pobirati 185°/o občinske doklade. tako da bi z ban »vinskim i doklada-mi po 95fl/o znašale vse doklade 280V« — tedaj več, kot v katerikoli občini dravske banovine. Jasno je, da morajo previsoka bremena vplivati na ves razvoj Škofje Loke. Davčna bremena pač niso nikaka vaba za Industrijo, če pa se izvede vrhu vsega še taka sanacija Mestne hranilnice, potem ne bo nič čudnega, ako se bodo Škofje Loke izogibali tudi zasebniki, kajti pretirana bremena morajo vplivati na cene vseh živ-ljenskih potrebščin v mestu. Sklepi občinskega odbora naj se zaradi tega ne izvrše. Občinski odbor naj o sanaciji Mestne hranilnice ponovno razpravlja in najde skupno z upravo Mestne hranilnice druge vire za njeno sanacijo. To je mnenje velike večine loških gospodarstvenikov in tudi meščanov, ki žele mestu dobro. _ sreča je opoteca — Samo šest mesecev je bil vdovec, pa se je že drugič oženil. — Kaj hočeš, nobena sreča ne traja večno. Knjiga vsebuje: 1. GBAFOLOOUO, 2. PSIHOLOGIJO, S. HIPNOTIZEM, 4. HIRO.MANTMO. 5. FRENOLOGUO, 6. ASTROLOGIJO. 7. SPIRITIZEM, 8. SANJE. 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.4.V; KAR H AH uprava ŽALEC Poletna neurja in divjanje strele Kresnice. 19. avgusta Letošnji avgust je aelo deževen, zato peča tudi kopališko življenje na Savi. Vsak dež ohladi ozračje in prekine kopanje za nekaj dni. V sredo ponoči sm<> imeli spet hudo nevihto. Tn skalo je po dolini, nato pa se je vhl dež. ki je napravil precej Škode na vrtovih. Mnogim gospodin jam je sklatil paradižnike, ki Se niso dozoreli. Kakor pripovedujejo okoliški kmetje, «o imen v hribih prav tako močne nalive, vmes pa je grmelo in treskalo. Strela je razklala več dreves. Najbolj hudo noč so imeli na O bolne m. ki je znano zaradi divjanja strele. Pred leti se je morala izseliti od tam vsa. družina, ki ji je strela več let zaporedoma uničila da zna biti strela tudi sila mukava, pripovedujejo kmetje z Jesenj, malega naselja nad Kresnicami. Vas je adaj prenovljena, ker jo Je pred leti uničil požar. Med moćno nevihto je uradila str< la v domačijo posestnika Štruklja. Strela je razbila Štrukljevim na strehi okrog 200 opek, uničila pa je tudi del ostrešja. Električna iskra je dvignila nato v skrinjo, shranjeno na podstrešju ter je vžgala star dežnik, spravljen v skrinji. Nato si je izbrala najbližnjo pot v kuhinjo skozi strop. Med nevihto s© bile zbrane v kuhinji domače ženske — mati in njeni dve hčeri. Slučajno obvarovane žene pripovedujejo, da se jim ni zgodilo nič hudega, čeprav je strela osmodila mizo m stole, na katerih so sedele. Zanimivo je, da sta se igrala pod mizo med nevihto domači kuža in mačka. Dočim je ostal kuža nepoškodovan, je strela mačko raztrgala. Strela je razkopala hišo precej, na mnogih krajih j, odstopil omet in ga je razmetalo na vse strani, kakor bi kdo vanj vtaknil dinamit. Da so doživele štrukljeva mama in njeni dve hčerki hude trenutke, si lahko mislimo. Kakor kaže. je štrukljeva domačija precej izpostavljena streli, saj je pred leti udarila strela tudi V njihov hlev. Iskra ga jo vžgala in zaradi obile zaloge mrve — bilo je tedaj prav tako v avgustu, kakor zdaj — se je hlev vnel, kakor bi ga polil z bencinom. Pogorel je do tal. SSM proslavi kraljev rojstni dan " Ljubljana, 20. avgusta Na iniciativo g. upravnika Prosena se je odločila Slovenska scena mladih« proslaviti rojstni dan našega kralja z akademijo, ki bo hkratu uvod v novo gledališko sezono. Akademija bo na predvečer rojstnega dne, t. j. 5 septembra ob 21 v dvorani bežigrajske šole, ki je znana po svoji izredni akustiki. Skupina SSM bo nastopila s simbolično prikazano sliko o osvobojen ju in zedinjenju Jugoslavije. Koncertni del akademije je poverjen odličnima članoma ljubljan.sk opere, aapfiu nistki gdč. Valči Hevbalovi ter tenorislu g. Franclu, kar bo nedvomno povzdignilo celotno prireditev. Nastopila bosta še Bežigrajski moški zbor, ki je znan kot eden najboljših zborov v Ljubljani in g. Prelk s kitaro. G. Frelih, hrvši član nar. gl*d. bo nastopil s svojo baletno tcčk;> -Oj T^Her« katere uspeh je že znan iz nastopov v Trbovljah in Murski Soboti. Spe red akademije je sestavljen vc-r-o tako da bo zadovoljil najbolj razvaVr gledalca odnosno poslušalca. Blovatiak I scena mladih bo pripravila Beži£iadu n Šiški kulturni dogodek prve vrste, za kar zasluži popoln odzdv od Bež'gra;cev in šiskarjev. Iz Ljutomera — Tatvina perila. Najemnica sostdne pri Lovcu ga. Ivanka Rozmaničeva v G o r i Radgoni je po likanju pustila čez noč parilo V gostilniški sobi. Neznan tat je v ponoči v gostilniško sobo ter precej ?1-kanega perila odnesel, da trpi taatfllea do 1000 din škode. — Požig po streli. V soboto je med vihto udarila strela v hlev posestnika KH-žaniča v Slaptincih, ubila tele in Eaftga'l poslopje. S hleva je preskočila elekt^č^i iskra na hišo. Nato je bilo vse pos! v ognju. Zgorelo je vse spravljeno «=r.(»n;e vozovi in premičnine. Rešili po lo /iv^ ^ Posestnik trpi veliko škodo, ker je bilo vse poslopje skoraj novo. Stran 4 »SLOVENSKI H ARO De, Mbote, 10. avgusta 1988. atev. 186 Izredno napet in misterijozen kriminalni film! »RUB DE LA PAXX 27« TAJINSTVfcNA ULICA BSaSB-«tU2 Talinatvene okoliščine okrog smrti lepe in in drugi. — Predstave v nedeljo drse gledalca v napetosti ves ob 17., 10. In 21. mri. od prvega prizora do konca! KINO UNION — Tat £2-21 ena filma — DNEVNE VESTI — Kevizlja, leatopoJkov inosemafclh podjetij. Ker so načeta, nemška podjetja zlasti ona ▼ Avstriji po priključitvi odpovedovati pooblastila svojim rveejrijskim zastopnikom v naši drla vi in izročala pooblastila nemškim državljanom, se je začelo to vprašanje obravnavati tudi pri nas. Postavljena je bila zahteva naj dobe zastopstva naši državljani in v tam smislu je novosadska trgovska zbornica svojim podrejenim organizacijam razposlala okrožnico proseč jih naj pošljejo točne podatke o vseh zastopstvih, ker je bilo ugotovljeno, da zastopajo ino-zemci celo nekatera naša domača podjetja. Gospodarske zbornice bodo posvetile temu vprašanju vao pozornost in predlagale na merodajnem mestu revizijo vseh inozemskih zastopstev. — Udelešence ekaknrsije na Oeškoslova. ško opozarja Akademski odsek JC lige v Ljubljani kot prireditelj ekskurzije na važen sestetnek. ki bo v ponedeljek 22. t m. ob 19 v društvenem lokalu JC lice v Kaziš m v H. nad€Jtroptu. Potrebno je, da se sestanka udeleže vsi udeleženci ekskurzije, da bodo primerno poučeni o potovanj«. Kdor bi se pa sestanka ne mocrel udeležiti, naj obvesti prireditelje da mu bodo poslali po_ đwtke ki navodila. Udeleženci naj olajša K prirediteljem delo vsaj s tem, da t odo na sestanku plačah" prvo polovico stroškov. Kdor ne pride na sestanek, naj denar pošlje po položnici. Restavracija Mara Rožna dolina, najlepša izletna točka, krasen senčnat vrt, 2 prostora za balincanje. izborna kuhinja in pijača. Za obilen obisk se priporoča Križ, restavrater. 2047 + Redno vpisovanje v trgovsko učili^ce >Cbxistofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 20. avgusta. Kdor zeli podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu posije nova šolska določila 6 slikami, ki jih je zavod izdal ob svoji 3o le t niči ot stoja. — Planinski tabor Slovenskega planinskega društva se vrsi v nedeljo dne 4. septembra 1938 v Frischaufovem domu na Okrešlju. Navedena prireditev bo slovesna manifestacija vseh planincev Dravske banovine. Na Okrešelj bodo prišli planinci z Gorenjske. Dolenjske, Savinjske doline, Koroške in Pohorja. Vsaka podružnica SPD. naj priredi izlet svojih članov na planinski tabor. Osrednje društvo v Ljubljani priredi avtobusni izlet iz Ljubljane v nedeljo dne 4. 9. 1938 ob 4. uri zjutraj iz Tavčarjeve ulice v Logarsko dolino do Plesnika. Odtod takoj vzpon na Okrešelj, kjer se vrši ob 11. uri svjnasa, nato nagovor predsednika SPD in popoldne planinska veselica. Po-vratek zopet z avtobusom od Plesnika ob 10. uri. Cena vožnje za osebo Din 50.—. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova eesta 4/1. vsaj do 1. septembra. Ker bodo sedeži v avtobusu numerirani, hitite s prijavami. — V soboto dne 3. 9. 1.1. pa priredi Osrednje društvo SPD izlet planincev na planinski tabor z vlakom do Kamnika, dalje v Kamniško Bistrico in proti večeru v kočo na Jermanovih vratiti (Kamniško sedlo), kjer bo prenočevanje. V nedeljo zjutraj sestop na Okrešelj, udeležba na planinskem taboru ter povratek preko Jermanovih vrat v KamniSko Bistrico in nazaj v Kamnik. Tudi za ta izlet sprejema prijave pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova 4/1. KINO SLOGA — Tel. 27-30 Božanstvena GRETA GARBO v veličanstveni ljubavni drami ANA KARENINA Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri I I I — Su&a uničila letino na Pohorju. Letos je bila v Dalmaciji izredno huda suša, ki je zapustila zelo težke posledice. Samo vinogradnikom je prizaneslo, vse drugo je pa suša malone uničila. Koruza in krompir, glavna hrana dalmatinskega kmeta Bta uničena. Samo v splitskem okraju je povzročila suša na polju okrog 15.000.000 din škode. Lani so pridelali kmetje v splitskem okraju okrog 700 vagonov žita in 600 vagonov koruze, letos pa komaj 450 vagonov žita in 200 vagonov kozure. Krompirja so pridelali lani 400 vagonov, !etos pa 150 vagonov. — Narodna čitalnica v Dravi jah proslavi jutri 30-lctnico svojega obstoja obenem s proslavo 20-letnice Jugoslavije. V Dravljah se bo jutri že dopoldne zbralo mriogo narodnega občinstva. Na sporedu so govori odbornikov in narodnega poslanca g. Albina Komana. popoldne pa bo na prijaznem vrtu gostilne pri slepem Janezu« velika veselica. Sodelovala bo grjdba $Sora« iz Svetja pri Medvodah. Cisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo novih knjig čitalnice, zatorej jutri vsi v Dravrje. — Iz ^Službenega lista«, službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št 6v z dne 20. avgusta objavlja uredjbo o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz, odločbo o novih krajih Mah* Okič in Veliki vrh, popravek o uredbi o odlogu in razne objave iz >Smžbenib Novin<. — Velike svečanosti na Bledu. Ob priliki zasedanja Male antant-e bodo na Bledu velike eivecanosti, med dru«rim tudi velika iluminacija Blejskega otoka in gTadu. Putnikovi avtobusi vozijo na Bled ob 18. uri iz Dalmatinove ulice ter se vračajo iz Ble* da ob 2» uri zjutraj. Prijave sprejemajo vse biljetarse dx> trk pred odhodom. Gena vožnje tja in nacaj din 40. — Jeseni bo na velesejmu spet veliko nagradno žrebanje, Ze spomladansko brez plačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja.. Zato se je vele-sejemska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v priprav— ; ljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra po- 1 poldne na sejtoJSč« jwm žrebati je. Darila i so bogata in tudi Številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5cevni radio aparat Su-per-Ingelen (Tehnik-Banjal, Ljubljana), pogrezljiv Šivalni stroj (Vok), 36 prvovrstnih damskih in moških koles (Tribuna, rte-bolj in drug. Splošna trgovska družba, H. Suttner, Vok). Vsekakor prijetno presenečenje obiskovalcem jesenskega velesejma, ki bo bogato založen z zanimivim razstavnim gradivom. ZVOČNI KINO ttQttOi«SKI DOM V jgg TELEFON 41-79 Duhovita satira v filmu Moj itn gospod minister V gl vlogah: Hana Mosor in Hali Finkenzeller V dopolnilo: Paramountov svočni tednik in kulturni film Predstave: v soboto ob ^9., nedeljo ob 5., 7. in 9., ponedeljek ob *£9. uri SOKOLI! Poaečajte In podpirajte Soholafci kima! Prihodnji spored: Lfudl* brez milosti — Vpisovanje v Legatov enoletni trgov* ski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob ne. deljah od 10. do 12. v Šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra, _ Razstava Zveze gospodinj >Xašl gostje« bo kot deseti Člen njenih velesejem-skih razstav zopet poudarjala, da je žarišče doma žena. Z mehko roko blaži in raave. pljuje trpko vsakdanjost, a ^praznikom daje veselo Uče, ki poživijo veo rodbino. Razstava bo nudila vsakemu nekaj. Nevestam bo kaiipot. da je boljše imeti manjši gospodinsjaki inventar, a ta iz čim bolj so* | lidnega materijala. V vsakean še tako »krom nem domu lahko vlada vedro razpoloženje, ako ima gospodinja smisel za red in »na-go. Malenkostne pozornosti priljubijo dom. Razstava bo od 1. do 1*2. septembra na Ljub_ Ijanskem velesejmu. — Dcfinitivn* ©r*ani*aoija Kmetijskih ■bornic £e*o na defmitanam organizaciji Kaaetijjakih zbornic se bbia k koncu Po konstittuBanJa uprav ob konou lanskega le* ta ao morile zbornice predložite pravfliakeo oaobin m pokojninskih rirmdm, da bt molele ammaamH stalno osebje. Zaenkrat so predloaile ministrstvu pravilnike dele tri dborniee. Minister je odobril pravilnike za BBoraveko in dravsko, kmalu pa bodo odobreni tudi drugi pravilniki drugih zbornic in tako bo dole n* organizaciji končano. Kmetijske stomiee bodo letoma enem* potem normalno poslovati. — Nesreča dveh muiuummjisi v Stati-cata. Sooči okrog 20. so bdi reševalci klicani na Tvrdevo cesto v Stožicah, kjer sta se ponesrečila, dva motociklista — in sicer kovino tiskar Frie Hribe mik ter mesarski mojster Jože Bencina- Oba. sta napravila sveder izlet proti Jezici 'ki sicer je vodil motoeikel Hribernik, d očim je Bandina sedel na sedežu zadaj. V Stožicah jima je prišla nasproti neka ženska, ki se je zaradi moćno luea na motociklu ustrašila in jela skakati pred motorjem na desno* in levo. Hribernik se ji je ogibal, slednjič pa za-vozil v obcestni kamen, da sta oba zletela po tleh in obležala s hudimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. Reševalci so oba ponesrečenca prepeljali v bolnico. — Prste mu Je odreaalo. Davi so prepeljali v bolnico 35-letnega Žagarja Janeza Polajnarja, zaposlenega na Rozmanovi žagi v Vošcah pri Radovljici. Polajnarja je pograbila žaga in mu odrezala vse prste na desni roki. — Vsa vas pogerels. V vasi Kukuljan v Gorskem Kotaru blizu Prizrana je iztruhnil v četrtek ponoči požar v hi&i nekega, kme? ta. Kor so bile vse h i Se krite s slamo in je pihal močan veter, se je ogenj hitro razširil na vao vas. Pogorelo je 60 hiš. Ljudje so komaj rezili gola življenja in nekaj živina, vse drugo je pa uničil požar. — Težke posledice neurja nad Hrvat, skim Primorjem. Neurje, ki je divjalo v četrtek nad Hrvatskim Primorjem in de* kan Istre, je zapustilo zelo težke posledice. Dofim ie na Sušaku in bližnjo okolico med dežjem padala debela toča, drugod toče ni bilo. V Dragi ©o uničeni vsi vinogradi in okleačenp sadno drevje. V nekaterih krajih v okolici Sužaka sploh ni govora več o trgatvi in tudi prihodnje leto trta ne bo rodila, ker je vsa okleščena in polomljena. Precej škode ie povzročilo neurje tradi na hišah. — Oče ubil sina. V vasi Kutina blizu Slavonskega Broda se je odigrala v četrtek zvečer težka rodbinska tragedija. Kmet Mate Sobecvić je zaklal svojega sina. Oče in sin sta se prepirala z-aradi sinove žene in večkrat sta se' tudi stepla. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neem. zav. v Ljubljani, Nove vloge vtak čas razpoložljive obrestuje po 4 5 vloge proti odpovedi po Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne pode * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod ! — Kakšne so ajojaai tsj za obiskovalce je>-senskega Ljubljanskega velesejma v ino* zenistvu? Na podlagi velesejejnsike legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji mozemski potniki biroji, pa tudi jugoslovanski konzulati, imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma ki bo od 1. do 11. septembra, brezs plaeen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: V Nemčiji 25%, Bolgariji 50%, Grčiji 25%, Madžarski 25*/o, Italiji 30%, Poljski 33%. Rum uniji, Češkoslovaški, Franciji in Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popuši na ta način, da jim je potovanje iz Ljubljane do meče brezplačno. — Polovična voznina za obrtniški tabor Zveze slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano je dovoljena in sicer v dneh od 19.—23. avgusta t. L Vsak udeleženec naj kupi vozno karto do postaje Št. Vid— Vižmarje, ter legitimacijo obrazec K-13 katero bomo na taboru žigosali in bo služila za brezplačen povratek. «r- Izlet v Trst z odhodom iz Ljubljane, dne 27. t. m. in povratkom, dne 28. t. m. priredi 2veza za tujski promet. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika. — Gg. učiteljice in učitelje, ki mi piše* jo nujna plsinja zaradi Zemljepisja in Zgodovine za 5. razred lj. šol (reete za 1. rax. vis. nar. šole), opozarjam, da izideta oba knjižici v prvi polovici meseca septembra t k Janko Pdak. — V Beognđu igiađe eteogroColci muzej. Včeraj dopoldne je bila v Beogradu otvorjena razstava idejnih skic na etnografski muzej, ki bo »grajen se letoa in sicer na istem kraju, kjer je zdaj v starem poslopju, črtm bodo na&rti odobreni, bo staro poslopje porušeno hi takoj aaćno graditi novo, * Pedagoški teiaf aa nfcteljo se bo vrflB od 22. do 27. avgusta ▼ dvorani EVelavske zbornice v Ljubljani. Pričetek bo V ponedeljek ot- 9. Na prošnjo pedagoškega dm« st*a je kr. banaka uprava dumjlila vac« udelesenoetn, da smejo ostati v Ljubljani do vključno 27. avgusta. — >Toti list« hufiKMTStioni Jtira*ijytdiw^-nik, ki izhaja v Mafiborn, je na prodnj v vseh trafikah. Ifenefi je izšla t% števDka. Cena din 1.50. Naroča se B. Podkrajeek, Maribor, CvetBcna 12. — Metelkova uHe* od Vidovdanske ceste do Sloniakove ulice bo zaradi MaArrfanja od ponedeljka 22. t m. dalje za vozni pro* met zaprta. — Vreme. V remen Mi o poročilo p****. A bo večinoma jasno, zmerno toplo vreme. Včeraj je deževalo v Zagreba in Sarajevu. Najvišja temperatura je sna&ala v Spirm 31 v Zagrebu, Sarajevu in Dubroarnikn 87, v Beogradu m na Rabu 26, v Ljubljani 25.5, na Visu 25, v Mariboru 2S.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8, temperatura je znašate 13.0, — Bamomor 8 8-le t nega starca. v vasi Cubiniu blizu Kriaevcev se je obesil v C8* trtak Tomo G j urin ec. star 82 let. Bil j« premožen kmet, pa se je kljub temu naveličal življenja.. Že preji je pravil, da si bo končal življenje, ce ne bo kmalu umrl naravne smrti. Ijedno se Je obeail te napisal poslovilno pismo, ki v njem pnavi, da ee je vsega naveličal. Lepo je živel 28 let, zdaj aa. pa zanima kakšno je življenje na onem svetu. Odgovornosti za svojo smrt ne vali na nikogar. Kriva je edino njegova radovednost, kako je na onem svetu. — 17;letno dekle se je obesilo. V Sv. Ivanu—Žabno blizu Križevcev se je otesila v četrtek 17-l«*na Majrija Vuekov. Čeprav je bila že mlada se je naveličala življenja in dyakrat si ga je hotela končati, pa eo ji namero pn&preeili. Prvič je skočila v 7 m globok vodnjak, drugič pa pod vlat, pa jo je odbil žftt lokomotive. Tret j ic* ee fji je ,pa sa* momoT posredi. V poslovilnem pismu ne pove, kaj jo je, pognalo v smrt. Iz LJubljane —Ij OSe, ki se sme videti svojih otrok. Nedavno smo pisali o žalostni ueodi raz« gnane družine, o očetu petih otrok, ki &i zaman prizadeva, da bi obnovil lastno ognjišče in njegovi ženi, ki stanuje* ločena od otrok in moža, prepuščena sama sobi, v aktom, nezdravem stanovanju. Otroci so ■daj v Dečjem d\6um, razen enega, ki so $a pustili t reji pri radnici na dežela in dojenčka, ki ga hrani uboga mati bolj s srojo krvjo kakor k mlekom. OCe je bil nedavno v Dežjem domu. da bi videl svoje otroke, a ker se jim je tam caoeril, so u a odslovili, čes da nama1 tam nobenih opravkov. .Ssdieeval se je. da ima po nifcsjnai pravico obiskati otrok« po enkrat na mesec, a Je moral oditi ne da bi spregovoril bese« dieo z njimi, daj bi lahko voel dva otroka is Dečje($a doma, toda no more najeta stanovanje, ker no dobi nobene podpore in ne stalneea zaslužka. Pravi, da bo najbrž prisil jen razpisati, da preda otroke >«a svojec dobrim ljudem ter da bo moral m*i aa vnoloj na družinsko življenje, —ti PigUUk šolskega leta na M uci-terjafcl Sofi v Ljubljani. Na drž. učiteljski 3oM v Ljubljani se bodo prMoM popravni razredni izpiti* dne 3. septembra, popravni diplomski izpiti dne 26. avgusta, vsakokrat zjutraj ob osmih. Podrobni razpored je objavljen na oglasni deski v veži. Sprejemni izpiti za vpis v I. letnik se bodo vršili v naslednjem redu. A. Absolventi meščanskih šol naj se zglase v ponedeljek 29. avgusta zjutraj ob pol devetih v sobi izpitnega odbora (molki oddelek I. nadstropje) in naj prmeso s seboj pero in držalo. Papir za pismeni izpit bodo prejeli na zavodu. B. Absolventi gimnazij naj se zglase v sobi izpitnega odbora šele v Četrta* L se$*emjorm ob pol 4gyotih Vpisova- nje v L, n., III. in IV. razred učiteljske Sole, v II., III. in IV. razred obeh vadnic in v otročki vrtec se bo vratio v ponedeljek 5. septembra od osmih do enajstih. Učencem (učenkam) l. razreda vadnic* ni treba priti k vpisu, ker so že vpisani. V otroški vrtec se sprejemajo dečki in deklice z dovršenim petim letom starosti. K vpisu naj prineso rojstni Ust in potrdilo o cepljenih kozah. Otvoritvena služba božja bo v sredo y. septembra ob 8. v cerkvi Srca Jezusovega. Vsi učenci (učenke) naj se zbero ob pol 8. v svojih učilnicah, odkoder bodo odšli v cerkev. Redni pouk se bo pričel 9. septembra ob osmih. —lj Trgovski tečaj ua liceju. Vpisovanje 10. septembra od 9 do 11 v pritličju mestue gininazije. Pogoja zs »prejem: 1) uspešno opravljena mala matura ali za vrani izpit na meei&anoki šoli, ?) uspešno opravljam pisni« ni sprejemni iapit iz slovenščine, računstva in nemščine (diktat). Dan, u*o m kraj spre jemneea ispita izvedo kandidatke pri vpisovanju. Enoletni trgovski tečaj na licej« je last mestne občine ljubljanske, priključen mestni gimnaziji, obstoji ie 39. leto m ima pravieo javnosti. Poučujejo izprašani iJtro« kovnjaki. —lj Gk>stiu*ičar»ko soufno potovanj v Švico, državna gostilnioarska zveza priredi z avtobusom 12 dnevni jiodučni izlet t*kozi Dolomite v vse za turizem važnejše kraje Švice in Tirolske. Odhod iz Ljubljane 10. septembra. Celokupni stroški znašajo za osebo 3150 din. Prijave sprejema Gostilni-čarjika zveza v Ljubljani. —lj Mestna ienska realna gimnazija (mestni licej) v Ljubljani. Popravni izpiti po razporedu na Šolski deski. Vpisovanje domačih učenk dne 2. septemtra od 0 do 11 v knakih razredih. Vpisovanje goienk z drusrih zavodov dne 3. f*epte>mbra v ravna? Telj-evi piaami. (Krstni list in zadnje spričevalo z odliodnim dovoljenjem!) Začetna edužba božja bo v nedeljo, 11. septembra ob 8 v stolnici. Po jnafj objava urnika na zavodu. V ponedeljek. 12. septembra, reden pouk. —lj H koncu umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu ki je podaljšana do 21. t. m., bo -5e programatičen govor dramatika Ivana Mraka, in sicer 21. t. m. ob 11. uri. Istega dne bo tudi žrebanje za 10 slik. Do žrebanja ima vsnk pravico, ki ima permanentno vstopnico za din 10. Še je čas, ne zamudite ugodne prilike in nikar se ne izogibajte sreči. —lj Promenaden koncert v Rožni dolini na križišču rest V. in VIII. priredi drevi ob 20 turistični odbor za mesto Ljubljano. Kon cert i-zvaja uodba Vič—Glince, odpade Pa koncert »Sloge« v Zvezdi. —lj Balincarska tekma med igralci &ku-pine i^Jeločnik^. Rožna dolina in skupino >Rebecc, Dunajska cesta, bo v nedeljo 21. t. mt Dopoldne ob 9. uri se tekmuje na iarišču >Je!očnikc v Rožni dolini — po pol _ dne ob 2. uri pa na igrišču gostilne >Rebec< na Dunajski cesti. Kibici vljudno vabljeni. —lj Osebna vest. Znani ljubljanski hote* lir restavrater. kavarnar, hišni posestnik in lesni trgovec g. Franc Miklie «e Je vrnil s počitnic v St. Galenu v Švici, kjer se je v zdravem podnebju dobro odpočil in utrdil živce. Vrlemu idealistu kličemo: Dobrodošel! —lj Na L drž. mešani meščanski šoli na Viču bodo popravni izpiti dne 30. in 31. t. m. po razporedu, objavljenem v oglasni skrinjici v šolski veža. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra; vsakokrat od 8. do 12. ure. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili najmanj 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ali ki so dovršili kak višji razred ljudske šole, če niso starejši od 14 let. V ostale razrede se vpisujejo učenci na podlagi spričeval iz meščanskih in drugih srednjih šol. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju šolsko spričevalo in davčno potrdilo; za prvi razred tudi rojstni list. —lj Umrli so v Ljubljani od 13. do 19. t m. Volčič Vladimir, 24 let, zasebnik, GaLle Marija, 84 let. učiteljica v p.. Kisel Pranja, 84 let, uradnik drž. žel. v p.. Poje Adelhaj« da, roj. Rauber, 47 let, žena odvetnika, Jenko Marija, sestra Blanda. 64 let, usmiljai-ka. Kosov&ek Frančiška, roj. Brus, 78 let, žena zid. pomočniika. Godi Ivana. 16 let. hci pleskarskega mojstra. V ljubljanski bolnici so umrli: Novak Jernej, 39 let, kovač, Podgorje 37 pri Slovenj gradcu, Pajk Terezija, 61 let, žena posestnika, Št Vid pri Litiji, Žagar Ivan, 4 let, hči rudarja, Prezid, srez Ca bar, Logar Sonja, 2 leti, hči delavca, Koželj Gregor, 29, let, trgovec, Zagradec pri Novem mestu, Blas j\nton, 55 let, železniški dela-Yec v p., Tomačevo, Kepic Marija, 30 let, žena sodarja, Sp. Gameljne, Mazi Boris, 6 mesecev, sin žel. zvaničhika, Trobec Jaka, 5 dni, sin sedlarja, Kožarje, obč. Dobrova, Žitko Elizabeta, 5 let, hči posestnika, Verd pri Vrhniki, Cerne Mihael, 59 let, obč. ubogi, Senožeti, obč. Dolsko, Blaževič. Frane 36 let, natafcar. —lj Kaznoviuii mestni delavci. Mestna občina je odredila pred časom, da morajo val mestni delavci nositi službene čepice, opremljene s Številkami. Teh eeplc pa menda niso MU veseli vsi delavci in sicer iz raznih vzrokov, nekateri, ker so se jim zdele prevroče, drugi zopet, ker so se jim sicer zdele neprikladne. Slediti pa so de Strožji predpisi in mestni delavci niso smeli odložiti ahx£becne čepdc niti med delom ob vročih dneh, čemur se pa niso pokorili, kar izpričuje dejstvo, da je bilo te dni 21 delavcev občutno kaznovanih. Od zaslužka Jim je bilo odtegnj^no lO do 25 din, ker jih Je zalotil nadzorni organ brez službenega pokrivala na glavi. Med njimi je bil tudi delavec, zaposlen na Miikiošiče- Vi oestl. ki mu je zdravnik prepovedal nošnjo čepice aaradi bolezni v glavi. Nekaj mestnih delavcev pa je bik> zaradi ne- pokorščine v znamenju nošenja čepic poslanih na prisilni osemdnevni dopust, seveda brezplačen. So to povečini o*^stje, ki jih >e kazen hudo pri: 'Ma, prav tako pa tudi njihove lačne otroke. b —lj Cigani v Mestnem logu. V mestnem logu se čedalje češće pojavljajo številne ciganske družine, katerih člani se navadno ra_zt< po na vse strani in kradejo po predmestjih ter okoliških vaseh. Kmetje in lovski čuvaji pripovedujejo. O.a, so pokradli cigani pred dnevi vse kokoši pri nekaterih posatnikih v Vnanjih Gi*r> cah, v Kožarju in v Trnovem. Cigani kradejo seveda tudi po njivah skuti krompir in druge pridelke. Cigane policija preganja. Navadno jih odganjajo do mestne rmje, čim pa jim pohcija obrne hrbet, ae obrnejo tudi cigani, ki ne »>pet utai>ore na starih prostorih, najraje kje v bližini bivše opekarne na Viču ali ob Cradasci^ u— gtuguta cl&shen* iol«, Vpisovanu- bo od 1. septembra dalje vsak delavnik n<>lnju_ jejo redni pouk in iirijo anleajfc pa znani«* luterature in izlasbene vede Redni |n>uk >c prične 8 »epte m bra. u— Odlikovanje ljubljanskih l.ri>s^di mojstrov. Ob jubileju briv.-k,- erganisncije so bili odlikovani organi za ior j i in brivski mojstri nošenju čepic zato tudi v Ljubi j^rv moremo smatrati sa kako senzai.i .alno novotarijo. Naše mestno delavstvo M čepic sicer malo brani, ker je delavci v vidnim znakom uradnih č pic pač pri 1 tudi pod kontrolo našega kritičnega ob-čmstva. Uvedba noSenja uraon:h eepie je bila pa nujno potrebna s treh gledtjrl Mestna občina ima v službi več st0 de lav. cev t^r morajo imeti nadrejeni Ho nada ni uslužbenci možnost kontrole nad i mestnih delavcev, posebno Se, ker mastni delavci tlela jt, po v*;-m ljubi jan.skem območju- večkrat tudi na petdesetih krajih hkrati. Mestno delavstvo se mora na tal jo zavedati, da je njihovo d lo pr>.i j; vi; tiolo občanov in davkoplačevalcev, ki ti ko plačujejo velike stroške Ujdj p no delavstvo. Zato je pa deiav q i,:.. j dolžan povečati tvojo pridnost. ;n odpraviti postopanje ter pohajkovanje, ker l> . . Poleg teh nujnih pQi > pa narekuje uvedbo uradnih delavskih čepic tudi korist delavstva nameta. Sloves o pridnosti mestnegra delavstva če ni prav trdno vkoren-njen v našem mestu in z*to je bilo mastno delavstvo navadno krivo vsem nedostatkom dela po Ljubljani. Kjerkoli se je kaj zgodilo, kjerkoli je bil kak nedostatek, vedno je bil« krivo oamo mastno delavstvo, čeprav je ta uoflostSf tek zakrivilo delavstvo k iti sebneg-a podjetnika, tovarnarja ali kakr-šnegalcoU gospodarja. Odslej takoh neu-pravičenih očitkov pač ne bo več. Kar m* pa čepic tiče, so lepe oblike in lahke, da> je v tem pogledu pritožba neute.ni- ljena. Druga mesta imajo uvedena mnogo teija pokrivala. Meatno delavstvo ima napram, drugem« delavstvu dejansko r>.ijsi poio_ žaj, će poleg- druglb dx>lxri_n upo-iU-vamo vxšjo plaće, plačane dopuste, pLačane praznike, plačano delo v hiul^m ditju. »ta^io 2»poslitev itd., da prit. .žbe pac tudi Y tem pogledu niso na me*»tu. EKilavee, ki jc v mestni službi, je lahko le zadovolj n in zato je uradna čepica vsakomur sa.ni0 V ponos. u— šola Glasbene Matice ljubljanske za* čne 57. šolsko leto v septembru. Vpi^ova. nje v vse razrede in oddelke bo v smo obnovili, ko smo videli na rJetn v Pragi, kako je ve« češkosloročki narod branil in ubranil svojo dot nov ino, kraje v Tyrševi misli od vsega začetka videl to izpoved in jo skozi 75 let vestno izpolnjevat V preteklih nedeljah m žarele rrteo* srajce v sokolskfli gnezdili vadoiž naše zapadne meje ter dale naroda novega poguma, da gradi, zgradi brani in ubrani svojo domovino posebno na tej meji fci je meja vseh Slovencev, Jugoslovanov in Slovanov. Za nedel jo 21. avgusta nas kličejo bratje in sestre v Kočevje. Pred 30 leti, v dobi sokoiskega preporoda so si spletli svoje gnezdo v najbolj narodno ogror ženem kraju v Sloveniji ter junaško vztrajali v težki borbi. Ne služi v čast narodu, niti državi. Se manj pa sokolstvu, da društvo v 20 letih samostojnosti ni dobilo svojega lastnega sokoiskega doma. Letos so bratje in sestre s svojim lastnim delom spremenili svoje gnezdo v trd n javo, vedoč, da bodo le za trdnim branikom Tabora vzdr žaH vsafc nov pritisk. Sredi tepa sokoiskega dela kličejo nas, Id nismo stalno čutili teh skrbi in pritiska, ker ga nismo žeJefl čutiti, »Oče, kar se z brati in sestrami v čutili eno, prepuščajoč jih usodi. Na obrambnem zboru smo rekli; ki ne brani svojega otroka, ni one. ki nima ljubezni do sina, ni mati, in bratje in sestre, ki obračajo hrbet od joga brata, in narod, ki ne brani swaje aon-Ije m svoje kulture, ni narod.« Ml pa hočemo hiti narod, zato gremo v nedelje ▼ Kočevje! Aali je kdo v naših vrstah, ki ima tega dne čas in skromna sredstva za vožnjo In hrano, ki bi vsaj tega dne ne hotel otaMiatTt tega na&oga bolečega kotička, kamor romajo sovražniki nsfiega naroda dan. škod vse leto. AM imamo v stan brate in sestre, ki bi v 20. leOb nKt dneva ne hoteli preživeti v družbi z jo-naskimi Sokoli in Sokoficami iz Kočevja« Koprivnika, Morija, Novih sel In Stare cerkve, ki bodo tega dne vsi zbrani v Kočeju? Saj jih bomo potem zopet prepustili sam hrt sebi, kakor smo jih prepustili po prvem župnem /Jetu, ki je bil letal 919. ▼ Kočevju. A"saj enkrat fini pokažimo sokolsko srce, da se bodo ob pogledu na legije sokolskih rdečih srajc okrepili za novo junaško borbo, ki jo bojujejo zase, za nas vse. Me, taldb sester in bratov ljubljanska sokolska župa nima več! Zato gremo v nedeljo v« Sokoli v Kočevje po zapovedi aren m narodne vesti, kateri ae nihče ne more odreci. Zdravo! Savezna prosvetna šola v Beogradu V šoti so bili poleg Jugoslovanov še zastopniki češkoslovaškega sokolstva in bolgarskih Junakov drugim dejal: knikokint z naflrn in sedanjim prezid enaorn kako je treba razumeti dak) za vzajemnost. Češkoslovaški narod ptaka sa kraljem mučenikom, aki jiigoslovenski narod, nac prav tako svat počiva presdent Osvobodrsarl Ha tem mestu ponavljam prisego »: zvestobo* in »Kri za kri«. S tem najlepše oddoUSfc spominu da rja. Za bolgarske J nad probom br. ▼aasajev z bratje Opae- borca za svobodo svojega naroda in re-sinčiio slovansko idejo«. S pieteto so počastili spomin kralja mučenika se zastopnik ruskega Sokola br. Wagner v imenu tečajnikov prosvetne šote pa je govoril br. Ogula tako ganljivo, da ni os tak) nobeno ote sntoo. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Slava Ti, veliki kralj! Slava Ti, raufiSMii. slava Ti, Mhpisnd brat ic Z Oplenca so se točujinki odpeljali v Bukovičko banjo, kjer te "predaval o naših mineralnih vodah tečajnik br. Miloševič. Zadovoljni so se tečajniki vrnili v Beograd, kjer so si v četrtek ogledan letališče in rjarodno skupščino, danes pa zapuste Beograd z nojlepsimi vtisi in pridobljenim Ldektženci savezne prosvetne šole na Onieneu Prosvetni odbor Saveza SKJ je tudi letos organiziral savezno prosvetno šolo, ki, je postala nekakšna sokolska univerza. V letošnji tečaj se je prijavilo 82 tečajnikov iz vseh naših sokolskih žup, kot gostje pa so v tečaju še za COS br. inž. Slavik, za bolgarske Junake načelnik sofijske župe br. Vasiljev in za rusko sokolstvo br. Wag-ner. Otvoritveni govor je imel savezni pro-svetar br. Miloš StanojeviČ, ki je toplo pozdravil tečajnike in II. nam. staroste SSKJ danes pokojnega br. Paun kovica. Med navdušenimi ovacijami sta bili odposlani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Po Pašča-novem »Sokolskem pozdravu«', ki so ga zapeli tečajniki, je pozdravil tečajnike br. Paunkovič, ki je najprej omenil naloge sokolstva. veličastni X. vsesokolski zlet v Pragi, II. vsesokolski zlet v Beogradu 1941 in Petrovo petletnico, ki je dala jugoslo-venskemu sokolstvu novih pobud za vztraj no in načrtno sokolovanje. 2elel je tečajnikom v šoli obilo uspehov in naj bi pridobljeno znanje s pridom uporabili za pro-cvit svojih edinic za dobro kralja in domovine. Za bratom Paunkovičem je govoril še br. inž Smiljanič. ki je naglasil pomen prosvetne šole in želel vsem obilo uspehov. Med tečajniki se je razvilo takoj pravo bratsko razpoloženje in so se vsi počutili kot ena sama sokolska družina. Tečaj se je pričel 8. t. m. končan bo danes ob 20. in je bil organiziran strogo na intematski podlagi. Predavanja so bila vsak dan po 7 ur in predavali so najodličnejši sokolski delavci. Vsak dan zjutraj in zvečer je bila redna telovadba, med odmori pa živahna razprava o predavanjih in petje. Južnim bratom je posebnp ugajala naša nova sokolska >Le naprej brez miru...«, ki so se je že vsi naučili. Solo ie vodil savezni pro-svetar brt Miloš StanojeviČ, ekonom p bil br. prof. Skovran, ki je očetovsko skrbel za tečajnike, da so bili s hrano in z vsem zadovoljrrL Prosvetnemu tečaju je poslal pismene pozdrave tudi I. nam. staroste SSKJ br. Gangl, kar je vzbudilo med tečajniki navdušeno odobravanje. Mimo predavanj je bil na sporedu tudi ogled vojnega muzeja in drugih beograjskih znamenitosti. Tečajniki so najprej posetili vojni muzej in vsem se je krčilo srce, ko so stopili v dvorano kralja Aleksandra I Zedinl-telja. V tej dvorani so razstavljeni spomini, na blagopokojnega Viteškega kralja; odlikovanja, revolver, s katerim je bil umorjen kralj mučenik, okrvavljena uniforma, avtomobil itd. Vsem tečajnikom so se ob pogledu na te zgodovinske predmete zasolzile oči, vsi so nemo obstali pri teh spominih in v njihovih srcih se je kot prisega vzbudilo »Ne damo se«, hočemo očuvati Jugoslavijo očuvati mlademu kralju močno in konsolidirano. V ponedeljek 15. t. m. so tečajniki napravili izlet na Avalo, Oplenac in v Aran-djelovac. Najprej so se poklonili na grobu »Neznanega junaka« na Avali, kier sta govorila v njihovem imenu sestra Kerčeva in br. Gajič, ki je med drugim dejal: »In mi »Neznani junak«, jugoslovenski in slovanski Sokoli bomo hodili za teboj za napredek duhovnega zedinjenja, kakor tudi za zedinjenje vseh bratov Slovanov v veliko in močno slovansko državo. Z Avale so se tečajniki odpeljali po krasni asfaltirani cesti skozi Mladenovac in Arandjelovac v Topolo, kjer jih je pričakoval starosta tamošnjega Sokola br. Vojislav Nedič. Po pozdravu brata staroste so odšli tečajniki takoj v zadužbino na Oplencu v kripto, kjer sniva svoj večni sen nepozabni Viteški kralj Aleksander I Zedinitelj. Solznih oči so pokleknili pred kripto, prižgali sve-čice in položili krasen venec z jugosloven-^ko, češkoslovaško, bolgarsko in rusko tro-boinico. Prvi se ie poklonil manom nesmrtnega kralja za ČOS br. inž. Slavik, ki je med V Vojniku pri Celju, lepem, značilnem slovenskem trgu, kakršnih je mnogo na Štajerskem, ima sokolska organizacija še poseben pomen po svojih posebnih nalogah. Vsi večji podeželski kraji na štajerskem ao bili pred prevratom nemškutarska gnezda, ki so jih podpirali od zgoraj, da bi imeli v njih oporo za stebre zloglasnega nemškega mostu k Jadranu. Sehulverein, najnevarnejši instrument avstrijskega ponem- čevanja, je bila tako razpreuena organizacija, da so bile tudi v manjših krajih šul- ferajnske šole, ki so vzgajale najbolj zagrizene nemskutarje. Vpliv te nemške po-nemčevalnice je bil Se zelo močen tik pred prevratom v Vojniku in tudi pozneje se nekateri še niso mogli zlepa sprijazniti, da je nemškulariJkegii gospodarstva konec. Zato je Čakala sokolsko organizacijo posebno težka naloga, da zbuui živo nacionalno zavest med mlačnim prebivalstvom ter da ustvari močno središče nacionalnega življenja, kjer bi ss združili vsi krajevni napredni elementi. Sokolsko društvo v Vojniku je bilo ustanovljeno 10. avgusta 1.1920, torej že pred 18 leti. Ustanovitelj je bil sodnik Fr. Go-rečan. Društvo si je kmalu pridobilo številne prijatelje in ugled v javnosti ter je dostojno zastopalo nacionalne interese. Društvo je že dolgo zelo pogrešalo svoj dom, a za zidanje se niso mogli odločiti dolgo zaradi preskromnih finančnih sredstev. Toda v načrt Petrove petletke so kljub vsem težkočam, ki so jih čakale, prevzeli Zidanje doma. O težkočah pa tihi in požrtvovalni delavci niso nikdar tožili in kakor so D.ii sezidani nesleti soKolaki uomovi v Sloveniji tako tiho, da je javnost zvedela za nje šele, ko so jih. izročali svojemu namenu, tako je bil tudi tiho sezidan sokolski dom v Vojniku. Društvo bi zelo potrebovalo gledališki oder, toda zdaj niso mogli sezidati tako velikega poslopja. Ko bodo premagali gmot ne težkoče. bodo poslopje še primerno povečali, da bo imelo tudi lep gledališki oder. Toda čeprav poslopje ni tako veliko, kakr- ■ snega si žele. je dom vendar lahko v ponos društvenim delavcem in društvena uprava a starosto br. I. Goreeanom lahko gleda z zadovoljstvom na sadove svojega dela. Stav bni stroški znašajo okrog 80.000 din. Da atroški niso večji in da je bilo sploh omogočeno zidanje doma na tako lepem kraju, je predvsem zasluga domačina J. Vrečarja, zavednega naprednjaka, ki je društvu prodal krasno parcelo za borih 2000 din. Dom se bo imenoval »Sokolski dom Nj. Vel. kraja Petra II.« Poslopje so nameravali izročiti svojemu namenu 4. septembra, a so slovesnost preložili zaradi letalske prireditve v Celju na 8. septembra ter ob tej priliki prosijo društva v Celju, naj upoštevajo ta datum. Slovesnost bo zelo lepa in se je bodo udeležili tudi številni Sokoli iz Ljubljane. Posebno lepa bo. seveda, udeležba sokolstva iz Celja in drugih bližnjm krajev. Otvoritev doma bo združena s povorko sokolskih oddelkov in z javnim telovadnim nastopom. Prireditelji se že skrbno pripravljajo na slovesni dan, da ne bo nihče izmed gostov razočaran. Tekmovalna akademija na telovadlscu Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 20. avgusta X. vsesokolski zlet v Pragi in mednarodna tekma sta dala našim tekmovalcem in tekmovalkam novih vzpodbud za sistematično vežhanje tekmovalnih vaj na orodju. Naši tekmovalci in tekmovalke so se odločili, da prirede v vseh večjih mestih skupno vadbo najboljših telovadcev in telovadi vseh društev, ki v njih vadijo in uče starejši mednarodni tekmovalci iz svojih bogatih izkušenj svoje mlajše brate. Vse brate in sestre preveva samo ena želja in ta je: napredek nagega sokolstva; v največji harmoniji vodijo in se trudijo za čim boljši uspeh, verni geslu: »Celota vse, po-edinec nič.« V Ljubljani že mesec dpi obiskuje vrhunski tečaj kakih 30 bratov po trikrat tedensko poleg redne telovadbe v svojih društvih. Sadove tega trdega, i neizmerno ljubeznijo ustvarjajočega pravega sokoiskega dela, bodo pokazali telovadci na »Tekmovalni akademiji«, ki bo v soboto, dne 27. avgusta t. 1. ob 17. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Nastopi- li bodo vsi tekmovalci in tekmovalke, ki so tekmovali na letošnji mednarodni tekmi v Pragi. Tekmovalci bodo nastopili s poljubnimi vajami na drogu, bradlji, krogih, konju in prostih vajah, tekmovalke pa z vajami na visoki gredi, dvovišinski bradlji in z vajami s kiji. ki jih je sestavil naš strokovnjak br. dr. Viktor Murnik. Ta akademija bo nedvomno lep korak naprej, v. smeri k višjim ciljem. O podrobnostih akademije bomo še poročali. Vabimo vse sokolsko članstvo in narodno javnost, da pohiti prihodnjo soboto v polnem številu na letno telovadišče in ne zamudi edinstvene prilike, videti naše najboljše tekmovalce in tekmovalke, ki so že tolikokrat častno zastopali barve naše države in našega sokolstva v tujini. V soboto 27. t. m. ob 17. bo na telovadišču zbor vseh pravih Sokolov in Sokolić in zavednega narodnega občinstva, ki ceni pravilno sokolsko delovanje v — telovadnici. Zdravo! s — Jutri sohkolski nastop v Polšniku. Sokolska četa Polsnik priredi jutri ob 13 svoj lovadSftL Cfcta a» je kar n&jboij -ratno. r\> po okni»ei. ie . obilnega obiska. * . " " ratoettoik« in prijafieiie sokaasrva, d« uMBfejo i čim večjem s4e*#a m nas bik o porjpro, da pomo čim verjčastoeje HMmiesaaaarl aa fcoJr*ko idejo »a da boste s svojo iw*W4**5im*-»1_ jo iaarjlno ic £Q*jfano i**H>iii aata kl sv«. Hkroi naporom a^a*at)e so^aaaaafcaaa. Pi* dita Sokoli v kaajaa, prkK mladina m aaa> sna« naše kraje, pridih aajt* Xa «aridwi#e * sokolske« Po^nikar! Spomenik kralju nastanku t Trbovljah Tibus*ju. K>. >i gueU Letna $L oskiobra bodt> ininiai 4 k-ta. od-^a*av j* od afca?mefco arjfce nadih non>dn:h ; flrjftjucžnikosv zadet r Mame ni rarfibnil 9*090 aefiko dušo baagopofcofrrl na* Vftetški krali Aleksander I. Eedmiterj. Ves na-S narod od TttgJarva do Solana je vBfcrepetai v silni bo-testi usu •. no&L vsa nava država pa r«a ja «ajih v črno tago ki žafoet. Ju*joslo-madn narod je ijajabel svojega voditelja, Jaaaoaaavvija svojega krat ta. ki je svojo m kado dodavo s krepko n*iv.. \ rno vodil po na^Mrrkaneun mednarodnern morju. V mnogai krajih nafte države i/i: 1 zuje ihti iT svojo globoko hvaležnost mrtvemu krnila a trn, da mu postavlja »pomrla bodo iitainccm peačn-li o %i vdetnosti naroda »vojemu kralju, ki je £rtvov»i svoje življenje v ekrlu aa mir I DModi B m blagor sw©jeec naroda in varnost države. Twcfi rudarske Trbovlje »o v t-»tih rr roh vnt štvw vsoh s4o^e»v rn stanov, kako pi je pretresla traj^rčna smrt našega ve1 vladarja, aa se je mogel p»č dork>hra pre-prioati, da so sirca našega dobrega ljudstva \-seskozi prepojena 1 gUiookimi či; vdanosti in zvestobe do naio rlatlsiafca hiše. Stedeč tom plemonftkn čuvstvo«« našega delovnega ljudatva se je pred meseci V Trbovljah ustanovil poseben odtx»~ ui >ih narodnih mož, ki »i j« nadel nalogo, da izveiic tudi v Trbovljah akciio za postavitev veličasftnoga spomCMka naiemu mrtvemu kralju. Doslej «0 bili darovani licai zč znatni zneski, tako je na pr. dan.a', /a spomenik Trboveljaka prcfnc^gokopna družba dm 1.S.0O0, več tisoč dinarjev tudi podjetje Dukič in drug, toda glede ne potrebo, da se postavi v Trbovljah spomenik veličastne oblike in veličine, ki bo v tistih tragičnih dneh izraženim domoljubnem čuvstvom našega dclovncjja ljudstva odgovarjal, bo treba zbrati Se mnogo sredstev, da bo mogoče ta plemeniti in patriotieni namen uresničiti. Zato se obrača odbor, ki vodi daia aa postavitev spomenika, na vse rodoljube in prijatelje Trboveljčanov. da jim pomore)© pri uresničenju tega velikega dcMnoljubne-ga dela. Vsak, tudi najmanjši priapevok je dobrodošel. Denarne prispevke je pošiljati na odbor za postavitev spomenika Viteiflco-mu kralju Aeksandru 1. v Trbovljah Spomenik bo odkrit v prihodnjem poletju. Zanimiv proces Maribor, 20. avgusta. Sodobno življenje prinaša in povzroča obilo tragik. Se tako vztrajna marljivost in vneta prizadevnost ne moreta mnogokrat kljubovati teži sodobnih gospodarskih prilik. V vrsti ljudi, ki jifa je doletela navzlic hvalevredni podjetnosti in neutrudni marljivosti nemila usoda, je rudi bivSi zakupnik Mariborskega otoka in Grajske kleti g. Grga Basletič Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ker je za to še dovolj časa. Grga Basletič M je čutil pri-moranesa, da toži mariborsko mestno občino za odškodnino v znesku 65.000 din. Včeraj dopoldne je bila v razpravni dvorani št. 84 tukajšnjega okrožnega sodišča zelo zanimiva in mestoma precej živahna in burna obravnava. Tožitelia je zastopal odvetnik dr. Vinko Rapotec. toženo mestno občino pa mestni župan in odvetnik dr. Alojzij Juvan. Zelo zanimivo je bilo tuđi zaslišanje načelnika mestnega gradbenega urada inž. Barana. V tem zanimivern procesu ni bilo še sodbe ter se je morala razprava v svrho zaslišanja novih prič preložiti na 27. september. Cuje se, da bodo med dru^mi zaslišani podžupan 2ebot, Putnikov ravnatelj Loos ter mostni svetnik dr. Ferdo Miler. Za ta proces vlada po vsem Mariboru veliko zanimanje, zlasti pa v vrstah mariborskih gostilničarjev. Lep dar: Zgodbe bres groze Šu-£un jr-ohy Mvlord and mylady v kitajsk m baru«) *) Bufet Vesel, Miklošičeva. Ko me je zadnjič zanesla pot tja v kolodvorsko četrt ter sem kar križem Čez kolovratu po asfaltu, me vendar naposled zdrami iz letargdčnega stanja mojih možganov hupanje avtomobila, ki me je v istem trenotku tudi že dosegel. Skočil sem vstran — v lužo ter se seveda pošteno jezil nad neobzirnostjo voznika. Toda presenečen sem obstal v luži in si mencal oči. ali prav vidim, ali mi je pa morda blato zameglilo vid. Pa že sem se zdramil. »Jaj istenem« je klicala pocestnica male glavice izza notranjosti avtomobila. >Kommen Si? da, Suchy baesi, pa kje ste bila tako dolgo, čisto suha srte, kaj ste bila bolna?« In kaj vem s kolikimi vprašanji še je polnila moja ušesa. Rea sem jo komaj spoznal, mylady nam reč. Toda njena govorica jo je izdala. Saj jo se poznate, ko sem vam jo bil pred desetimi leti predstavil. >Oh mylady.'« sem zaklical, »pa kako za božjo voljo* — spremenila se je namreč precej njena nekoč tako negovana glavica — s>in odkod?« Stopila je iz avta ter mi prožila roko, obe roki, me ogledavala z vseh strani, nekaj govoričila o težkih časih ,0 pustolovščinah lorda in me skratka obsipala s tisočerimi vprašanji, na katera bi ji bil «icer odgovoril po rnotaosti, da ni pri- stopil pendrek ter naju opomnil, da atoji-va sredi ceste. Stopil s m tedaj v njen avto in nadaljevala sva pot k lordu, ki se je nastanil tam nekje v bližini nebotičnika. Iz vsega sem mogel posneti samo to. da sta se vseh de« t let potikala po prostranem svetu. Mvlordove soigniranosti je bil konec. Mož je popolnoma osivel, prej cako rdeče lice je poginilo, njegova usta s0 ae pobesila in nekdanje prezirljiv© poti ze njegovega obraza so zdaj odražale nekako milino, da ee ti je nehote zaKmilil. Jadikoval je nad vsem, posebno pa nad myladyno brezobzirnostjo proti njegovi te lestni in duševni onemoglosti Skratka: kar srečen sem bil. ko sem kmalu nato zapustil čemerni par. Dogovorili smo se pa, da se drugega dne snidemo v kavarni. In res sta prišla. Dolga je doba desetih let, odkar sta bila zadnjikrat v Ljubljani. Pa se jima je tudi poznalo? Ves nekdanji čar, eleganca, soigniranost in last nojt letat — prezir vsega, kar ni sodilo^ v njun prog, je splahnel. Enostavno: postarala sta Ee. Saj. No, v kavarni smo 0 različnem debatirali. Prvo in glavno besedo, kakor vselej, je imela seveda mylady. K« pa se je ia-čivkala, sva mylord in moja malenkost nanesla pogovor na dogodke na Daljnem vzhodu. Lord je bil mnenja, da so Japonci gusarji na kopnem in na morju tr jim je želel vsega zla v preobilici. Saj se Še spomnite, da je svojca« gojil strašno jezo do Japonca J o* ima Ri-šo-ka, ki se je preveč gnetel okoli njegove boljše polovice _ raylady. Menil bd človek, da čas rane leči, pa ne drži, zakaj ie vedno ni amel slišati imena tega priskutnega mu Japonca. Ure so mineval^ v kavarni in naposled sem lorda pregovoril, da se drugega dne napotimo v — kitajski bar. Sila se je čudil, da imamo v Ljubljani Kitajce. Z vidnim zadovoljstvom je potem kvitiral moje povabilo. Ker lord nič kaj rad ne «ede v tramvaj — ker mu je to vozilo nekaj preveč plebejako —. smo sedli v avto, ki nas je po kratki vožnji •pripeljal pred kitajski bar. Vsi trije smo se čudili, da so se vr?ta v to svetišča, ko smo tja dospeli, kar sama od eebe odprla. Vetopivše nas je takoj za vrati z giobokimi pokloni in ko-daui pozdravil lastnik lokala Li-čung-li • m ade in Jugoelavia). Ker ae je častiti Li-čung-li ves čas tako priklanjal, sem bil res mnenja, da ima hrbtenico nalom-ljeno. Pa je bila to rgoij vljudnost gospodarja. Z večnim nasmeškom ki z rokami vabeč naa je naposled povedal v kot do mize. ki je bila menda rezervirana za »otmene« goste. Morda mu je toliko iropo-niral lordov monokel na Charnberlain traku ali pa mylady e svojo gibčnostjo. Skratka: miza je bila povsem v skladu 1 odličnim parom. Tlesk z rokami in kakor iz tal sta as pojavili pred nami dve kitajski muame: Vang-pu in Vang-pu-či, ki sta napravili pred nami svoj obligatni kodau ter nato odložili na mizo vse mgredienc? za kitajski čaj. M hm. U-čune-tt J* *> samega za- dovoljstva nad lord ovo vznesenostjo mencal z rokami in kimal z glavo ko Buddha na konopcu. Ber je povsem luksuzno pororišče, atmosfera naslade, šumenje svile, valovanje pahljač, hlap opija in kadil. .. Pa da opišem zunanjost teh dveh mus-me\ Vang-pu je pred vsem koketna in izjemoma nima obritih obrvi, ki jih sicer Kitajke potom počez petelikajo s crnim črt nikom, nima niti poškr lat enih ust, niti kit in podaijšaaiih poševnih oči, glaziranih ušes, nohtov in nosnic; je čisto naravna, prikupna stvari ca. Vang-pu-či ena ča prvi, vendar pa je precej šibkejša. Spet tlesk z rokami ha Vang-pu-či je prinesla male krožnike in patičice namesto vilic in nožev. Lord in mylady sta se pomembno pogledala, češ, kaj bo zdaj s tami paličicami- In že ji je sledila Vang-pu z neko čudno zmesjo, ki jo je Li-čung-li označil kot — žabji ragu. Vsi smo bili nekako »panani«:. Saj. Pa kako naj dovedemo jed do ust ? Lastnik bara se je trudil, da nam predoči uporabo paličic, pa ai šlo in ni Šlo. Tlesk in pojavila seje Vang-pu, ki je za menjala palice z evropskim priborom, žabji ragu je moral žal nazaj v kuhinjo, ker ae Je med tem bil i, shiadil. Zahtevali smo ljubljanskih slaščic, s katerimi nam je prijazni gospodar osebno postregel. Zdaj se prižigajo papa... Obe svečanicć Se poofcano ttOuiAja ob strani lordovega r^aslonjača, potem ko so namftftile na kakasteni podhnfcattam saat uvod v čudežno operacijo — komplicirane majhne histrumente za kajenje. Iz pipic se v punih vali belo ažurni dam sladkega strupa. RcTiek saadkorm vonj nasiča prostor in ne preatane. žrtev se smehlja, smehlja se, gnana iz ene v drugo ekstazo v magičnih nlikah sanj. — študiral sem učinek dima na lordov in potezah. Polt se mu je začete, mmeniti, nosnice so se poostrile, uhlji so postali prosojni, pupile so se poizgubiie v vodeni b rini, telesa se je lotila težka zapušče-nost mrtve stvari ... Ubogi lord! Mylady je strmela in — čudo čuda — onemela. >Mein Gott, lodr, kaj clelaste ...« Toda le ta se je zanjo zdaj kaj malo brigal. In bil bi šel celo v nirvano, da ni smola hotela ter ciov.dia v lokad Japonca Jošrma Ri-šo-ka. Da ste videa iaprcmeni-bo pri tordoviti in še večjo pri Kitajcih. Zdaj sem sele videl, da IJ-činag-H rri gr-bast. zakaj stal je nepremično prod novo-došlam gostom voaravnan kot saača s povsem neproBornlm i&razotn, Vacsa-pu ta Varaj^pu-č: sta zbežali v ku*r>rrjo, katerima je kmalu na *° aaadfl tudi gospodar. Lord. ee je kaj hitro stressrai. se namrdnil, postal rdeč ko puran in skoro bi bilo prišlo do korrffikta, da ni PJt-So-ka v pravem oa»u sr^eaaa pamet ter jo je sprteo neprijeamega raotpokoAeaiia vaefc — ocrkn-rfl. je ofk) konec ia »Juto vaam pri-govOTom gostobesednega I^-Čung-I^i nI bOo torda vat mogoče zadržati. 0. Ka| amo botalt? Nemčija hoče imeti največjo ladjo sveta in V Berlinu je bilo objavljeno uradno poročilo, da bo začela Nemčija v začetku prihodnjega leta graditi največjo ladjo sveta, da ar zopet pribori staro prvenstvo na Atlantskem oceanu. Ta vest je izzvala v mornariških krogih Angfije in Francije razumljivo razburjenje in zdaj se komentira po vsem svetu. Jasno je bilo. da bo hotela Nemčija, enako kakor je storila z oboroževanjem, nekega dne rudi v prekomorskem prometu dohiteti Francijo in Anglijo, ki sta jo daleč prehiteli s svojima orjaškima ladjama »Nor-mandie« in »Queen Ma-ry«. Pa ne samo dohiteti, tudi prehiteti hoče Nemčija Anglijo in Francijo. Ker so pa nemške ladjedelnice preobložene z raznimi naročili, zlasti zn nemško vojno brodovje. niso v mednarodnih pomorskih krogih računali s tem, da se bo Nemčija tako hitro odločila za tekmo z Anglijo in Francijo. Razen tega pa zahteva zgraditev orjaškega pami-ka mnogo večje stroške, kakor zgraditev katerekoli velike ladje Če je res, da .bo imela bodoča nemška ladja 90.000 ton. bo torej ta nemški Su-per-X mnogo večji od francoske »Norman-die«, angleške »Queen A$ary« in bodoče »Queen rV-isabeth«. ki bo spuščena na morje letos 28. septembra. To bo v vsakem pogledu najmogočnejša in največja trgovska ladja sveta. Nobenega dvoma ni, da bodo Nemci zastavili vse sile. da bo njihova ladja rudi najhitrejša in da bodo poskusili znova priboriti si modri trak Atlantika, ki so ga imeli pred vojno in po nji, pa so jim ga po vrsti iztrgali Italijani, potem Angleži, za njimi pa Francozi. Nova nemška ladja naj bi začela voziti leta 1943. Potem bi bil svetovni položaj največjih prekomorskih orjakov tale: Francija s 3 orjaki: »Normandie«. »11 de France« in »Pariš«. Anglija »Queen Ehsabeth« »Queen Mary« in nedavno na morje spuščeno drugo »Mauretanio«. Nemčija bi pa imela novo »Super-X«c. »Bremen« in »Europo«. Po koeficientu mladosti bi bila na prvem mestu Anglija, na drugem Nemčija, na tre- Xa svoji zadnji vožnji iz Evrope v Ameriko in iz Amerike v Evropo si je priborila sinji trak Oceana, trofejo za največjo hitrost na morski vožnji angleška ladja »Queen Mavry«. Doslej je imela trofejo »Normandie«. Na sliki vidimo ladjo zmagovalko, v krogu pa kapitana Irvvinga tjem z najstarejšimi ladjami pa Francija. Če se bo pa tudi Amerika odločila za tekmo na Atlantskem oceanu za modri trak, kakor vse kaže in kakor na otficielnih mestih v Ameriki odkrito priznavajo, bi dosegla borba za nadvlado trgovskega bro-dovja na Atlantskem oceanu svoj višek leta 1943. Francija že itak misli na to, da bo moral prej ali slej nadomestiti svojo po požaru uničeno ladjo »Lafavette«, pa tudi velika reprezentančna ladja »Pariš« se hitro stara. Čeprav še niso resno razmišljali o zgraditvi dvojnika »Normandie« in čeprav nastaja nevarna konkurenca francoskemu pr-venstu v dograditvi »Queen Elisabeth«, se zdi, da bo sklep Nemčije glede zgraditve največje ladje prisilil Francijo, da bo začela graditi nov orjaški prekomorski par-nik, ki bo mogel uspešno tekmovati nemški ekspanzivnosti na Atlantskem oceanu. Ohranitev prvenstva preKomorskega prometa na Atlantskem oceanu, ki ga ima zdaj v rokah Francija, ne pomeni samo trgovskega uspeha Francije, temveč ima tudi svoj veliki kulturni svetovni pomen, ki ga v polni meri priznava rudi lojalni konkurent v tej dragi tekmi, namreč angleško trgovsko brodovje. Ravnotežje, ki je hfto v povojnih letih doseženo na tem polju, je pa zdaj ogroženo po Nemčiji, ki se je odločila zgraditi največjo ladjo sveta. Značaj se spozna po obrazu Oči nam potrdijo sodbo, ki smo si jo ustvarili o človeku po drugih delih obraza 2e davno so minili časi, ko je mogel človek živeti ločeno od sveta in z ljudmi sploh ne občevati ali pa imeti samo ozek krog znancev. Zdaj mora človek srečavati vedno nove ljudi, o katerih ve večinoma zelo malo ali pa nič. Kdo je človek, ki smo ga srečali v življenju? Pogosto si zastavimo to vprašanje. Morda dobimo o njem nekaj informacij od znancev ali v informacijski pisarni, toda tam nam povedo kvečjemu, kaj o njegovih premoženjskih razmerah. Človeka pa najbolj zanimajo duševne lastnosti, značaj novega znanca. V tem pogledu si moramo ustvariti sodbo navadno sami in odločiti se moramo takoj, ali naj sploh občujemo z novim znancem ali ne. Tu nam torej ne kaže drugače, nego presojati človeka po zunanjosti. Če gledamo človeka, opazimo najprej njegov obraz, obliko njegove brade in Čela Splošno je znano, da pomeni močno razvita brada energičnega človeka trdega značaja. Ljudje s slabo razvitimi bradami so slabiči. Pozor pa na tiste, ki imajo jamice v bradi. Baje ni priporočljivo orao-žiti se z moškim, ki ima jamico v bradi, ker so taki možje nezvesti. Visoko*, gladko čelo je znak širokega obzorja. Če je čelo izbočeno, pomeni to, da ie Človek bahav in iznajdljiv. Ravno čelo povprečne velikosti imajo ljudje, ki znajo dobro uveljaviti svoje znanje v življenju. Nizko čelo kaže na svojeglavega in malo sposobnega človeka. Pri ženski pomeni nizko čelo nestanovitnost in vrtoglavost Zraščene obrvi kažejo na srečno zakonsko življenje. Zelo važen del obraza je nos. Velik nos pomeni dober značaj. Po značaju slabi ljudje imajo majhne nosove. Ce je zgornji del nosu bolj razvit od konca, pomeni to, da prevladujejo pri Človeku duhovne, psihološke lastnosti nad čustvenimi. Močan koren nosu je nepobiten dokaz nagnjenja h gmotnim skrbem. Orlovski nos pa kaže na človeka močne volje, toda ne-strpneža. Slabo razvit, kakor potlačen del nosu med očmi priča o neiskrenosti, vihravosti in lokavosti. Dolge nosove imajo navadno ljudje, ki jih radi vtikajo v tuje zadeve. Raven, ne posebno velik nos kaže na človeka odkritega, harmoničnega značaja. To je idealen značaj, ki ga pa človek ne dobi. če si da nos popraviti pri zdravniku kakor je zdaj moda. Tudi nosnice so važne za presojo značaja. Majhne nosnice imajo nestanovitni, duševno malo prožni ljudje, dočim kažejo velike nosnice na človeka z intuicijo in dobrega psihologa. Dobri poznavalci človeškega obraza trdijo, da si lahko po stisnjenih ustnicah ustvarimo pravo sodbo o človeku. Zgornja ustnica nam kaže duševne lastnosti, spodnja pa fizične. Če je spodnja ustnica posebno razvita, kaže to na strastnega Človeka. Ozke podolgovate ustnice imajo lju- Thomas G. Ratcliffe: Pravični kalif Vsi prebivalci Bagdada so bili na nogah. Množice so valovile po ulicah. Gospodinje so se klicale skozi okna. Kalif sam je bil silno razburjen. Pravici mora biti zadoščeno. Morilec mora biti najden. Tistega dne zgodaj zjutraj je bil nekdo umorjen. Nesrečnež se je spodtak-nil ob opeko in se ubil pred vrati svojega soseda, ko je bil namenjen k njemu, da bi si izposodil žlico smetane. Kalif je odredil preiskavo. In predenj so privedli soseda, obdolženega protizakonite malomarnosti. Sosed se je zagovarjal: O, mogočni kalif, davi je popravljal zidar stopnice pred mojo hišo. Zidar je kriv. Soseda so izpustili in kalif je zapo-vedal, naj pri vedo predenj zidarja. Zidar se je zagovarjal: O, mogočni kaHf, delal sem marljivo, ko sem na-enkrat zagledal mimoidočo ženo v modri obleki. Njene oči. njeni lasje, njena drobna postava in njena krasna, modra obleka, vse to me je prevzelo. Resnično se mi zdi, da je bila največ kriva njena obleka. In ko so se moje oči zagledale v njene, se nisem mogel premagati, da bi ji ne sledil. Ni moja krivda, da je ostalta opeka na hodniku pred sosedovo hišo. Ženska je kriva... Vedno, o mogočni kalif___ Kalif je zapovedal, naj pri vedo predeni ženo. 2ena se je zagovarjala: O, mogočni kalif, ni moja krivda, da sem lepa. Lepoto mi je dal Allah. Kaj morem za to. da je zidar občudoval mojo modro oblek? Saj je nisem naredila sama, krojač jo je naredil. Krojač se je zagovarjal: O, mogočni kalif, jaz sem samo vzel lepo blago in ga sešil. Nisem odgovoren. Tkalec je kriv. Krojača so izpustili. Tkalec se ie zagovarjal: O, mogočni kalif, tkal sem blago iz svilnatih barvastih vlaken. Barvar je kriv. Tkalca so izpustili in kalif je zapovedal, naj privedo predenj barvarja. Barvar se je zagovarjal: O, mogočni kalif, način barvanja se je ohranil v naši rodbini skozi mnoga pokolenja. Nisem ga odkril jaz. Ker pa izvira barvilo od morskih lastur z obale, je jasno... Toda kalifu je bilo tega že dovolj. — Odvedite barvarja in obesite ga na vrata, — je zapovedal. Kmalu je zaslišal kalif čudne krike iz množice, zbrane okrog vrat, da bi videla, kako obešajo barvarja. »Ni pravičnosti v Bagdadu!« Dvakrat je ta klic razžaKl njegovo uho. Kalif je bfl vznernirjen. Kar je padel kalifu k ngg^ga seL O, mogočni kalif, barvarja ni mogoče obesiti na vrata! Prevelik je. Kalif se je za hip zarrrisHl. — Poiščite manjšega barvaria. — ie zapovedal. d je, ki ne polagajo posebne važnosti na čustvene strani življenja. Ozke, kakor stisnjene ustnice, imajo marljivi skromni ljudje, debela ustnica je znak živahnega duha. Zelo ozke ustnice imajo zmerni ljudje. Tudi velikost in oblika ušes ima svoj pomen pri presoji značaja. Zgornji del uhlja nam kaže duševne lastnosti, spodnji pa čustvene. Večja ušesa imajo vztrajni ljudje. Uho ravnih potez kaže na energičnega, odločnega človeka. Okrogla ušesa imajo povprečni ali podpovprečni ljudje. Za glavno zrcalo človeškega značaja pa veljajo oči. Modre oči so navadno znak poštenosti, zvestobe in dobrotljivosti. Sive oči imajo energični ljudje krepke volje, zelene in žolte pa kažejo na neiskrenost Oči nam vedno potrdijo sodbo, ki smo si jo ustvarili o človeku po drugih delih ob- Nedavno je prispela v Southampton s parnikom »Queen Mary« hollvvvoodska filmska zvezda Asta. Ob prihodu jo je seveda pozdravilo mnogo radovednežev, pa tudi več fotografov in reporterjev. Vsi so hoteli pozdraviti svojo znanko, ki so jo s primernimi častmi odvedli v ateljeje Foxo-ve družbe, kjer so ji pripravili nalašč za njo urejeno bivališče. Ali ste že kaj slišali o Asti? Ali se spominjate imena Skippv ali mr Smith, ki igra tretjo glavno vlogo v filmih z Mirno Lovevo in Williamom Powellom? Poleg mr. Smitha igra mali foxterier Asta. In šele ko izveste, da zasluži ta nova štirinoga zvezda, kadar dela, 4.000 dolarjev na teden ali povprečno 75.000 dolarjev na leto, začutite spoštovanje pred pasjo zvezdo in razumeli boste, zakaj ji posvečajo toliko pozornosti. Njen lastnik mr. East je po njeni zaslugi obogatel in je tako bogat, da je z zaničljivim smehljajem odklonil londonsko ponudbo, da bi prodal svojo Asto za 5.000 funtov šterlingov ali v našem denarju okroglo za 1,300.000 din. Asta ima v Londonu nalašč za njo zgrajeno poslopje v Foxovih ateljejih, kjer dobiva svoja priljubljena jedila, med njimi golaž, sladoled in jetrno salamo. V svojem stanovanju ima tekočo toplo in mrzlo vodo, majhne odprtine, da more za-grebsti noge in napravo, ki avtomatično odganja od nje mrčes, razen tega pa še mehanično mačko, s katero se lahko igra. Z njo stanuje par angleških filmskih psov, ki pa po svojem zaslužku daleč zaostajajo za Asto. Živali tudi prej niso igrale v kinu podrejene vloge in Asta nikakor ni prva štirinoga zvezda, ki služi svojemu gospodarju težke tisočake. Se vedno ni zasenčena slava alzaškega volčjaka Rmtmtina, ki je nastopil približno v 50 filmih in ki so ga navdušeno gledali milijoni ljudi. Ko je leta 1932 poginil, je šlo za njegovim pogrebom več tisoč ljudi. Filmske zvezde pa niso samo psi. Tudi nič manj slavni konj Tony, nerazdružni spremljevalec Toma Mixa, je pripomogel svojemu gospodarju, da je zaslužil v nekaj letih 5,000.000 dolarjev. Omeniti je treba še šimpanza Jiggsa, zvezdo nemega filma. Ta je znal na povelje plakati in smejati se. V Hollywoodu ima na živalskem pokopališču krasen spomenik. S filmskega platna je znan tudi lev Ldon, čigar glava je zaščitna znamka družbe Metro-Goldwyn-Mayer. Živali, ki lahko nastopajo v filmu, so zelo drage. Nekatera studija imajo svoje zverinjake, v katerih dresirajo živali in ptice. Družba »Radio Corporation« je kupila nedavno 50 zdresiranih živali raznih vrst za 50.000 dolarjev. Živali za film se pa dobe tudi po standardnih cenah. Tako se plača za zebro 20 dolarjev dnevno, vel-blod, krokodil in udav se dobe za 25 dolarjev, jeleni in sme za 30, šimpanzi in mroži pa za 100 dolarjev dnevno. Za bojni prizor v filmu »V sedmih nebesih« so ratari več nalašč v ta namen zdresiranih podgan, ki so lazile po obrazu glavnega junaka. Nekoč dobro znani dreser živalskih zvezd Curley Tvviford, ki je posodil svoje tri podgane za ta prizor, je dobil za vsako 10 dolarjev. Poleg Aste je najbolj znana hoOvwood-aka štirinoga zvezda kozel s Himalaje Shangri-La, ki zasluzi na teden 800 do 1000 dolarjev. Takoj za njim je orel rz Južne Afrike James. On je sicer zelo prijazen z rjodmi, pogodbo izpod 500 dolarjev na teden pa odločno ođklanja. Zdresirati živali za film je ena najtežjih in najbolj nehvaležnih nalog. Ze pred leti so nastopila proti temu ameriška društva za zaščito živali, ki so slednjič sklenila z dreserjl pogodbo. V HoUywoodu je več zastopnikov teb društev in ti nadzirajo zdresirane živali, da preprečijo vsako trpinčenje in sploh grdo ravnanje z njimi. Pasja Sola v HoHywoodu Psi ime jo v fHmn Se staro m slavno tradicijo. Rliilintin Je zdaj enako nesmrtna postava v zgodovini filma, kakor katera- Tobak zdravilo Angleški zdravniki so ugotovili, da je tobak zelo dobro zdravilo. To ni povsem nova trditev, kajti že pred 300 leti so pripisovali tobaku zdravilno moč in z njegovo pomočjo so se že takrat borili proti nalezljivim boleznim. Posebno kisli ekstrakti iz zelenega tobaka so izborno sredstvo proti nekaterim tropičnim boleznim, zlasti proti neke vrste gobavosti, znane pod imenom pellagTa. Ta bolezen se pojavlja največ med poljedelskim delavstvom v južni Evropi in južnih ameriških državah, pa tudi nekaterih srednje in južnoameriških deželah. Na poseben način preparirani tobak vsebuje mnogo vitamina B, ki je najboljše sredstvo proti tej bolezni. Doslej je veljala ta bolezen za zelo težko ozdravljivo. Ladjo so aretirali V Angliji, v deželi tolikih pravnih ku-rio/nosti, je tudi to mogoče. Zgodilo se je nedavno /. ladjo »Oxt'ord Grenland Explo-ration«, ko jc priplula v neko škotsko pristani SČC Kadar se kaj takega pripeti, gre navadno za dolgove V Angliji lahko dolžnika vtaknejo v ječo, kjer mora sedeti, dokler vseh dolgov nc poravna. Ladje seveda ni mogoče vtakniti v zapor, vendar jo pa tudi lahko aretirajo. Na krov pride uradna oseba in pribije na jambor ali kam drugam sodni odlok. Dokler lastnik ladje ne poravna dolga, ne sme ladja nikamor iz pristanima, pa tudi tovora ne sme.o na njo nakladati ali razkladati z nje. Ladja mora počivati v pristanišču. Če gre /a dolg /a zaloge na ladji, ima ta dolg prednostno pravico pred vsemi drugimi in pred vsako hipoteko. Za lattoikl pomeni seveda aretaciji ladje i/gubo denarja in zato se jc hoji. Tako je razumljivo, da so aretacije ladij v Angliji /elo redke. Vendar se je pa že ve "krut pripetilo, da so dali mornarji tretirati svojo Ustno ladjo, ker jim lastnik ni hore! izplačati mezd. 1,300.000 din so mu ponujali za psička pa ga ie ni hotel prodati, ker nastopa v filmu in je zaslužil svojemu gospodarju milijone pačno misliti, da lahko pride vsak pes pred filmsko kamero. Holly\vood ima za te zvezde pravo visoko šolo. To je prostrano zemljišče nekaj milj od mesta. Dresura se pričenja z nižjo šolo, kamor sprejemajo mlade pse. V pravo šolo pride pes šele z osmim mesecem. V nji se uči najprej tekati pokonci, izogibati se drevesom ln nesrečnim vogalom, na povelje sesti ali leči ter na klic prihiteti. Potem pridejo posebno nadarjeni in izbrani poedinci na pasjo univerzo. Pasja zveitda mora znati vse, kar se zahteva od nje takoj po kratkih izkušnjah. Reagirati mora že na samo znamenje in geslo. Naučiti se mora na povelje zevati, pretegovati se in lajati. Znati mora prilagoditi se vsemu, kajti pes mora v filmu pogosto delati stvari, ki jih vse svoje življenje ni delal. V filmu »Theodora Goes Wlld« predpisuje scenar, da mora pes spremljati igralca do hišnih vrat. Režiser si je mislil, da ne bi bilo napačno, če bi ga pes posnemal. In psiček Corky je po kratkih skušnjah vse to imenitno znal. Toda vsak pes ni tako nadarjen. Izurjeni dresarji znajo že čez nekaj dni točno povedati, ali bo postal novinec zvezda ali ne. Tako je prišel v šolo trimesečni psiček Skippv. Njegova bistra glava se je režiserju takoj prikupila in tako je postal Skippv zvezda že v prvem letu svojega življenja. Režiser je opazil, da ima Skippv navado položiti glavo na tla in sukati se po zadnjih nogah, če ga uho srbi. To bi se dalo porabiti v filmu, je pomislil režiser in kadarkoli se je jel Skippv sukati, ga je režiser pohvalil: Imenitno, kar ponori malo. In kmalu je postalo to psičku povelje. Ko so izdelovali film >The Plin Man«, je napočil končno trenutek, ko se je dal ta trik porabiti. Režiser je hotel pokazati, kaj si misli pes o preveč razuzdani družbi. In tako je Skippv pomolil glavo skozi vrata, opazoval nekaj časa veseljačenje družbe, potem se je pa vrnil v spalnico, položil glavo na tla in se jel sukati. In ta prizor je bil eden najlepših v vsem filmu. Občinstvo je bilo tako navdušeno ob njem, da je večkrat celo ploskalo. Nihče seveda ni vedel, da pes prav za prav ne kaže, kaj si misli o veseli družbi, temveč da ponavlja samo to, kar je znal še predno ga je dobil v roke dreser, odnosno filmski režiser. Princ Konoe živi v trdnjavi Predsednik japonske vlade princ Konoe. mož sloke, visoke postave, je tipičen predstavnik svojega naroda. Vnet zagovornik japonskih tradicij, konservativec, pri tem pa s temeljito zapadno izobrazbo, govori več jezikov, toda najraje govori svoj jezik, kadar ni nujne potrebe, da bi govoril angleški. Večinoma nosi smoking ah" frak angleškega kroja. V zasebnem življenju pa nosi raje stazo japonsko narodno nošo. Vsak večer prispe pred njegovo pisarno v vladni palači velika KTrpvzjna, nizka, brez stopnic, z okiopnimi stenami in posebnim neprobojnim steklom, da ga odpelje v njegovo vilo v predmestju Tokia. _ . sjsjjdl bajnega, zeienja z ve-Ktrtrnfi ešent 6 tlpBDO japonsko štreno Je podobna gradiču, v resnici Je pa cela trd. njava. Pxedsedzz3c japonake vlade je dobio zastražen in zavarovan, čeprav/ ima v vili in okrog nje samo najuujnedSo stražo. V apocrnjfh dedih sten so o*Oopni vložki, kakor v stenah bančnih tresorov. Moderna veSka okna, za katerimi se vkn' pozno v noč silhueta nad pisalno mazo sklonjenega mindstnskega predsednika, imajo posebno steklo, ki se ne da prestrenti kakor tudi okna cesarjevega kabineta. Vsa vila, ki je last države in je bOa šele nedavno zgrajena, je bila projektirana s posebnim oziram na to, da bi bil rninistrski predsednik v nji varen pred atentati. Oni del, kjer Je spalnica, je zgrajen v obliki ladijskega sto+piča. Spalnica je preprosto opremljena, v nji je samo najpotrebnejše kovinasto pohištvo. Skozi okna je razgled na vrt, na čresnje, pod katerimi bi se tako prijetno izpreha jal človek, ki bd ne bil mmi^trski predteedrrik bojevite, agre-sivn, države. Tako je pa princ Konoe le V Nicola Romeo mvzl Senator Nicola Romeo, ustanovitelj znane italijanske tvornice avtomobilov in letal Alfa Romeo je v sredo v Milanu umrl, star 62 let. Kar je bil svoj čas in je še zdaj Etiore Bugatti Franciji, to je Italiji Nicola Romeo, čeprav ie treba pripisati slavo konstrukcije do zndniega zmaE7o\-i h motorjev Alfa Romeo inženirju Janu in drugim konstrukteriem. Razen čisto tekmovalnega avtomobila ■ M:rcrnti Italiji ni imela športnih in tekmovalnih on lomo-bilov, ki bi tako proslavili njeno ime na mednarodnih dirkališčih kakor Alfa Romeo. Nicola Romeo, ustanovitelj »Socifte Anonima Italiana Ing. Nicola Romm Bz Companv, Milano«, avtomobilske to-evropskega slovesa, ima zagotovljen spomin med onimi drznimi in širokopo:e7-r>-i-ni možmi, ki so ustvarjali naš vek tehnike. Spomin mu je zagotovi ion trmboli. ker se ni opiral kakor Bugatti na državno ali drugo podporo, temveč ie delal sam in tudi sam vse riskira!. Samo razmah letalske industrije, ki je seveda ni bilo mogoče mednarodno kontrolirati in ki je potisnila v ozadje tudi izdelovanie avtomobilov v zadniem času, so gotovo določale v prvi vrsti državne potrebe. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAft V A I,«, Ljubljana, Knafljeva nlica 5. Nedelja, 21. avgusta 8: Krtara in mandolina (12,. Aniunovič in HarSlau). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkveno gl.isbe iz trnovske cerkve. — 9.46: Verski govor (g. prior Va-lerijan Ucak). — 10: Prenos promenadne^ ga koncerta iz Kopalke Slatine. — 11.3(1: Otroška ura (gdč. Maraioa Romanova). —-12: Iz širnega sveta (plošče). — 13: Napovedi. — i3.20: Opoldanski koncert Ra* dijskesa orkestra. — 17: Kmet. ura: Kako ohranimo zdravje plemenski molzni živini (o dr. Kocjan Leon). — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Janko Praprot-nik (harmonika) m pevski tercet Stritar. 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Premog v Jugoslaviji (R. Despk").— 19.50: Pisan drobiž (piošoe). — 20.30: Prenos promenad neg a. koncerta iz Rogaške Sl.r ; ne. — 22: Napovedi, poročila. — 82.15: Udovičeva in Loveetova (plošče). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 22. avgusta 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Duet ci ter: Murnee*kc. — Konec ob 23. uri. Torek, 23. avgusta 12: Izpod južnega sonca (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opol-danedd koncert Radijsiketra orkestra.— 14: Napovedi. — 19: ^Napovedi, .poročila. — 19.30: Nac. ura: Kako se otrok no enm vzgajati (Vitomir Redovanovič, šol. nadz.). 19.50: 10 minut zabave. — 20: Ed\v. (iot-man: Plesi Nell Gwyn (godba grenadirske garde, ptosee). — 20.10: Po moravski do-bm (g. Rudolf Dostal). — 20.30: Koncert Radijskega orkestra. — 21.15: Klavr-ki koncert ge. Marte Os*erc=Veljalo. — Hfa Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahko oiasbe iz ka*vame Nebotičnik. — Konec ob 23. vi. Sreda, 24. av-usia 1Ž: Za zabavo in oddih (plošče).— 12.45: Poročala. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radi;skoHovanščina ~ (london. simf. orke>^r — ploSče). — 20: Koncert. Sodeluiejo: ga. Pavk in sde. Majda Lov6e. prof. Lipovi k ter Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pevski kvartet Fantje na vasi. — Konec ob 23. uri. Četrtek, 25. avgusta 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Po, ročila- — T3: Napovedi. — 13.20: Opoldan-ski koncert Radijskega orkestra — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila.— 19.30: Nac ura: Pomorski promet z Levaniom za časa križarskih vojn (dr. Antun Danino-viS Z«rb). — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20: VVi eniaw« skh Fairst, fantazija za gosli in orkeste* (igra Edrta Lorandova. plošče). — 20.10: Slovenscma za Slovence (g. dr. Rudolf Ko_ larič). — 20.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Stanko Avgust (harmonika) in Radijefci oekester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.16: Sornov*^ra m el kvartet. — Konec ob 23. uri. »flLOVBN&El NARODi, sobota, 20 avgusta 193& Stran T Naša trgovinska politika in Nemčija Izjava direktorja velesejma v Leipzigu Pavla Voaaa , M jyub^na» 20- avgusta. LetoSnp Mariborski teden si yc ogledal tudi ravnatelj releeejma ▼ Lerpodgn m »odja njego** poslovalnice za Balkan ▼ Beograda g. Paul ▼ o • s , man radi t Ljubljani, kjer j« pred leti predaval. Spotoma m je ustavil t Ljubljani m nai »crudnik je snel priliko govoriti z npm o trgovinski politiki Jugoslavije s posebnim oziioui na Nemčijo. Z ustanovitvijo Jugoslavije leta 1918, — je dejal g. Voss, — so postale obrtniško in poljedelsko na zelo različnih stopnjah stoječe pokrajine sestavni deli države. Raznolikost teh delov države in njihove gospodarske strukture je sicer skraja komplicirala zedinjenje in spojitev v zaključeno narodno gospodarstvo; na drugi strani je pa pomenila ugodno podlago za medsebojno izpopolnitev in nudila obenem možnost diferencirane proizvodnje, kar se pa pravi možnost povečanega narodnogospodarskega razvoja in pomnoženega narodnogospodarskega prepletanja Jugoslavije. In tako lahko res ugotovimo v zadnjih 20 letih mogočen razmah jugoslovenskega narodnega gospodarstva in njegovih stikov z inozemstvom. Ta razvoj je bik široko pospeševan potom industrijalizacijske in zunanjetrgovinske politike države. V prvih povojnih letih sta morah sicer biti trgovinska in carinska politika v službi politično vojaških in fiskalnih nalog, da bi se spojili novi deli države upravno, prometno in gospodarsko in zagotovila za zgraditev in Izgraditev države in gospodarstva nujno potrebna denarna sredstva. Toda že leta 1924 nastopi doba trgovinskih pogodb, stoječa v znamenju dveh ciljev. Na eni strani naj bi postala jugoslovenska zunanja trgovina neodvisna od deloma 5e iz predvojne dobe izvirajočega posredovanja sosednih držav, na drugi strani je pa hotela imeti Jugoslavija trgovinske stike s številnejšimi državami, da bi dvignila in zagotovila plasiranje svojih proizvodov v inozemstvu. In res se je Jugoslaviji posrečilo svoje narodnogospodarske stike samostojno razširiti in priboriti svojim proizvodom nova tržišča. Dočim je bilo leta 1924 udeleženih na Jugo-slovenskem uvozu 43 držav na izvozu pa 41. je bilo ob koncu leta 1931 na uvozu udeleženih 97, na izvozu pa 78 držav. V nato sledeči gospodarski krizi je morala tudi Jugoslavija glede na podporo svoje valute urediti svojo zunanjo trgovino tako. da vrednost uvoza ni presegala vrednosti izvoza. Zato je sklepala od leta 1931 najprej z najvažnejšimi trgovinskimi partnerji, pozneje pa tudi z drugimi državami obračunske in kompenzacijske posodbe. Pri tem se je pa izkazalo, da niso bile vse države, s katerimi je imela Jugoslavija pred krizo trgovinske stike, pripravljene priznati načelo vzajemnosti in izravnane trgovinske bilance, to se pravi uvažati v enaki meri jugoslovenske proizvode, kakor so hotele izvažati v Jugo*lavi1o svo*e blago. In tako se je moralo težišče jugoslovenske zunanle trgovine premakniti na boljše strank^. Med temi je v zadnjih letih Nemčija z 21^ jugoslovenskega izvoza odločno na prvem mestu. ■ Odkar je bila sklenjena leta 1934 jugo-slovensko-nemška trgovinska pogodba in opetovano izpremenjeni obračunski sporazum, je nastala zelo velika poživitev medsebojnih trgovinskih stikov. Tako se je povečal nemški uvoz iz Jugoslavije od 26.3 milijone mark v letu 1934 na 132.2 milijona mark v letu 1937. Istočasno se je pa povečal nemški izvoz v Jugoslavijo od 3J.5 milijonov mark na 134.2 milijona mark. In Nemčija se je pomaknila z 32% jugoslovenskega uvoza daleč na prvo mesto. Nemčija je bila v tem razvoju še tembolj udeležena, ker je leta 1934 uvozila za 4.8 milijonov mark, leta 1935 pa celo za 24.5 milijonov mark več Jugoslovanskih proizvodov kakor je izvozila v Jugoslavijo svojega blaga. Normalno nastaja v nemško-jugoslovenskih trgovinskih stikih za Jugoslavijo majhen pasivni saldo, ki se pa izravna s plačili nemških turistov v Dalmaciji in Sloveniji. Razveseljivi razvoj nemško-jugoslovenskih stikov ni samo naravna posledica zelo ugodnih izpopolnitvenih možnosti Jugoslavije kot izvoznice sirovin in Nemčije kot industrijske države, kakor tudi ugodne trgovinsko in devizno politične ureditve medsebojne izmenjave blaga in tujskega prometa, temveč gre velika zasluga na izgraditvi nemško-jugoslovenskih trgovinskih stikov vel esej mu v Leipzigu, največji mednarodni veleprireditvi industrije in trgovine. Ce namreč opazujemo porast vrednosti nemško-jugoslovenske izmenjave bla ga in Število posetnikov leipziškega vele-sejma iz Jugoslavije, ki se je v zadnjih letih zelo pomnožilo, opazimo med obema pojavoma neposredno zvezo. Čim več Ju-goslovenov poseti vel esejem v Leipzigu, tem bolj se poveča trgovinski promet z Nemčijo, tem več pa pride tudi Nemcev v jugoaJovcnlca letovišča. Ta veliki pomen leipzi&kega velesejma kot posredovalca v nemško- j ugosl o venski izmenjavi blaga In tujskemu prometu je ocenila iugoslovenska vlada posebno a tem. da je bila Jugoslavija že opetovano zastopana na velesajmu v Leipzigu z veliko kolektivno rastavo. Letošnji jesenski velcaejem v Leipzigu bo od 28. avgusta do 1. septembra in na njem bo razstavilo okrog 5.800 tvrdk. Tisoči vzorcev vseh brani, tako kovinski izdelki in jedilni pribor, lesni Izdelki, svetilke, steklo, porcelan, gumijasti izdelki, usnje, okraski, galanterijsko blago, papirnati izdelki, igrače, glasbila, športne potrebščine, avtomati, tekstilni izdelki Itd., bodo razstavljeni v 21 velesejmskih palačah. Razen tega bodo razstavljene na ta-kozvanem gradbenem veleseimu v dveh ogromnih paviljonih vse potrebščine ln orodje gradbene stroke. To so s* m i nrolz-vodi, ki jih potrebuje Jugoslavija v razvoju svojega narodnega gospodarstva in dviganju življenjskega standarda svojega prebivalstva v vedno večji meri in ki jih še v velikih množinah uvaža iz inozemstva, največ iz Nemčije. Jugoslovenski obiskovalec jesenskega velesejma v Leipzigu bo gotovo imel tam na razpolago vse te proizvode v najnovejših modelih in pod najugodnejšimi pogoji tako, da mu ne bo žal potovanja na leipziški velesejem. S tem pa obenem doprinese k novi poglobitvi gospodarskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo, ki so kakor kaže dosedanji razvoj, v interesu obeh, zdaj tudi po skupni meji povezanih držav. Zop et klofuta slovenskim kolesarjem Ali naj se naši kolesarji sploh Se udeležujejo medklub-skih prireditev, ki jih vodi Kolesarska zveza? Ljubljana, 20. avgusta Nedavna etapna vožnja kolesarskih dirkačev, ki je ena največjih kolesarskih prireditev v naših krajih, je zaradi preskromne reklam^ šla mimo nas prav tako tiho in skoraj neopaženo. Zlasti je bilo to opaziti pri sprejemu dirkačev na cilju na Dolenjski cesti, kakor tudi njih bivanje v Ljubljani, o čemer je bila naža Športna publika bore malo poučena. Seveda je ta pojav velik kontrast nasproti sprejemu dirkačev v Zagrebu, kjer se je na končnem cilju zgrnilo okrog 10 000 gledalcev. Pa tudi do pričujočega poročila bi ne prišlo, ko bd najvidnejši tekmovalci in z njimi vred vsi slovenski udeleženci ne doživeli na teh napornih dirkah bia-mažnega. razočaranja odredb- komisije te etapne vožnje, ki meče nase slabo luč pravičnega razsojanja in obenem potrjuje vedno ponavljajoči se športni egoizem zagrebških vodilnih Športnikov, ki ga opažamo ne samo pri koleearstvu, temveč tudi pri vseh drugih športih. Do katerih mej bo ta »sacro ego« Sel, pa je vprašanje mo. go&e bližnj: bodočnosti, kajti vsaka reč ima tudi svoj konec. V ilustracijo dogodkov omenjene etapne vožnje naj sledi tole poročilo: Dne 13., 14. in 15. t. m. so zagrebške »ITuetrovan^ športske novosti« in tvornica gume >Semperit< pod vodstvom Kolesarske zveze priredile drugo etapno kolesarsko vožnjo po Hrvatski in Sloveniji v treh etapah Dočim je lansko leto bila udeležba na tej vožnji bolj skromna, se je letos prijavilo lepo število nad 30 dirkačev i* vseh krajev naše države, med njimi tudi šest Ljubljančanov: Abulnar, Gartner, Zerjal, Premik, Podmiljščak in Lavrih, kakor tudi znani Erdeli iz Borova, Pinoza iz Niša ter večina hrvatskih dirkačev s Pro-senikoni na Čelu, medtem ko nas severni Maribor ni bil zastopan. Kot zastopnik ljubljanske pod zveze je v Športni komisiji bil tehnični referent Plcsko, os taji kader pa je tvorila Kolesarska zveza. V sobotni prvi etapi iz Zagreba proti Ljubljani se je že na poletapi v Karlovcu opazilo, da nekaj ni bilo v redu. Cilj namreč, ki bi moral biti na vidnem mestu in bi ga morali dirkači že od daleč opaziti, je bil mogoče namenoma postavljen za raznimi ovinki na koncu m:sta, kar je Ljubljančanu Podmilščaku, ki je v tistem trenutku imel najboljše šanse, onemogočilo, da bi dosegel prvo mesto. Pol ure nato, ko so bili naši dirkači deUžni le skromnega, okrepčila, je sledil start za nadaljevanje vožnje v Ljubljano. Prave križe so dirkači doživeli med Metliko in Gorjanci, ki jih je na dolžini 15 km spremljala tako silovita ploha z grmenjem in švi-ganjem strel, da je kaj takega redko kdo od njih kdaj doživel na kolesu. Skupina, Id je do tedaj vozila z redko izjemo strnjeno, se jc namah razblinila in dirkači so v malih ah večjih presledkih po več skupaj, dva, ali posamezno prihajali okrog treh popoldan na cilj v Ljubljano blatni, lačni, premočeni in izmučeni, da jih je bilo kar žalostno pogledati. Pričakovalo jih je tu le nekaj nad sto gledalcev! Ljubljančan Lavrih, ki se je zelo dobro držal, je kaka dva kilometra pred ciljem imel gumijski defekt, ki ga je brž popravil ter vendar dosegel četrto mesto. V Ljubljani so dirkači gostovali pri »Na-Naslovenske puntarje« in njihove prijatelje Erdelija. Po-kupca ter Miciča navdušeno pozdravljala. Ce si je slavni odbor Kolesarske zveze kaj pridobil s to netaktno odločnostjo ter tako žalil pravilno športno pojmovanje skromnih in požrtvovalnih kolesarjev — dvomimo! Na pojasnila g. Vladimirja Bičaniča o epilogu te vožnje, ki jih je objavil v :*Novo-stih« z dne 17. t. m., in kjer se ^Slovenci« prav posebej poudarjajo, bo še govora. Iz Trbovelj — Rudarsko zborovanje ho v nedeljo 21. avgusta ob 9. uri d^poidn^ v tukajšnjem delavskimi domu. Razpravljalo se bo o splošnem položaju rudarskega delavstva, o kolektivni pogodbi in o delovnih prilikah d lavstva. — Neurje v noči od srede na četrtek je napravilo mnogo škode zlasti na cestah in potih, kjer je odneslo ves gramoz v dolino in je deroča deževnica pota povsod močno razorala. Zaradi možnega naliva je bilo ovirano tudi obratovanje na dnevnem kopu, ker so odkopi cd deževja raz. močeni in je tako odkop kakor odvoz otež-kočen. Edino koristna je bila gnočna ploha za odpravo m snage v Trbovelisčici. kjer se je že dolgo nabirala in ponekod povzročala hud smrad. Od močnega deževja narasla Trboveljsčica r>a je to nesnago pospravila in za nekaj mesecev zopet očistila strugo Trboveljščice. — Vaje protiletalske obrambe včeraj so so bile v naši dolini brezhibno izvršene. Sodelovalo je gasilstvo in vse reševalne ekipe, ki so takoj po vzbuni ob 17. uri stopile v akcijo. Po pretoku pol ure je bil dan stignal, da je nevarnost iz zraka minila in obrambni oddelki so se vrnili na svoja izhodišča. — Ekskurzija oficirjev intendantsko akademije iz Beograda. Včeraj so si ogledali rudniške naprave v jami in na dnevu, jutri si bodo ogledali crmentarno in dnevne kope, nato pa odpotujejo proti jugu. O tehniški in ekonomski ureditvi našega največjega pr mogovnika so ste izrazih* zelo pohvalno, saj tako modernih rudniških naprav doslej v naši državi še niso imeli prilike videti. — Tombole. Toliko tombol, kakor jih je letos, še nobeno leto ni bilo. Najprej so priredili tombolo trziški gasilci, nato sokolsko društvo, za tem je bila tombola rudniških gasilcev, sedaj pa bodo imeli v nedeljo bom bolo tukajšnji vojni invalidi. Tombola bo v nedeljo 21. t. m. ob 14. uri na Volajevem travniku Toda to še ni zadnja tombola! V nedeljo, 4. septembra napovedujejo tombolo društva >Rejec malih živali«, ki bo tudi pri Volaju v Lokah. Toliko sreče, kakor se letos ponuja TrboveTj-čanom. pa res tudi najstarejši Trbovelj-čani ne pomnijo. — Zakol v juliju. Marsikdo ne ve, koliko so Trbovčljčani v mesecu juliju pojedli mesa. 17 tukajšnjih mesarjev (ob preobratu so bili menda samo štirje) je zaklalo 65 glav živine L vrste, 44 glav H-vrste, 1 živino m. vrste in 7 krav za klobase. To so Seveda samo goveda, koliko pa je bilo zaklanih svinj, ovac in druge drobnice bomo pa ob priliki še poro- čali. Pri 13.000 prebivalcev v občini pride na prebivalca pribLženo 3 kg gtrvedine mesečno. živilski trg Ljubljana, 20. avgusta Prejeli smo: Zc delj časa zasledujemo vaša zanimiva poročila o živilskem trgu. Posebno zanimivo je poročilo z dne 17. t. m. Glede na to poročilo prosimo, sprejmite nase pripombe ter jih objavite. Kolikor vemo gospodinje, smo prejšnja leta plačevale domače breskve po 2 — 6 din kg; splošno je bilo sadje mnogo cenej&e in na trg je prihajalo le dobro blago po nizki ceni. Danes pa vidimo na trgu jabolka same poberovce vse črvive ki te prodajajo po 3 — 4 din kg. Lepa jabolka so po 5 — 8 din; to ceno so imela prejšnja leta jabolka o veliki noči. Draginje vaš poročevalec ne vidi. Draginje sadja povzroča poleg slabše letine tudi propaganda za izvoz v inozemstvo ter sc zna zgoditi, da bo nemški mestni ali delavski otrok deležen cenejšega in lepšega našega sadja, kot nas, ki se bo moral povrhu zadovoljiti le 7. izbirkom. Za izredno dobro letino je tudi grozdje predrago. Letina bo tako dobra, da se že sedaj računa, koliko tisoč hI vina se bo pridelalo v Jugoslaviji. Da bi se kdo iz gospodarskih ali novinarskih krogov na.šel ter zahteval uvedbo grozdn-.h tednov ali nakupa grozdja po socialnih institucijah za revne in bolehne otroke ali zahteval grozdje v sole kot okrcpćilo. da bi statistika lahko poročala, toliko lOOO kg grozd ja se je pouiilo, kar daje toliko in toliko življenjske sile in zdravja, kmetu takoj gotov denar, o tem seveda ni govora. Vse prošnje mestnih gospodinj za uvoz tr.>>.i rine prostega grozdja, čeprav samo za sest dni, bodo 06tale nerešene, sploh neopaiene. Kljub bogati grozdni letini bo grozdje prihajalo na trg predrago, saj mora naimanj preko štirih prekupcev, ki so vsi davkoplačevalci in se morajo ščititi. Zato tudi ne prodremo z grozdnimi akcijami, ako-ravno se vrše te že v Italiji več let v veliko korist vinogradnikom in narodu. Prt nas bo grozdje predrago, da bi si ga vsak lahko privoščil, a vino poceni, tako poceni, da se bodo nalivali z nj:m po 2 din liter. Za liter vina pa je treba dva kg grozdja. Ko čitamo poročilo vašega poročevalca, takoj pomislimo na dohodke dotičnega, ki lahko kupuje za svojo družino potrebno sadje tako poceni, breskve po 16 din, grozdje po 10 din kg in ga blagrujemo. Malo je tako srečnih v teh časih. Ka] pripovedujejo Doumel pripoveduje: Marius pribiti ves razkačen v kavarno. —Kaj se ti je pripetilo? ga vpraša prijatelj ? — Dobil sem prav kar anonimno pismo. — No in kaj zato? — Nekdo mi v njem piše, da me moja žena vara. — No, in kaj hočeš storiti? — Nič. — Nič, kaj pa tvoja čast? — Ničesar ne storim, ker ne morem. — Zakaj pa ne ? — V prvi vrsti bi pri tem trpela moja domišljavost, drugič tega ne verjamem, tretjič je pa mož, ki me z njim žena vara, boksarski prvak. Maurice Dekobra pripoveduje: Ravnatelj zabavišča v New Torku mi ja pripovedoval veselo prigodo: Nekega večera je opazil strežaj slonov, da eden izmed naših dvanajstih slonov kadija. Sklenil je izlečiti pa. Dal mu je čeber vode. kamor je vlil steklenico žganja. In veste, kaj se je zgodilo naslednjega dne? — Ne. — Drugih enajst slonov je kašljalo. Georges Duhan m-1 pripoveduje: Nekoč me je vprašal moj sin Antonin, kaj pomeni beseda synonym. — Kaj, ti ne ves, kaj je to synonym? Synonym je beseda, ki se rabi kadar pozabiš pomen besede, na katero si prvotno mislil. Jacques Deval pripoveduje: Pastor v angleški cerkvi je opazil, da se verniki pri psalmih neprestano pomenkujejo. Nekega dne se je dogovoril z organi-stom in sredi psalma je organist naenkrat nehal igTatl. In tedaj se je slišalo, kako pripoveduje gospa Jonesova svoji sosedi Šchmidtovi: — Jaz pečem vedno na slanini . . . MOZ IN ŽENA Mož pride pozno ponoči okajen domov. — Ob dveh ponoči se hodi domov! — ga nahruli žena. — Kaj? Ob dveh? Saj je sele enajst, — zajeclja mož. — Kaj, zdaj boš pa še lagal! Kar poglej na uro! — No, da, zamrmra mož, — je pač tako, če ima človek ženo, ki verjame uri bolj nego lastnemu možu. GEORGES OHVET: 30 cergej Pflnin Romsn ] S tem, kar je gospa Desvarennesova povedala Sergeju, je snela z njega veliko težo. Čutil se je tako srečnega, da je sklenil storiti vse, samo da bi pomiril mater svoje zaročenke. — Govorite, milostiva gospa, — je odgovoril, — poslušam vas z enako pozornostjo, kakor z zaupanjem, kajti od vas morem pričakovati samo vse dobro in pametno. Gospa Desvarennesova se je nasmehnila. — Oh, saj vem, da imate pozlačen jezik, priliz-njenec, toda mene ne boste podkupili z besedami, jaz se ne dam tako lahko pretentati. — Moja častna beseda, — je odgovoril Sergej, — da nikoli ne bom uporabil zla, da bi se vam prikupil. Zadovoljil se bom s tem, da položim v svoje ravnanje srce. Obraz gospe Desvarennesove je pri teh besedah naenkrat zažarel, kakor z meglo zastrta krajina, kamor nenadoma posijejo solnčni žarki. -— No torej, v tem pogledu se bova takoj sporazumela. Že štirinajst dni živimo v samih pripravah za poroko. Tako se sploh nisva mogla pametno pomeniti. Končno, tu nameravajo zdaj vsi kreniti s poti. Vendar bomo pa kmalu, prav kmalu zaceli oovo žjefteme m zato rrjjrtrrrk da bi če bi mu položili temelj. Podobna sem človeku, ki hoče skleniti pogodbo, kaj ne? Ne čudite se, to je stara navada trgovke. Rada imam čiste račune, da vem, kakšnega posla se lotevam. — V tem vidim samo povsem pravilno ravnanje. Zdi se mi celo, da ste s tem, da mi niste postavili pogojev, predno ste privolili, da ste ravnali skrajno obzirno. — Ali sem se vam s tem prikupila? Tem bolje! — je vzkliknila. — Vi namreč veste, da sem zelo navezana na svojo hčerko, ki bo v bodoče navezana na vas in zato mi je mnogo ležeče na tem, da bi se midva dobro razumela. Izgovarjajoč te besede s šaljivo dobrodušnostjo je gospa Desvarennesova zapustila lahne tresljaje V glasu. Zavedala se je važnosti igre, ki jo je igrala in ležeče ji je bilo na tem, da bi jo za vsako ceno dobila. — Kakor vidite, nisem posebno prizanesljiva žena. Nekoliko despotična sem, ta vem: v petintridesetih letih sem se pač navadila zapovedovati. Moje delo je bilo težko, potrebna, je bila nezlomljiva volja. Imela sem jo. Zdaj se bojim, da bi ta moja velja, ki mi je v trgovini tako dobro služila, z vami ne zaigrala kaj nepričakovanega. Tisti, ki žive delj časa v moji bližini, vedo dobro, da imam sicer trdo glavo, zato pa tudi dobro srce. In vsi.se radi podrede moji tiraniji; toda vi, ki ste novinec v mojem domu, kako boste gledali na to vi? — Ravnal se bom po drugih, — je odgovoril Ser- £ bom pajnio m sicer z ve- seljem. Pomislite, da živim dolga leta brez rodbine, brez sorodniških zvez, zapuščen. In bodite prepričani, da rni bo vsaka veriga lahka in sladka, če me bo vzela na nekoga ali na nekaj. In pa, da vam povem odkrito, — je dejal z izpremenjenim glasom in se vneto ozrl na gospo Desvarennesovo, — bil bi zelo nehvaležen, če bi ne storil vsega,, da se vam prikupim. — Oh, — je vzkliknila gospa Desvarennesova. — To žal ni noben razlog. — Ali hočete imeti tehtnejši razlog? — je vprašal princ in položil v svoj mehki glas vse čare, kar jih je bil zmožen. — Ce bi ne jemal vase hčere zaradi nje same, migi i "i, da bi jo vzel vam na ljubo. Za hip se je obraz gospe Desvarennesove povsem zjasnil. Požugala je Sergeju s prstom, rekoč: — Ah. Poljak! Gaskonec s severa! — Mislim resno, — je nadaljeval Sergej. — Se predno sem slutil, da postanem vaš zet, sem videl v vaši osebi odlično ženo v vsakem pogledu. Pri-štejte k občudovanju, ki ga gojim do vasi h visokih sposobnosti, še naklonjenost, ki mi jo narekuje vaša dobrota, in razumeli boste, da nisem samo zelo srečen, temveč tudi zelo ponosen na tako mater, kakor ste vi. Gospa Desvarennesova je pozorno gledala Pani-na; videla je v nJem iskrenost. Opogumila se je torej m načela glavno vprašanje svojega razgovora, na katerem ji je bHo največ ležeče. — Ce je tako, — je vprašala, — pa gotovo ne boste imeli pomislekov proti tema, da bi živeli v hfižmi? OJMMlnda je, potom je na nila, kakor da hoče podčrtati besedi »pri meni*. — Kaj ni bilo vedno mišljeno tako? — je odgovoril Sergej živahno. — Jaz sem vedno tako razumel svoj položaj. Saj ste vendar morali opaziti, da nisem iskal stanovanja za svojo bodočo ženo in zase. Ce bi mi ne bili ponudili, da ostanem pri vas, bi bil sam stopil pred vas s to prošnjo. Gospo Desvarennesovo je obšla tolika radost po teh besedah, da se je Panin kar ustrašil. V njenih bledih licih, v nenadnem drhtenju in iz-premembi glasu je spoznal, kako neizmerna je ljubezen te matere do njene hčere. — Saj bom v vsakem pogledu samo pridobil, če bom stanoval pri vas. Moja žena bo srečna, da ji ne bo treba zapustiti matere, vi mi pa ostanete naklonjeni zato, da vam nisem ugrabil hčere. Obe me bosta imeli zato še raje, jaz si pa nič drugega ne želim — Pravo pot ste ubrali, — je dejala gospa Desvarennesova, — in hvaležna sem vam za to. Bala sem se, da bi utegnili zahrepeneti po popolni neodvisnosti. — Srečen bi bfl,, če bi vam mogel žrtvovati podobne namene; toda te zasluge nimam. Vse, kar je Sergej izjavil, je bilo tako iskreno, tako jasno in i govorjeno s tako mehkim glasom, da je bojazen gospe Pesvaienncoo^e polagoma izginila. Očaral jo je bH tako, kakor je očaral Mi-hefirjo in kakor je bH sklenil očarati vse, ki bi mu utegnili biti koristni. Njegova očarljivost je Iz Maribora — 17 k« saharina, sa 150 din ie ponujal nekdo pred ma-gdaJen^ko cerkvijo delavcu Juriju Amonu iz Razvanja. S saharinskim >tmovoem< sta se dogovorila, da mu ta pro* da ves saharin le pod pogojem, da rmi Amon plača vnaprej dm 110, nakar nru neznanec prinese v«=o dogovorjeno koheino saharina. Amon je izročil neznancu din 110 in čakal, da se >trgovecc vrne. Ko pa tepa le ni bilo na spregled, je spoznal, da je nasedel drznemu sleparju, za katerim ie izginila vsaka ©led. — Vsemu ljudje nasedajo. Pri gostilničarju F. Mautneriu v Zg. Radvanju se je zelasrfl neki delavec z listkom aospe Gust inči 5 Helene iz Zg Radvanja, češ, da ga ista prosi da izroči donositelju din 200 na njen račun. Gostilničar je v dobri veri, da ima opravka s poštenim človekom neprose-no vsoto tudi izročil. Naslednjega dne je povprašal nos po Gusti nčičevo, če je poslani denar prejela* Gustinčičeva ga je začudeno poeledflla. ker ni k njemu nikogar poslala. Gostilničar je spoznal, da je nasedel drznemu slenarju, ki &e i« poslužjl posrečenega trika, da je na sleparski način prišel do denarja. — Transmisijsko jermenje Je i»ginilo iz tovarne Erlich v noči od četrtka na petek. Iz objekta IV je ukradel nekdo 3 m dole in 10 cm širok transmisijski jermen, vreden 250 din. Tatvine je osumljen ne*ki delavec, Jn ie v isti noči zapustil tovarno in nosil s seboj pod suknjo velik paket. Osumljene« ea delavca ie policija zaslišala, a on taji vsako krivdo in trdi, da ni s tatvino v ni-kakšni zvezi. — Radi defekta na kole*u te padel med vožnjo pomožni delavec Alojz Kobler. sta. nujoč m Koroški cesti 126. V trenutku, ko ie vozil po Jurčičevi ulici, je radi defekta padel tako nesrečno, da si je poškodoval levo roko. Reševalci so ga oddali v domačo oskrbo. — Izgubljeno. Šivilja Štefanija Logu*, stanujoča na Betnavski cesti 18, je nama* nfla tak. policiji, da je njena mati izgubila na poti od razstavnega prostora Mariborskega tedna do doma črno uenjato ročno torbico z razno srebrnino in denarjem t skupni vrednosti 600 din. _ Tudi železne tračnice kradejo. Železničar Jakob Koban, stanujoč na Tržaški cesti 25. je prijavil policiji, da je v noči na Četrtek nekdo odnesel z dvorišča omenjene hiše 5 komadov 3 m dolgih železnih tračnic, ki so režale na vrtu in ki naj bi služile za obešanje perila. Ko ie Koten opazil tatvi* no ie odšel v trgovine, ki prekupčujejo a starim železjem m našel vseh pet tračnic pri trgovcu s starim železjem A. K. Poslovodja je dejal, da so te tračnice pripeljali na ročnem vozičku trije neznani moški in jih ponudili gospodarju v nakup. K. je tračnice kupil in sicer po 50 par za kg ter prodajalcem izročil za nje 195 din. Erzne rokomavbe. ki so se okoristili s tujim bla* eom išče policija. — StarokatoliŠka cerkev. Vsem zaintere. sirancem in vsej javnosti glede na vprašaš nja objavljamo, da bo služba božja, pouTavanje veronauka v Šoh" m cerkveno urado-vanje v vsakem slučaju naprej ter se vsi vzpodbujajo k rednemu po&ečanju služb božjih; zlasti naj pride v nedeljo 21. in 28. t. m. vsa šoloobvezna mladina. — Poročili so se v minulem tednu v sta-rokatoliški cerkvi v Mariboru: Martin Smid, usnjar, in Zoija Sonc posestnioa, Pobreže, L udov i k Krajne, sider in Justina KrteJjj. Bi* k> srečno! — Celo kolesna sedla kradejo. Trgovski pomočnik Karal Frlc, stanujoč na Pobre-Ski cesti 38, je imel te dni neprijeten doživljaj. Ko se je mudil v neki tukajšnji kavarni, mu je nekdo odmontiral s kolesa sedlo ter z njim izginil. Iz Novega mesta — Vpisovanje vajeneer in Tsjenk v stro* kovno nadaljevalno Šolo v Novem mestu za šolsko leto 1988/30 bo v nedeljo. 28. avgusta 1988. od 9. do 12. ure dop. v pisarni strokovno-n adaJgeva 1 ne sole. Redni pouk se ho pričel v četrtek L septembra. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci in va. ienke iz Novega mesta. Žabje vasi, Srnine* la. Broda, Irce vasi, Drske, Gotne vasi, Re-gerče vasi, Bršlftina, Cegelnice m Ločne. Iz Celja —c Letalski miting v Celja. Mestni odbor kr. jugoslovenskega Aerokluba »Nafta krila« v Celju bo priredil ob svoji desetletnici v nedeljo 4. septembra velik propagandni letalski miting na Ježovnikovem travniku med Joštovim mlinom v Medlogu in Majdi, čevo gostilno v Levcu pri Celju. Miting bo predvidoma obsegal akrobacije z jadralnim in z motornim letalom, odskok s padalom in napad iz zraka na improvizirano naselje. Posebna atrakcija bo zračni krst — vožnje občinstva z letali. Vse priprave za to veliko prireditev vodi poseben pripravljalni odbor, v katerem sodelujejo gg. kapetan Mrkela, dr. Cerin, Branko Mikule-tič in Tugomer Prekoršek. Za letalski miting vlada v celjskem okrožju že sedaj veliko zanimanje. —c Dve nogometni tekmi in teniški turnir. V nedeljo 21. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tala— med ISSK Mariborom in SK Celjem, ob 15. pa bo predtekma mladih. Na igrišču pri »Skalni kleti« bo ob 16.30 prijateljska tekma med ljubljanskim Hermesom in celjskimi Atletiki. Na tenišču SK Celja v mestnem parku se bo pričel ob 7.30 zjutraj teniski turnir med ISSK Mariborom in SK Celjem. Celje bo imelo torej jutri pestro športno nedeljo. —e Rezervni oficirji, ki se žele udeležiti dveh enodnevnih vežb. ki bosta 25. in 31. t. m. v celjski garniziji, naj takoj, najpozneje pa do vštetega ponedeljka 22. t. m. prijavijo svojo udeležbo tajniku celjskega pododbora TJROIR g.Pranju Vreč k u v cinkarni, telefon št. 28. Prijavite se v čim večjem številu! Udeležba po možnosti v uniformi, sicer v civilu. —c Tri nesreče. V četrtek je padla triletna posestnikova hčerka Frančiška Janševa v Večjem brdu pri Slivnici pri Celju doma tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Na Komenskega ulici v Celju je neki kolesar povozil štiriletnega sinčka trgovskega potnika Ljubomira Bergleza in mu izpahnii desno roko. V četrtek zjutraj je cirkularka zgrabila 17-letnega delavca Jožeta Bogoviča iz Zadobrove pri škof ji vasi za desno roko in mu razmesarila prste. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Nov most. Te dni so začeli podirati iztrošeni leseni most čez Hudinjo na državni cesti v škofji vasi in graditi mode- ren železo betonski most, ki je bil ie nujno potreben. —c Nočno lekarniško službo Ima od sobote 20. t. m. do vštetega petka 26. t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. Iz Zagorja — Nov erob. Po dolci mučni bolezni je v sredo 17. t m. umrla v starosti 52 let ga. Zofija Blaško, žena pisarniškega služi-telja pri TPD g. Viljema Blažka. Dobri ženi in skrbni materi blag spomin. ostalim žalujočim naše iskreno sožalle._ TEŽKO ZASLUZENO PREMOŽENJE — Jaz sem si zaslužil svoje premoženje s težkim delom. — Kako to, saj si ga vendar podedoval po stricu? — 2e res, toda ti ne veš. koliko truda me je stalo, predno sem ga pripravil do tega, da je napisal oporoko. 1VAGNER IN OFFENBACH Richard Wagner se je ogrel za Offenba-chove glasbene komedije in poslal mu je klavirski izvleček iz »Mojstrov pevčeve g posvetilom. — Ljubi Wagner, — mu je odgovoril Offenbach. — pišite raje knjige. In "VVagner mu je poslal svojo knjigo: »židovstvo v glasbi«. Offenbach mu je pa odgovoril v pismu: — Ljubi VVagner, ostanite vendarle raje pri glasbi. REKLAMA Obtoženec stoji pred sodiščem in se zagovarja: — Tam je visela reklama: — Ce ne morete ponoči spati, vzemite »veronalc. Sodnik ga pa zavrne: Da, toda ne iz izložbenega okna lekarne. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklica, urjave beseda Din L—, davek pose Dej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. iiiw.mum>HciijiniinuHiiiB)HiiiniHwiininniiiwnimii RAzno DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d. si nabavite najbolje in najceneje pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, m onog ramo v, gum bruc Velika zaloga perja po 6.75 din. >Jutijana* Gosposvetska c. 12. ZA DANAŠNJE RAJANJE POVODNEGA MOŽA na Ljubljanici, si lahko vsak izposodi čoln v čolnarni Jančar, kamor je prevoz s Trnovskega pristana brezplačen. 2046 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo m veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti >N e botičnikac IIIIHtililllli;illiili!lilllIi!lillllll!lllllll>!llllllltli;!ll!i1lllli!)lt;AII!;nilill KUŠIJE ' ENO ■ VECBaBVNE JUn-t9 POSEST POSESTVO v predmestju Ljubljane in sicer dve enonadstropni hiši, skupno 13 stanovanj, in gospodarsko poslopje z velikim sadnim in zelen jadnim vrtom (1900 m2), na prodaj. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2041 PRIHODNJI KROJNI TEČAJ za DAMSKA OBLAČILA se bo vršil od 5. IX.—24. IX. 38. Prijave sprejema in pojasnila daje TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5H. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najma nisi znesek H Din L SLIVE prave češplje, kg Din 3.25, razpošilja v košarah po 50 kg — franko voznina — G. Drechsler, Tuzla. 2027 SVEŽA JABOLKA kisla, hruške, namizne, debele, kg Din 3.— franko podvoz — razpošilja v košarah po 50 kg G. Drechsler, Tuzla. 2024 KORUZNO MOKO za žgance, prvovrstno, vedno svežo, m druge vrste moke nudi trgovina Zorman — Ljubljana, Stari trg 32, teL 26-37 1981 ŠIVALNI STROJ >Veritas« in Rast & Gasser, pogrezljiv, z 20 letno garancijo, takoj proda za din 1950 Ussar, Maribor, Trubarjeva ul. 9. 2043 ŠIVALNI STROJ »Singer«, malo rabljen, ugodno prodam. A. čuček, pri g. Bitenc, Gosposka ul. 10. 2048 SPALNICE — KUHINJE priznano solidno izdelane, dobite najceneje pri komisijski zalogi pohištva Sajevic, Stari trg 6. 2049 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 2032 SLUŽBE Beseda 00 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dtn KNJIGOVODJA k ore spon de nt za slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v od v. pisarnah zeli primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša, izve ž bana moče. 2£00 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOSc, Maribor. 3JM- GOSPODENJA -iobra kuharica, poštena, pridna in varčna, želi pre meniti službo. Gre najraje k starejšemu gospodu aH mali družini. Nastopi lahko začetkom septembra ali kasneje. — Ponudbe na upravo lista pod >K uharica«. 2040 Najbolje bo, če gremo v renomirano kavarno »Stritar« Tja je prispela nova damska j—-kapela z odličnim harmonikarjem in poznano sevdalinsko pevko Barko ter petimi mladimi glasbenicami. Slovenske pesmi, sevdalinke, klasike in šlager je boste slišali samo v KAVARNI STRITAR. Ne pozabite torej v kavarno »Stritar«, Vidovdanska e. 2! Vsako soboto in nedeljo odprto vso noč! OBVESTILO. Vse cenjene interesente vljudno obveščamo, da imamo za tekoči V. razred, katerega žrebanje se vrši dnevno do 7. septembra t. 1., se polovične m četrtinske srečke na razpolago. Srečke z doplačilom stanejo: Vz Din 500.— in 1 i Din 250.— Neizžrebanih je še mnogo dobitkov, med katerimi je še veliko dobitkov po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 itd. Poleg dobitkov bodo izžrebane še premije po Din 2,000.000, 1,000.000, 500.000 in 400.000. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,200.000. Za nakup srečk se priporoča vsem cen j. interesentom Glavna kolektura Državne razredne loterije „ŠAGRIN" družba z o. z. LJUBLJANA, Frančiškanska ulica s (poleg trgovine »Jelka«) ? 12 13! O L L A' GUM.. Jo -i. aecemDra i^it . t v or>-nnalni zavitek 1. licata za isto ceno vloženih 13 komadov O l L A torei » KOMAD VtC Kupuite samo zavitke pol tucat, ker imatetv letno -aranciio in velik prihranek. Ti Otroški vozički najnovejših modelov Dvokoleaa, motorji, trieUdi stroji pokretljivi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL UUBLJANA, 4 — F< 96 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |o NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj modni pregled, novic« is UPRAVA: naročnina a> 12.— dinarjev. NARODNA TiSKAPNA I LJUBLJANA PRRPBOSTB Ul HAJFINBJŠB Lo Dobro perilo rabi ^Hobro milo!* Slabo milo uniči tkanino! Zato je treba pri izbiri mila paziti zlasti no kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila. SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo LIPSKI JESENSKI SEJEDfl 1938 ZAČETEK 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DB2AVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVAN1CN1 BIRO LAJPC1SKOO SAJMA — BEOGRAD — KNE/ MIHAJLO V A SS/L A V G U STA IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TONNLES, LJUBLJANA, TVKSEVA SS — TELE F. 27-63. va •JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 2o\- TEL, 20-97. Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ra vijena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem leta svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce Se nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj o to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze; Klabnnd: Pjotr — Raspntin Urejuj* Josip Zupsnftič — Za >Narodno tiskarno« Fran Jarma — Za upravo in inseratni dal lista Oton Chnttof _ Vaj v LJubljani