KNJIEVNA POROILA. 121
. Skromno je nae delo, kakor drugod tako tudi tukaj in plaano z dragimi
rtvami. Pota nae prosvete so zaznamovana desno levo z grobovi kulturnih
delavcev, ki so med potom opeali. ././<".
"''
Tagore Rabindranath: Rastoi mesec. Preloil Alojzij Gradnik. V Ljubljani, Omladina, 1017. 55 str. S tirimi barvnimi prilogami. (Ta prevod je napravljen po angleki izdaji, ki jo je pripravil Rabindranath Tagore sam.) Vezan stane 10 K.
Otrok je velikan. In razumevanje otrokove due je najve. In kdor je pogledal otroka tako kakor Rabindranath Tagore v priujoi knjigi, je umetnik, zares umetnik. Saj ne vidi knjige, papirja, ne rk: otrok je pred teboj; ona celota, nerazorana zemlja. Cvetje dehti krog tebe, prisrni smeh ti zazveni na uho, radostni otroki vzklik ti vzboi ustnice v smehljaj in naivna praanja otrokova te zazibljejo v kraljestvo nene, ronate detinske dobe. Otrok si sam, ki nisi otrok in tu je ona velika skrivnost, je finesa due. Ali si mati? V Tagorejevih besedah se najde v vsej oni tajnosti, ki jo .ima in je sama ne sluti. Dih najgloboje tvoje skrivnosti zauti v njih, one skrivnosti, ki je ne prizna, zakaj sram te je pred ljudmi. Ali si oe? Tudi v tebe je pogledal Tagore, da zardi in pravi, da ni res, da nisi tako mehak. In v vsem je ono, da je otrok najve in smo mi veliki majhni, majhni, majhni v primeri z otrokom. Ne sklonimo se mi do otroka, otrok se skloni do nas. Kaj bi s frazami, kaj z besedami o svojem velikem delu? Igrae so to , a pokvarjene; otrokove pa so prisrne in naravne. V svojem trhlem olnu se borim, da bi preplaval morje hrepenenja in pozabljam, da se tudi jaz samo igram." (str. 21 Igrake".)
Rastoi mesec" je ronat kelih naih skrivnosti. In vendar so te skrivnosti tako preproste in naravne. Pa to je spet skrivnost, da pove veliko stvar z eno samo gesto. To knjigo bo bral e in e in se bo vedno iznova zazrl v finese, kakrne so: Na obali, Kaj dete more, Kradispanec, Poetek, Zvezdar, Igrake, ampin cvet, Cvetlice v oli, Soutje, Pametneji, Dvanajsta ura, Pisateljevanje, Junak, Konec, Dar, Poslednja pogodba. tiri slike barvne priloge so v vsej oni preprostosti kakor besede. Tudi one so doma iz Indije. Vendar se zdi, da reprodukcija pri vseh ni ba dobro uspela. Gradnikov prevod je fin in lep. Le nekaj besed je, ki nekam ne zvenijo pravilno, kakor n. pr.: sladic (ali ne slaic?), asih je: kedar", asih kadar", sicer pa je jezik uglajen in teko.
Menda ni potrebna fraza: knjigo toplo priporoamo ; komur je duevna kultura tudi nekaj, in ki so mu ve tudi lepote brez hrbtenice in kosti" se bo vivel nehote v to knjigo. Marija Kmetova.
Fran Erjavec: Za slaro pravdo. (Pouna knjinica ,,Ljudskega glasu",
L zvezek.) V Ljubljani, 1920. 132 str. Cena 6 K.
Knjiica se obraa do naega malega kmeta in kmetskega delavca kot lahek uvod v politiko. Poljudno in nazorno mu resumira njegov lastni razvoj pod Avstrijo, ugotavlja njegov poloaj ob nastanku meanske Jugoslavije ter mu predouje v jasnih konturah, kaj je on v dravi in kaj bi morala biti drava njemu, ki terja od nje svojo staro pravdo"; tema se povzame pri Matiji Gubcu in raste organino tik v najblijo bodonost. Ton delca je solidno zmeren, kar je v propagandnem slovstvu redka stvar, in pota, ki jih odmerja pisatelj, ne zapuste nikjer terena vidne izvedljivosti. Erjaveva knjiga bi lahko veljala, izvzemi par nevanih dolin, za jako razumljiv primer poljudnega spisa, ako se ne bi avtor
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si