Bogastvo evropskih kulturnih revij Stefan Baack, Tamara Witschge in Tamilla Ziyatdinova Povzetek poročila o opravljeni raziskavi Poročilo prinaša rezultate poglobljene raziskave področja evropskih revij o kulturi, katere cilj je bil opredeliti in izdelati mrežo revij o kulturi, izkušenj, motivacij in izzivov na tem področju. Področje evropskih revij o kulturi je izjemno raznoliko tako glede formatov in slogov kot glede bralstva, poleg tega revije pokrivajo širok razpon tem, od literature do drugih umetnostnih zvrsti in političnih vprašanj. Raziskava je izpostavila tri pomembne vloge revij: - prispevajo k oblikovanju kulturne identitete, tudi nacionalne in nadna-cionalne evropske identitete; - lajšajo razprave s tem, da na različnih strokovnih področjih spodbujajo debate in izmenjavo idej; - spodbujajo nastajanje in delovanje ustvarjalnih skupnosti avtorjev, umetnikov, igralcev in drugih kulturnih ustvarjalcev v Evropi. Na področju evropskih revij o kulturi doslej še ni bilo nobene sistematične raziskave. V nadaljevanu opisana študija je bila naročena, da bi z njo zapolnili praznino, in predstavlja prvi korak k obširnejšemu raziskovanju področja evropskih revij o kulturi. Študija omogoča vpogled v splošne značilnosti revij o kulturi in s pomočjo tega vpogleda je področje mogoče razmejiti; prinaša pregled revij o kulturi v Evropi in kaže njihovo raznolikost glede tematike, slogov, bralstva in drugih značilnosti. Pri izvajanju raziskave so nas vodili trije cilji: Sodobnost 2019 551 Stefan Baack, Tamara Witschge ... Bogastvo evropskih kulturnih revij 1. opisati skupne značilnosti revij o kulturi: ustvariti seznam skupnih značilnosti, da bi identificirali revije o kulturi in razmejili to področje; 2. izdelati prvi popis evropskih revij: izdelati pregled revij o kulturi v Evropi in njihovo geografsko razporeditev; 3. dobiti vpogled v nastajanje, bralstvo in cilje kulturnih revij: omogočiti podrobnejše razumevanje tega področja, od ciljev, produkcijskih navad, formatov, ciljnega bralstva do izzivov, s katerimi se to področje sooča. Revije o kulturi kot nišne publikacije v specifičnih okoljih Izoblikovali smo razvejen metodološki pristop in zgradili mrežo, ki nam je omogočila, da smo upoštevali raznolikost revij, poudarili njihovo kulturno specifičnost in odvisnost od njihovega okolja. Kulturne revije lahko definiramo kot analitične javne medije in v specifičnem okolju nišne publikacije, ki dopolnjujejo druge medije. V raziskavi smo ugotovili, da obstajajo tri bistvene lastnosti revij o kulturi, po katerih slednje lahko ločimo od drugih medijskih kanalov: začasnost, eksperimentalen, pogosto esejističen slog in globina analize. Predstavili bomo svoje ugotovitve za vsako razsežnost posebej. 1. Začasnost: Revije o kulturi delujejo pretežno na srednji časovni ravni, kar pomeni, da niso tako aktualne kot dnevno časopisje, kljub temu pa omogočajo vpogled v duha časa v določenem trenutku in obravnavajo vprašanja, ki so v času objave pomembna za družbo. Naše vzorčne revije večinoma izhajajo redkeje kot dnevni časopisi. To ne velja za njihove spletne različice, ki pogosteje izhajajo vsak dan. Podobno kot druga periodika, na primer dnevno časopisje, revije o kulturi niso našle redne poti za pridobivanje zaslužka s spletnimi vsebinami. Zato se še vedno sprašujemo, ali posodabljanje spletnih izdaj pogosteje kot tiskanih morda ne spreminja narave revij. Ker ugotavljamo, da revije o kulturi delujejo v vmesnem prostoru med časopisi in akademskim založništvom, najdemo sorodne tendence tudi na teh področjih. Tudi pogostnost akademskih objav se je povečala. 2. Eksperimentalen, pogosto esejističen slog: Ker so revije o kulturi bolj odmaknjene od ekonomskih pobud in jih pogosto ustvarjajo sorazmerno majhne uredniške ekipe, imajo poseben položaj v medijski krajini in omogočajo prostor za eksperimentiranje, čeprav v ospredje postavljajo besedilne zvrsti. V naših vzorčnih revijah so bili izrazito bolj naklonjeni zvrstem na podlagi besedila, hkrati pa so zelo pogosto uporabljali druge formate, tudi vizualne. Najpogosteje uporabljeni slogi (eseji, ocene in 516 Sodobnost 2019 Bogastvo evropskih kulturnih revij Stefan Baack, Tamara Witschge . intervjuji) dokazujejo, da so revije o kulturi poiskale svojo nišo med akademskim založništvom in časopisnimi mediji. 3. Poglobljenost analize: Revije o kulturi lahko zaradi specifične časovne osredotočenosti in svobodnega sloga vprašanja obravnavajo bolj poglobljeno kot drugi mediji. Zato si z akademskim založništvom pogosto delijo analitične cilje in raven razmišljanja. Revije o kulturi imajo svojo nišo med akademskim založništvom in časopisnimi mediji, da lahko dokazujejo svojo specifično vlogo v medijski krajini in družbi na splošno, ker ponujajo analizo zunaj aktualnih dogodkov, vendar hitrejšo in pogosto dostopnejšo kot akademske publikacije. Narava njihovega razmišljanja je jasna po tem, da sproti ponujajo poglobljene kritiške analize in nove perspektive. Sestavljanje zemljevida evropskih revij o kulturi Raznolikost revij o kulturi zaradi specifičnosti njihovega okolja tudi pomeni, da je njihova razširjenost v Evropi različna (pregled števila revij, ki smo jih odkrili pri raziskavi, najdete v tabeli 1). Obstaja zelo malo nacionalnih raziskav in uradnih statistik o številu revij o kulturi, zato je težko oceniti natančnost našega pregleda. Drugi razlog za to je, da se področje evropskih revij o kulturi nenehno spreminja; revije se pojavljajo in izginjajo sorazmerno hitro, zato je težko najti točne podatke. Pri prvem poskusu, da bi oblikovali zemljevid revij o kulturi, smo teh v Evropi odkrili skoraj 4000. Država Število revij Država Število revij Albanija 20 Irska 13 Avstrija 54 Italija 60 Belorusija 14 Kosovo 1 Belgija 120 Latvija 19 Bosna in Hercegovina 29 Liechenstein 2 Bolgarija 8 Litva 15 Ciper 14 Luksemburg 29 Češka 45 Madžarska 8 Črna gora 3 Makedonija 2 Danska 132 Moldavija 1 Estonija 30 Monako 1 Finska 184 Nemčija 69 Francija 1615 Nizozemska 45 Grčija 101 Norveška 155 Hrvaška 92 Poljska 156 Islandija 3 Portugalska 17 Sodobnost 2019 517 Stefan Baack, Tamara Witschge ... Bogastvo evropskih kulturnih revij Država Število revij Država Romunija Rusija Slovaška Slovenija Srbija Španija 35 82 31 74 10 89 Švedska Švica Turčija Ukrajina Velika Britanija Skupaj 43 držav Število revij 316 60 6 15 75 3850 revij Tabela 1: Geografska razporeditev revij o kulturi, ki smo jih upoštevali v raziskavi. V 43 državah smo identificirali 3850 revij, nismo pa našli podatkov za Andoro, Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Kazahstan, Malto, San Marino in Vatikan. Proizvodnja, objavljanje in bralstvo revij o kulturi V raziskavi smo obravnavali produkcijo, sloge in bralstvo revij o kulturi. Podatke o tem najdete v celotnem poročilu. V nadaljevanju navajamo nekatere glavne ugotovitve iz pregleda revij o kulturi. Odgovore na vprašanja nam je poslalo 480 udeležencev. {g} a) Splošne značilnosti: {g} - Vse umetnostne zvrsti so osrednja tema, na katero se osredotočajo revije o kulturi, zlasti literarna umetnost (247 revij oziroma 15 % tistih, ki so poslale odgovore). - Najstarejša revija o kulturi, ki je sodelovala v naši raziskavi, je prvič izšla leta 1933, najnovejša je začela izhajati leta 2017. Čeprav nekatere teh revij izhajajo že desetletja, jih je od zajetih v naš vzorec največ začelo izhajati po drugi svetovni vojni. - Iz večine (82 %) sodelujočih revij so sporočili, da revije ne izhajajo več kot enkrat na mesec, največ pa jih izhaja enkrat na četrtletje. - 49 % revij, sodelujočih v raziskavi, izhaja v tiskani in spletni različici, 45 % jih je samo tiskanih, le 9 % pa jih objavlja samo spletno različico. b) Objavljanje - Revije kažejo jasno naklonjenost nekaterim žanrom, na primer esejem, ocenam in intervjujem. Eseje in ocene objavlja 88 % revij, vključenih v raziskavo, intervjuje pa 84 %. - Z izjemo slikovnega gradiva, kot so risbe, fotografije in ilustracije, ki jih objavlja 95 % revij, sodelujočih v raziskavi, je raba nebesedilnega gradiva omejena. 516 Sodobnost 2019 Bogastvo evropskih kulturnih revij Stefan Baack, Tamara Witschge . c) Organizacija in financiranje revij o kulturi - Sodelavci revij o kulturi, udeleženih v raziskavi, so večinoma stari od 25 do 54 let, nekaj več je žensk kot moških (51 % proti 49 %, drugih je 0,3 %). - Delovne pogodbe so najpogosteje sklenjene za polni delovni čas (35 ali več plačanih delovnih ur na teden), še vedno pa je veliko sodelavcev, ki delajo le skrajšan delovnik, torej 20 ur na teden ali manj; pri 30 % revij so lani polovico ali dobro polovico dela opravili svobodni kulturni delavci. - Veliko število revij je odvisnih od prostovoljnega, neplačanega dela: 31 % revij izključno sodeluje s prostovoljci, za naslednjih 22 % revij pa so prostovoljci lani opravili polovico ali dobro polovico dela. - Večina sodelavcev revij o kulturi prihaja iz akademskega okolja, iz časnikarstva, umetnosti in književnosti. - Najpomembnejši viri zaslužka revij o kulturi so naročnine na tiskane izdaje in prodaja posameznih tiskanih številk. Drugi najpomembnejši vir zaslužka je državno ali regijsko financiranje prek vladnih ustanov. Digitalne naročnine in digitalna prodaja posameznih številk so v primerjavi s prvima dvema viroma manj pomembne. - 41 % sodelujočih je navedlo, da se finančna stabilnost v zadnjih petih letih ni spremenila, 40 % jih poroča, da se je zmanjšala, 14 % pa jih je zaznalo povečanje. d) Bralci revij o kulturi - Večina bralcev revij o kulturi prihaja s področij, za katera pričakujemo visoko raven izobrazbe in delo na vidnih mestih v kulturi. - Večino revij o kulturi pretežno berejo le v eni državi, kar veliko število revij (81 ali 18 %) pa ima bralce v več državah. - Naklade večinoma niso višje od 1000 (v manjših državah 500) izvodov na številko (66 %), vsake številke pa prodajo do največ 1000 izvodov (77 %). - Spletni doseg je večji: 30 % revij doseže 5000 bralcev na mesec ali več, pomemben delež teh, 30 %, pa ima vse do 100.000 enkratnih obiskov na mesec (14 %). - Za revije, ki so sodelovale v raziskavi, je pomembno orodje za stike z bralci postal Facebook. Zelo pomembni so še dogodki, ki jih prirejajo revije, in promocije v knjigarnah. Sklep Naša raziskava je prinesla pregled specifičnih vlog revij o kulturi v medijski krajini in družbi na splošno, ker prispevajo analize, ki niso neposredno Sodobnost 2019 517 Stefan Baack, Tamara Witschge ... Bogastvo evropskih kulturnih revij povezane z aktualnimi dogodki, temveč so hitrejše in dostopnejše od akademskih publikacij in poudarjajo svojo analitično naravo. Redno zagotavljajo poglobljeno kritiško analizo in nove poglede na posamezna vprašanja. Podatki potrjujejo družbeni pomen in vlogo, ki jo revije o kulturi igrajo v družbi, ker zadovoljujejo specifično vrsto bralcev, med njimi tiste, ki delujejo na področjih s kulturnim in političnim vplivom, ali v akademskem okolju, izobraževanju ali v umetnosti. V raziskavi smo odkrili vrsto odprtih vprašanj in poudarili izzive, s katerimi se soočajo revije o kulturi. Nadaljnja raziskava bi morala proučiti ta področja, da bi ugotovila, kakšne so glavne nevarnosti in možnosti, da bi revije o kulturi kar najbolje opravljale svojo družbeno vlogo. Prvič, prepoznali smo pomen okolja, v katerem delujejo revije. Naše podatke je v nadaljnji analizi mogoče uporabiti za mednacionalne primerjave, z njihovo pomočjo prepoznati pomembne geografske razlike, še najpomembnejši pa bi bil razmislek, ali obstajajo večje razlike pri ohranjanju teh revij na določenih območjih. Morda je to še zlasti nujno tam, kjer revije o kulturi nadomeščajo primanjkljaje in omejitve drugih medijskih zvrsti in kjer gre pri kulturnih vprašanjih v družbi še za kaj pomembnejšega. Nadaljnje raziskave bi lahko obravnavale tudi dinamično naravo revij o kulturi, ki smo jo prepoznali v svoji študiji. Čeprav imajo revije o kulturi dolgo zgodovino, smo v svojem vzorcu obdelali tudi marsikatero, ki je začela izhajati v zadnjih letih. S prihodnjimi raziskavami bi lahko ugotovili, ali je to posledica živahnega dogajanja ali negotovosti na tem področju. Opozorili smo na zelo specifično naravo revij o kulturi, ki širijo medijsko krajino, nagovarjajo specifične bralce, eksperimentirajo s formati in predstavljajo nove poglede. Revije o kulturi omogočajo pomemben prostor za razmišljanje ter spodbujajo kritično in razmišljujoče občinstvo. Prevedla Dušanka Zabukovec Copyright © Eurozine/Stefan Baack/Tamara Witschge/Tamilla Ziyatdinova/University of Groningen. Prva objava v angleščini v Eurozinu (www.eurozine.com). 516 Sodobnost 2019 # AKADEEMIA II MlSIAKAW ion hUUtHa 2000 ■iimumnaiiiuiHim lit U L I Äff ■ iJHUiff MM MM tiMw r HAi dar iirt' «mu tp+ii • VMri MMa O 3CIT_#. liin telfk Jourric of Medii an( unicatio] BETON Yerkiire Krizi, Dönü^en irtsan '•dialogi m SCHNABL AH* SVETIL AH a«t.j noimt um row- fw >tut mioauwom ten-ko Wis kar K ou.hh mat-miC oom vojhov č . um s. muHM $rm KOČAH LM> miikovk LV(h ?om mm-in mmRGtn .{jr vm oa up/trni muc pitne w OHDliCVIČ I- i SlUtMH ffj um* mu sum <>M ščij revo poosnvse* vfshj ami .«"sisss" • «1™. . L-2 fflflfl DILEMA • i ar nr. Hfy>RIT > If: nm 1 m' ■fill um e 'hi l: ■ ih^ir lis1 In Sili* on Valley K ____ # GENERO Äf^ir» ■■ m/j KPHTHKA ii ciipiii: h» iiv ■II WH [HffTrftlTggM 3HlfJlh ♦KKUlilDI iiajinuKH;i QB9BBISH ..'l.iji ur no nie I ■.' ILL Hi! ülgTl ■.. '.-lib K I J'.lll'l'i» C fr •■■ KM ■ ..iTBII Im,um flÜ|KrKH.>ii KULTÜROS BAH AI ■f. 10 4 la REVUE NOUVELLE LaPunktp, devprc Iilit lm in care traim # Dfio.ck:«-c: r.> •■ tux. [Mnr™ LETRAS*" MERKUR .-1. ^ -ää m 8^0 respublica Civil Sotlrty m Itevisto Critica ik- ciräicräh Satütk nras;a*v JiT Mil. RAZPOTJA tTŠ SARAJEVSKE »isu SARAJEViKE—i-u iflfi A.JEV SK.I■" ' ................ SARAItVO»«-" RozRazil ea/4 CMCUATION iNTEPNfTTW^iE CEi COh*IAIE5ANCES mM. W H J. ■ ■ _ ...... - Sj\ Ari?____ # ARTISTAS UNIDOS »ou*t i —" ^IPJkUKLlO . L j m eXXvjviwvi EmeiEflPHm ITOAITTKH s ettisthmhs ^ LE MONDE rf.-pij^Kw quadratur H . i at Mehr Licht! r i-S Pfl Nr.42 ^-«wiir*- ftnuas Transtrciner 5»ijti Kabel. 2Dil DCS i nuts .--....-j... sthwe r monat