Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 254 Ljubljana, torek 8. novembra 1932 Cena Din l.- Ianaja vsak dan popoldne, tzvzemSi nedelje in praznike. — Inseratt do 50 petit ADin 2.—, do 100 vrat Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, vecfl lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122. 3123, 3134, 3125 in 3126 PODBU2N1CE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100, NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — «^ — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Predsedniške volitve v Ameriki PAPEN SE BO POGAJAL V prihodnjih dneh bo pričel Papen pogajanja s strankami v svrho sestave vladne večine — Centrom in bavarski klerikalci za vstop v vlado Berlin, 8. novembra. Včerajšnje državno-tcborske volitve kažejo očividen padec narodno socialističnega pokreta in so na drugi strani preprečile koalicijo med narodnimi socialisti in centrumom. Dela-zmožnost državne vlade se je z novim parlamentom slej ko prej poslabšala. Odločitve rudi te volitve niso prinesle Nazadovanje narodnih socialistov ni tako veliko, da bi se moglo govoriti o hudem porazu narodnih socialistov. Katastrofe Hitler ni doživel, ker je njegova stranka ostala še dalje najmočnejša. Omembe ■vredno je ojačenje vladi naklonjenih strank, kar pa je stvarno brezpomembno, ker imajo proti sebi masivno opozicijo. Brez sodelovanja aH vsaj toleriranja narodnih socialistov1 državna vlada v državnem zboru ne bo mogla ničesar opraviti, ker bo Hitler s komunisti lahko odklonil vsak predlog državne vlade. V ostalem je vprašljivo, ali bo cen trum sedaj obnovil podajanja z narodnimi socialisti. Zdi se, da se nagiba mnogo bolj Papenu. Državni kancelar Papen si bo po vsej priliki prizadeval sestaviti vlado narodne koncentracije brez socialnih demokratov. Državna vlada se bo sestala jutri k posvetovanju o položaju. Glavni predmet njenih posvetovanj bo, kakor pi>e »Deutsche AUgemeine Zeitung«. taktika vlade in njen delovni program. Razpravljalo se bo tudi o rekonstrukciji vlade. Za enkrat računajo z odstopom prehranjevalnega ministra Brauna, čigar načrt je /adel na vseh kon-cin in krajih na odpor. Z druge strani se zatrjuje, da minister Rraun ne bo v celoti vzdržal svojih prvotnih zahtev in bo ostal še nadalje v vladi. Berlin. 8. novembra. Izid parlamentarnih volitev kale splošno pretakanje glasov iz narodno socialistične, socialno demokratske in delno tudi iz centruma h komunistom, nemškim nacionalcem in nemški ljudski stranki. Oseka glasov pri narodnih socialistih se kaže zlasti pri dveh heterogenih skupinah, namreč pri onih vo-rilcih, ki so 31. julija prešli iz nemško-nacionalnega tabora k hitlcrjevcem in so se sedaj vrnili k svoji prejšnji stranki, ter pri onih iz radikalnega hitlerjevskega krt-la,. ki so prvič glasovali za Hitlerja, sedaj pa za komuniste. Tudi socialni demokrati so izgubili nekaj od svojega zadnjega števila glasov, vendar pa je ta izguba skoro neznatna. Za Papenov kabinet je vsekakor važen porast nemško nacionalnih glasov. Nemška nacionalna stranka je sedaj pridobila 15 novih mandatov. Vsekakor pa so včerajšnje volitve izzvale nov položaj v parlamentu, ki se je glede na svojo delovno sposobnost bistveno poslabšal. To je vsebina Papenove moralne zmage. Narodni socialisti in cen trum ne bodo mogli več ogražati vlade z morebitno večinsko koalicijo. Na drugi strani tudi ni računat! na hitlerjevsko-komunistično sodelovanje v opoziciji. Delovna sposobnost parlamenta se je na ta način toliko poslabšala, kolikor se je izboljšal položaj izvenparl3-mentarne Papenove vlade. Po informacijah iz polu radni h krogov bo novi nemški parlament sklican na prvo svojo sejo bržkone 6. decembra. Na tej seji bo novi parlament izvolil predsedni-stvo, nakar bo odgođen do januarja prihodnjega leta. Velike parlamentarne razprave bodo torej šele meseca jaguarja. Na dnevnem redu bodo po vsej priliki širša načelna in ustavna vprašanja. Ihinaj, 8. novembra. AA. Vsa volilna kampanja se zdi, da je bila zaman in da ima Papen v rokah vnovič dekret o razpustu parlamenta, pravi dunajski »Tag«. Tudi večina drugih avstrijskih listov Je istega mnenja. Vsi ugotavljajo, da so narodni socialisti znatno padli in da je sen o diktaturi nacionalno socialistične stranke za zmerom pokopan. Berlin, 8. novembra, s- Sodišča sodijo zelo naglo in zelo strogo o prestopkih oseb za časa prometne stavke. Za razne medklice, ki so bili namenjeni potnikom v cestni železnici ali pa dela voljnim uslužbencem cestne železnice, so sodišča kaznovala prizadete z večmesečnimi zapornimi kazni. Vsi zločinci sabotaže pa čakajo pod naslovom »veleizdaje« obsodbe. Papen pri Hindenburgu Berlin, 8. novembra. AA. Predsednik republike v. Hindenburg Je včeraj v ponedeljek popoldne del j časa konferiral z državnim kancelar jem Papenom, ki mu je orisal položaj, ki je nastal po izidu parlament, volitev. Čeprav ni o tem razgovoru izšel iriUc komunike, v političnih krogih vem- dar m'sli jo, da sta Hindenburg in Papen govorila o tem, da bi bilo potrebno pridobiti več strank za sedanjo vlado. Baje se kažeta centurm in bavarska ljudska stranka zdaj po volitvah bolj pristopni za pogajanja kakor pred volitvami. Pričakujejo, da bo kancelar prav v kratkem začel razgovore z vsemi strankami. Komunisti zahtevajo takojSnje sklicanje državnega zbora Berlin, 8. novembra. Novo izvoljeni komunistični poslanci so imeli snoči svojo prvo konferenco, na kateri so sklenili, zahtevati Sklicanje Narodne skupščine Beograd, 8. novembra. M. Seja Narodne skupščine je sklicana za četrtek dne 10. t. m. ob 10.30 dopoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Razprava o načrta zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih. 2. Mednarodna konvencija sklenjena s Poljsko glede kulturnih odnošajev. 3. Izvolitev odbora za zakonski načrt o izpremembah zakona o gozdovih. Občinski zakon Beograd, 8. novembra. M. Včeraj je notranji minister predložil Narodni skupščini zakon o občinah. Povrate* ministrov v Beograd Beograd, 8. novembra. M. Davi so se vrnili v Beograd ministri gg. dr. K rame r, Ivan Pucelj in Juraj Demetrović, ki so se preko nedelje mudili na shodih JRKD v Mariboru in v Gospiću. Beograd v temi Beograd. 8. novembra, p. Snoft je bil Beograd od 5. do 9. zvečer brez luči. V električni centrali je nastal vodji defekt, ki ga dolgo niso mogli popraviti. Prekinitev toka je p—Mi v mestu pravcato zmedo. Trgovci so morah trgovine zapreti, v javnih lokalih pa so prižigati sveče in petrolejke, da gostje niso sedeli v temi. Najhujše pa so M prizadeti uradnU m deiavei, ki stana- takojšnje sklicanje državnega zbora. Na prvi seji bodo predlagali nezaupnico Papeno-vi vladi ter predložili tudi predlog, naj se takoj izpuste na svobodo vsi oni. ki so bili aretirani zaradi prometne stavke, kakor tudi, da se razveljavijo vse sodbe, ki so bile izrečene v zvezi s to stavko. Stavka v Berlinu končana Berlin. 8. novembra. Prometna stavka v Berlinu je bila v pretekli noči ukinjena. Centralni stavkovni odbor je o polnoči sklenil, pozvati delavstvo, da je bil promet v veliki večini že obnovljen in bi bilo vsaki nadaljevanje stavke brezpredmetno. jejo daleč na periferiji, kajti tudi tramvaj ee je ustavil, ker je bil podan sum, da gre morda za akt sabotaže, je odšla v centralo policijska komisija, ki je uvedla preiskavo. Izkazalo pa se je, da je defekt docela slučajne narave, in da o kaki sabotaži ni govora. Beograjska »podganska« afera Beograd, 8. novembra. Takozvana beograjska podganska afera zavzema vedno vecjd obseg. Demes je narodno poslanec Jovan Miisdrlic vložil interpelaoi/jo na notranjega ministra, v kateri poudarja, da je ves Beograd že 10 dni razburjen zaradi te afere. Irjterpelant zahteva, naj ministrstvo uvede najstrožjo preiskavo in kaznuje krivce. Kakor znano, je beograj^fca občana od* redila za prve doi novembra sistematično zatiranje podganslke nadloge. V to svrho je mestnd sandtetni referent priporočil preparat neke rvrdke, ki pa je zelo drag. Tvrdka bi ne ta način zaslužila okrog 10 midijenov. Beograjski listi pa so zaceli to kritizirati in opozarjati na to, da je cela vrsta drugih, mnogo cenejših, a prav tako uspešnih sredstev. Posledica tega je bila, da je bil sanitetni šef mestne občine in še več drugih višjih uradnikov suspendiranih. Pokončava-ojo podgan pa je zaenkrat izostalo. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Rezultati bodo znani šele jutri. - Z nov. • Rooseveltova New York, 8. novembra. Danes se vrše v Zedinjenih državah volitve predsednika. Vodilna agitacija je dosegla že včeraj svoj vrhunec. Zaključila sta jo oba glavna kandidata, dosedanji predsednik Hoover in njegov najresnejši konkurent. newyorški guverner Roosevelt s svojimi govori v ameriškem radiju. Republikanska stranka je izdala v volilnem boju za Hoovra za agitacijo nad 2 milijona dolarjev, to je preko 100 milijonov dinarjev. Ta ogromni znesek so zbrali njegovi pristaši, med katerimi so storo vsi večji industrijci s Fordom na čelu. Še mnogo več so izdali agtetorji Ro-osevelta. tako da je šlo za volitve na stotine milijonov dinarjev. Hoover je govoril po radiju nad eno uro. Ko pa je dosegel v svojem govoru višek, ga je točno ob 22. prekinil njegov konkurent Roosevelt. ki je bil najel vse ra-dio-postaje Zedinjenih držav za to uro. Agitacija je bila z obeh strani zelo žilava in ni izbirala sredstev. Poleg radia, letal in vseh drugin modernih načinov propagande so se agitatorji posluževali rudi nevarnih sredstev. V zadnjih denh je bilo več demonstrativ- Slava vozarskega eskadrona Ljubljana, 8. novembra. Dravski vozarski eskadrom, ki ima Gvoje prostore v vojašnici kralja Petra J. na Poljanah, je priredU danes kakor vsako leto na ta daD slavo svojega patrona Sv. Dimi* trija. Slava se je vršila ob 11, udeležili so se je naj odličnejši predstavniki naše javnosti, zastopniki banovine, občine in raznih uradov, dnvizijonar general Ilić, komandanti tukajšnjih poicov itd. Goste je sprejemal domačin konjeniški kape>ta/n I. klase g. Dragoljub Ilić. Najprej se je vršila služba božya, potem pa rezaoje kolača. Po službi božji so povabljeni zbrani gostje zasedli mize. Eskadrom je nagovoril divi aijonar general Ilić, nato se je pa ob zvokih godbe dravske divizije razvila prav animirana zabava. Gostom na čast je bila prirejena zakuska, pogoščeni so bili pa tuda vojaki. Ne hodite po železnici Kranj, 8. novembra. Kljub temu, da se je zgodilo že nešteto nesreč, ker ljudje ne upoštevajo prepovedi, ki jih izdajo železniške oblasti glede prepovedane hoje po železniških progah, so ljudje še vedno skrajno neprevidni in tako sami izzivajo usodo. Tudi v Kranju se je pripetila danes nesreča, ki bi je gotovo ne bilo, če bi se ponesrečenka ravnala po predpisih in ne hodila po prepovedani poti. Davi ob 7. se je pripeljala z gorenjskim vlakom iz Žirovnice 16-letna Hilda Gatej, ki se uči pri šivilji Konjedičevi na Kalvariji pod Šmarjetno goro. Vsak dan se zjutraj pripelje z doma in se zvečer z vlakom zapet vrača. Ko pa davi šivilje ni bilo doma, se je s prvima prihodnjim vlakom zopet vrnila domov. Odšla je proti postaji po pešpoti, ki vodi s Kalvarije po bregu naravnost na postajo, ki pa je od železniške uprave strogo prepovedana. Pot namreč vodi preko vseh tirov, kjer navadno premikajo vlake, tako da je hoja tod skrajno nevarna. Ker pa je vlak bil že na postaji in se je dekle očrvidno bala, da bi ga zamudila, je seveda šla kar po tej najkrajši poti na kolodvor. Prav ta čas pa je na tem kraju premikala lokomotiva, ki so jo malo prej odklopili od ljubljanskega bržega vlaka. Do Kranja pri vozi ta namreč vedno dve lokomotivi zaradi velikega vzpona proge, v Kranju pa eno lokomotivo odklopijo in jo s prihodnjim vlakom pošljejo nazaj. Pogled na progo je zastrt -njal vagon, ki je stal na prvem tiru. Dekle je bilo baš za vagonom, ko je pri vozila lokomotiva, tako da je ni mogla opaziti. Ko pa je stopila izza vagona na drugi tir, jo je lokomotiva že zagrabila in vrgla v stran. Padla je tako nesrečno, da je prišla z desno nogo pod kolesa lokomotive ter ji je odrezalo nogo nad členkom. Odrezano stopalo se je držalo samo še za ozek pas kože. Uradni zdravnik g. dr. Fajdiga je pone-srečenfci nudil prvo pomoč ter odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnico, kjer so ji morali nogo odrezati. Naj bi bila ta tragična nesreča resen opomin, kako nevarna je boja po prepovedanih potih ob Železnikih objektih! a agitacijo so izdali stotine milijo-zmaga zagotovljena tiih atentatov na enega in drugega kandidata. V Madisonu scf aretirali tri dijake, ki so obtoženi, da so kradli dinamit, hoteč izvršiti atentat na predsednika Hoovra. Po splošnem mnenju ameriških političnih krogov je Rooseveltu že v naprej zmaga zasigurana. V 40 državah bo skoro gotovo dobil večino, tako da bo imel od 531 volilnih mandatov skoro gotovo 400 do 450. Kljub temu, da je izid volitev že v naprej več ali maruj znan, pričakuje vsa javnost z največjo napetostio končni rezultat. Pri današnjih volitvah ima volilno pravico 47 milijonov ljudi, moških in žensk. Priseljenci se bodo, kakor zatrjujejo, v velikem številu udeležili volitev. Njih glasovi se bodo razdelili po vsej priliki na enaka dela med Hoovra in Roosevelta. Čehi bodo enodušno volili Roosevelta, večina švedskih, norveških in finskih priseljencev pa bo oddala svoj glas za Hoovra. V vsej državi bodo bdeli pozno v jutro, da izvedo za izid volitev. Nrewyorška plesišča in kabareti bodo odprti do 5. ure zjutraj. Letalske in železniške družbe bodo potnike sproti radiotelegrafsko obveščale o poteku glasovanja. Nesreče in pokolji Ljubljana, 8. novembra. Tudi včeraj in danes so morali v Pjub-Ujansko bolnico prepeljati več žrtev lažjih lin težjih nesreč, poleg tega pa tudi drve žrtvi junakov noža, od katerih se ena bori s smrtjo. V bolmici je takoj po prevozu umrl neki moški, ki je bil težko bolan. SMRT PO PREVOZU V BOLNICO. Včeraj okrog 8.30 zjutra-j so našld stanovalci št. 2 na Sv. Petra cesti nekega moškega. Sprva se ni nihče zmenil zanj, ker so misliJi, da je vinu en. Ker se pa mož le ni ganil, so pozvala na pomoč reševalno postajo. Reševalni avto } kritično. Druga žrtev junaka noža je pa M 36-letni posestnikov sin Janez Pavfcič iz Zlatega polja pri Kamnriku, ki ga je v soboto nekdo med prepiroma sunil z nožem v gia-vo in v levo pleče, RAZINE NESREČE. Na Krakovskem nasipu se je sinoči ponesrečil 33 letni mesarski pomočnik France Podkov. Razkladal je drva z voza in ko je skočil z voza, se je po nesreči nataknil na moda in si jih pretngaL Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. — Včeraj popoldne se je pri prenašanju pohištva ponesrečil postrešoek Urban Dolinar ve Ljubljane. Padel je v Vegovi iriici po stopnicah ki se nekoliko po bdi po obrazu. — Delavec France Lamiske iz Gozda pri Kamniku se je na Veliki planini pri sekano« drv nevarno vsekal v levo roko. Obletnica premirja Beograd, 8. novembra, p. V vsej državi se bo 11. novembra proslavil dan premirja v svetovni vojni. V vseh šolah se bodo vršila predavanja, a z dveminutnim molkom bo pokazano spoštovanje žrtvam svetovne vojne. Beograjska, zagrebška in ljubljanska radio-postaja bodo priredile posebna predavanja. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devue: Amsterdam 2312.63 — 2323.99, Berlin 1361.80—1372.60, Bruselj 799.96 do 803.90, Curih 1106.35 — 1113-85, London 190.03—191.63, New York ček 5730.47 do 5758.73, Pariz 225.79—22691, Praga 170.40 INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.3725, London 17.175, New York 518-87, Bruselj 72.75, Milan 2fr.58, Madrid 42.45, Amsterdam 208-66, Berlin 123.06, Sofija 3.74. Praga 15.375, Varšava 5tUG, BaftaseSta 3.085. Herriot za zbližanje med Francijo in Italijo Odnošaji med obema sosedoma se morajo postaviti na realne in pametne osnove Pariz, S. novembra. Ministrski svet je miel snoči daljšo sejo. na kateri je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi ugodnega vtisa francoskega razorožitvene-ga načrta v Ženevi in izjav, ki jih je podal zadnje dni ministrski predsednik Herriot. Po seji ministrskega sveta je Herriot sprejel novinarje in jim v nevezanem razgovoru izjavil, da so se izgledi francoskega razorožitvenega načrta po ekspozeju vojnega ministra Paula Boncourja v Ženevi zelo izboljšali. Francoski načrt vsebuje vse glavne elemente sodobnega mednarodnega položaja, to je razsodišče, varnost in razorožitev. Herriot je trdno prepričan, da bodo morale vse druge države resno proučiti francoski načrt, ki jim omogoča, da ga s svoje strani še izpopolnijo. Herrtot je nato prešel na odnošaje Francija do Italije in naglasi!, da je skrajni čas, da se postavijo ti odnošaji med obema soiednima državama na trezne in pametne osnove. Režim neprestanega zbadanja, ki je zavladal po svetovni vojni, se ne sme in ne more več nadaljevati. V prvih letih po vojni so se zgodile Italiji mnoge moralne krivice. Italijanski narod je zelo razgiban in ne more prenašati, da bi 9e ga stalno odrivalo na stran. Italija bi bila za časa svetovne vojne lahko ostala nevtralna, vendar pa je posegla v svetovno vojno na strani antante, čeprav je bilo takrat že jasno, da bo ta vojna strašna. Naposled je Herriot izrazil svoje zadovoljstvo, da je kongres radikalne stranke podrobno razpravljal o potrebi ločitve notranje in zunanje po-lkiike. i Pariz, 8 nov. s. Ob zaključku strankinega dneva radikalne stranke je imel ministrski predsednik govor o odnošajih med Francijo in Italijo. Njegove izjave pomenijo odločilen taktični preokret radikalne stranke v interesu francosko-italiianskega zbližanja. Herriot je med glasnim odobravanjem zborovalcev izjavil, da nič ne more biti slabšega, kot če bi nastal nesporazum in če bi prišla Francija v opozicijo z velikim narodom, ka je šel z njo na vojno in ki morda ni bil vselej deležen moralične pravice. Bilo je nekaj neprevidnosti in besed, ki se jih ne sme rabiti proti narodu, čigar nagrobni spomeniki iz vojne so prav tako številne kot v Franciji. Odmev v Londonu London, 8. no-vembra. Diplomatski dopisnik Daily Telegrapha piše, da pripisujejo v londonskih diplomatskih krogih veliko važnost izjavam francoskega ministrskega predsednika Her-riota glede bodočih odnošajev med Francijo in Italijo. V tem vidijo daleko P^žno izpremembo v osnovnih odnošajih med tema dvema državama. Zbližanje med Italijo in Francijo more roditi daleko»?žne izpremembe v mednarodni politiki, m ni dvoma, da bi to zelo pripomoglo k ureditvi sodobnih evropskih problemov, ki so se baš v zadnji dobi tako zelo poostrili. Jasno je, povdarja list. da bi ob nadaljevanju dotedanjega razmerja med Francijo in Italijo prišlo neizogibno do tesnejšega zbližanja med Italijo in Nemčijo, kar bi vsebovalo največjo nevarnost za svetovni mir. Zato je treba to akcijo Her-riota z vsemi silami podpreti. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. novembra 1932 Kako pomagati našim umetniko Svoje eksistenčno vprašanje bodo morali rešiti niki sami omet Ljubljana, 8. novembra. Prav je, da je zarobantil mojster Jakopič in prav ima, ko zahteva, da se da umetnikom delo. Nihče ne more reči, da je umetnost narodu nepotrebna. Ta ali ona stvar v Jakopičevem >Opornimi, ki sem ga čital v >Slovenskem Narodu«, mi sicer ni všeč, tako n. pr. Jakopičev očitek pokojnemu dr. Tavčarju, ki se v grobu ne more braniti, in drugi podobni očitki. Dvomim pa, da bo našel njegov apel v tej obliki tisti odmev, ki ga to vprašanje zasluži. Jakopičevo zadevo je treba praktično rešiti, Čeprav je to v sedanjih časih težko-Dandanes, ko se povsod vpije, da je treba varčevati na vseh koncih in krajih, ko živimo v tako težkih prilikah, res ni nič čudnega, če pozabljamo spričo lastnih skrbi na težave slovenskega umetnika. Svoje eksistenčno vprašanje bodo morali nmetniki rešiti 6ami. Slovenski umetnik največkrat pozabi, da " ni zadosti, če ustvari umetnino, ampak mora tudi znati svoj umotvor prodati. Ne more razumeti, da Je prodaja umetnin prav tako trgovska zadeva, kakor prodaja kateregakoli drugega predmeta. Zato bi osvetlil Jakopičevo zadevo s trgovske strani. Kakor hitro prične kdo kaj prodajati, se mora vprašati: 1.) kdo bo kupil, 2.) kakšni morajo biti izdelki, 3-) kakšna cena se lahko doseže, 4.) kaj se mora ukreniti, da se doseže čim večji odjem in čim višja cena. S temi vprašanji naj se bavi vsak umetnik. In prišel bo do tega sklepa. Mecenov dandanes ni več. Javne, državne in občinske korporacije, bančni in zavarovalni zavodi in tisti, ki so odvisni od javnega mnenja* bolo pokupili nekaj umetnin samo pod pritiskom javnosti. Bocate ljudi, industrijce, veletrž-re, podjetnike, zdravnike, advokate, notarje in druge pridobiš za nakup le s primerno propagando, srednje sloje pa s prodajno organizacijo in nizko ceno. Največ razumevanja bodo se našli umetniki pri srednjem sloju, ki pa je dandanes na žalost obubožan, pritisnjen med proletarijat. Ta srednji _ sedaj proletarizirani sloj — je bil vedno glavna opora vsega slovenskega kulturnega življenja. Od teh proletariziranih inteligentov pa je dandanes težko zahtevati, da bi plačali za sliko tisočak ali ver. Trdim, da bi ti ljudje že kupovali, ako bi bile cene njim primerne. Vem pa iz lastne izkušnje, da ima marsikateri umetnik več naročil, pa jih pod različnimi pretvo/ami in izgovori noče izvršiti. Nekaj slovenskih umetnikov, ki so znali ponuditi svojo likovno umetnost in ki ni!*o imeli n'kdar nobenih izgovorov, temveč eo delali od zore do mraka, si je navzlic težavam priborilo uuoden gmotni položaj. Da se vrnem zopet k prodajni umetnosti, na] povem tole: Vsak producent dobro ve. da je prodajanje težja umetnost, kakor pa produciranje. On ve, da svojega izdelka ne bo lnouel prelati, če ga ne bo znal v primerni obliki ponuditi v nakup. Zato skrbi producent za primerno reklamo. V tej reklami razloži vse prednosti in pohvali odlično uporabnost svojega izdelka. Svoje izdelke postavi v čim lepšo luč. On dobro ve. da bo kaj hitro i7gubil kupce, če bo kdo grdil njegovo blago, čeprav to bo storil iz konkurenčne zavisti. Zato bo takega konkurenta tožil po zakonu o nelojalni konkurenci. In kaj stori naš umetnik? Ko je slika narejena, se vanjo zaljubi in se ne more točiti od nje Potem pošlje enkrat v letu svoja dela na razstavo. Za velikopotezno propagando nima denarja. Nato pridejo kri-tiki, ki njegovo delo omalovažujejo. In kaj naj rečem o sodobnih umetninah? Ali mislite, da je vsak tisoči Slovenec poučen o tem, zakaj je prav ta umetnost, ki jo vidimo dandanes na razstavah, edino zveličavna? In da je vse tisto, kar se dela po prejšnjih vzorih, kič? Ali se je že kdo izmed umetnikov spomnil, da bi pisal, čeprav v revijalnih člankih, v čem se razlikujejo dobre in slabe umetnine? Ali so sploh kdaj poskrbeli zato. da bi publiko naučili pravilnega gledanja in razumevanja njih umetnin? Ali se ne zmerjajo med seboj in ali ne očitajo drug drugemu nesposobnosti? Kaj mislite, gospodje umetniki, da se ljudje res tako malo zanimajo za vaše živ-jlenje? Dandanes publika ne kupuje vaših del, ker jih ne razume in ker svojih del ne postavljate v pravo luč. Saj je ni nihče poučil, kaj je prava umetnost. (Seveda so tu izvzeti maloštevilni ljubitelji umetnin). Jakopičev >opomin« bo marsikaj razčisti?. Nekaj bo prav gotovo koristil. Če boste tudi v svojih vrstah napravili red in če boste boleli delati skupno 6 tistimi, ki poznajo trgovino, dosežete prav gotovo dobre uspehe. Zadruga, ki jo nameravate ustanoviti, naj bi vršila tudi te le naloge. 1 ) Včlani naj v«e umetnike in jih pouči, da naj rešujejo spore med štirimi stenami. 2. ) Vsa dela, brez izjeme, naj se oddajo zadrugi v razprodajo. Nepristranska komisija naj bi ocenila vrednost posamezne umetnine. Kar nima umetniške vrednosti, bi 6e zavrnilo. Zadruga naj bi vžgala svoj žig na okvir, s čimer bi jamčila kupcu za umetniško vrednost slike. Zadruga bi dobila za vsako prodano umetnino lfl°'o in to tudi za dela. k: bi jih člani sami prodali. 3. ) Zadruga naj bi gledala, da se vsaj v teb t< žkih časih ublaži sedanji način kritike. 4 ) Zadruga naj bi se zanimala za vs* n )ve stavbe, kjer bi se lahko namestile plastike Pregledala naj bi vse Javne lokale (reprezentančne prostore, pisarne, kavarne, restavracije, šole itd.) in ugotovila, kje še ni slovenskih umetnin. od Zadruga nai bi pričela z vzgojo publike. Izdala naj bi poučno knjigo o razumevanju umetnosti. Prevzela naj bi vodstvo ča«-op m c reklame. Taka reklama s slikami je za prodajo velike važnosti. Skrbela naj bi tudi za razpošiljanje prospektov. 6.) Zadruga naj bi ustanovila zaloziištvo za reprodukcijo slik. Pri nas se dandanes prodajajo reprodukcije najslabših kvalitet Pri tem je večina teh reprodukcij inozemskega izvora. Vsi prodajajo svoj kič za drag denar in z ogromnim dobičkom. Zakaj bi tega dobička ne impli slovenski umetniki? Seveda bi moral voditi založništvo tisti umetnik, ki Je obenem tudi umetnik za prodajo. Z dobrimi reprodukcijami se bo izobrazil okus kupcev. Tisti ljudje, (in teh je ?e precej), ki si lahko naroče drago pohištvo, ne bodo obešali niti tujih, niti slovenskih reprodukcij, ampak samo dobre originale. Ce so znali arhitekti izobraziti okus občinstva, da se dandanes zidajo take hiše in izdeluje sodobne pohištvo, ki ga lahko pokažejo na svetovi;eni trgu, ne vem, zakaj bi umetniki ne megli ustvariti sebi plodonosne organizacije. Z lastnim delom in lastno iniciativo bodo več dosegli, kakor pa Če kličejo na pomoč -pastirje naroda, župane, šefe in kasirje«. Krnil Podkrajšek živela mokra Amerika in aufbiks! Nočna manifestacija vinskih bratcev, ki so hoteli napojiti celo stražnika Ljubljana, S. novembra. Amerika je baje svetovni gospodar, zalo se ji moi amo pač klanjati še mi, Ljubljana ne sme zaostajati, zlasti zdaj ob ameriških volitvah bi bilo dobro manifestirati — n. pr. za odpravo prohibicije. Nikjer drugje kot pri nas namreč ne morejo manifestirati lepše za takšno sveto stvar, kjer je to najsvetejša tradicija — potrjena tako lepo in mogočno s konkretnimi primeri, ki se neprestano ponavljajo, — nikjer bi ne mogli bolj junaško zvračati kozarcev ter >trobiti« na slatinščake, pa dokazovati junaštva še s tako mogočnim tuljenjem in vsemi drugimi dejanji, ki so potrebna, da je manifestacija čim mogočnejša. Zato je posebno grdo, da smo prezrli nočno manifestacijo, ki je pretresala Ljubljano do temelja v noči od nedelje na ponedeljek- Sicer pa. obžalujemo predstavnike mokre Amerike, da jim ni bilo pomagano, čeprav jim je tedaj Ljubljana nudila vso moralno podporo. Naj bo torej vsaj javno naglašeno, da so vse naše, skoraj milijonska bratovščine povsem solidarne z ameriškimi ideologi in z vsemi slavnimi in neslavnimi zagovorniki pitja in žrtja. Vsa Ljubljana je bila v ognju — povsem v duhu treznostnega tedna, seveda. Človek se čudi, če Je kdaj občudoval takšne manifestacije, zakaj slavni zagovorniki mogočnega alkohola nikdar ne opisujejo takšnega alkoholnega zmagoslavja, kot da so pri vsakem udeleženi. Sicer pa težko opiše kaj takšnega celo trezen človek. Vse to ni >takšna reč«, kot pri nas pravimo ob takšnih prilikah, da bi bilo treba reagirati na kakršenkoli način. »Človek mora biti tudi včasih malo dobre volje!« porečete- Sploh pa velja za filistia, kdor ne more prenesti ter kvitirati simfonije nočne Ljubljane. Razen tega moramo še priznati, da res ni tako strašno, niti kri ni tekla, zato je pa teklo tem bolj vino, ki so ga navdušeni junaki pili kar na cestah, iz slatinskih steklenic. Te steklenice eo izpraznili že na vlaku, kjer so jih tudi precej razbili, a v Ljubljani ni nihče v zadregi, kje bo dobil tekočino, ki je vsaj nekoliko podobna vinu. Sicer bi pa tako goreči vinski bratci nazadnje piti tudi petrolej in tisto noč so se nekateri ustavljali pri bencinskih črpalkah ter klicali čuvaja, da bi jim postregel. Toda trezni ljudje so nevljudni, zato niso nikjer pokazali pravega razumevanja za vinske bratce, čeprav so jih na tihem zavidali. Bratci so povsod trosili ljubezen ter praktično širili bratstvo, povsod so ustavljali ljudi ter propagirali pri njih svete ideje, češ, aufbiks! — če vam ni kaj všeč, mi smo pijani, pa še vi bodite, zakaj pa ima človek grlo, da bi ne smel kričati in piti?! Jujujuhu! Kdor ni z nami, je zoper nas! Srečali so tudi abstinente in jih obkolili, a jih niso poznali. — Pij, pokveka! Kaj bi se branil! Zato je pa vince tekoče, da ga srkamo! Kdove, kakšne strašne trenutke so preživeli abstinenti in marsikdo si je lahko mislil, da ga je izkušal sam hudič. Posebno so pa hoteli bratci ustreči stražniku, ki je stal pred Figovcem. Prizibali so se do njega s steklenicami v rokah in ga nenadno obkolili. — Dajmo mu pijače, revežu, ki se mora žrtvovati za javni blagor na cesti, ko drugi ljudje uživajo dobrote tega sveta! so sklenili. Vsi eo hoteli biti kavalirski in vsak mu je tiščal svojo steklenico pred nos- Stražnik je bil v začetku tako presenečen, da se ni mogel takoj otresti kopice vinskih bratcev. Potem se je pa seveda začel otresati korporativne bratovščine, s čimer je bratce nepopisno razžaiil. Niso se pustili odpraviti kar tako. Začeli so glasno protestirati nad straž-nikovo ošabnostjo ter so mu dokazovali, zakaj mora piti in ukazovali, da mora piti. Se preden se je mogel stražnik izmuzniti iz neprijetnega položaja, je vinske bratce oklenil ogromen kolobar vedno radovednega občinstva in stražnik je bil na mah središče po-zorišča. — Pitje vendar, saj ste policaj in vam ni treba plavalnih hlač! so kričali ustrežljivi bratci in tiščali stražniku na ustnice stekle-ničino grlo. Ljudje so postali takoj navdušeni za svojevrstno komedijo ter so >potegnilis z bratci. Nekateri 00 resno protestirali, čeprav so bili trezni, Češ, zakaj se tako brani pijače ter žali usbežljive ljudi, ki so mu vendar ponudili na tako lep način pobratimstvo! Med številnimi udeleženci nenavadnega dogodka jih je bilo nekaj tudi v Čudnih negližejih, ker so pritekli iz postelj na cesto — v copatah in svrSnikih. Komedija se je končala za ljudi mnogo prezgodaj. Bratci so se morali legitimirati, kar jih ni užalilo tako kot 6t razni kova >korbca< Užaljenoeti 90 dali se-veda duška, kričali so, da je nepopisna sramota, da stražnik ni mogel napraviti niti požirka- To je seveda povsem vsakdanja dogodivščina — kdo bi opisoval vse! — ki bi ne bila tako pomembna, če bi ne bilo ameriških volitev. Ljubljano preveva duh solidarnosti, naša tradicija, ki je najočitneje prepojena s slovenstvom, je postala sodobna. Živela mokra Amerika in aufbiks! fnun zervSl Kamnik kumanov-skim junakom Kamnik, 7. novembra. Mrko in megleno jutro je še ovijalo kamniške holmce, ko je odjedali! z Malega gradu topovski strel, naznanjajoč, da stavi Kamnik spomin kusmanovsfcih junakov. Točno ob ^11. uri je zasviraJa na Glavnem trgu mestna godba svoj prvi komad kot uvod v kumanovsko proslavo. Ob 11. uri ga ie napolnila množica karrtni-čanov in okoličanov dvorano Gasifiskega doma do zadnjega kotička, ko je župan g. Kratnar otvoril s pozdravnim govorom na navzoče lepo svečanost. Zastopani in navzoči so bili: divizijska oblast po g. kap. I. ki. Stanojeviču in predavatelju kap. II. ki g. Nikoli Pavlicu, oficirski zbor »Barutane«, poslanec kamn. sreza g. Amon Ce-rer, sreski načelnik g. Vovšek, veter. svet. g. Ravtar, zastopnik lijoihlijanske JRKD g. Parcer Karel, sokolstvo s starosto dr. Karbo na Čeha, gasilstvo, pevsko društvo »Lira«, rezervni častniki itd. V krasnem, strdkovndaško dovršenem predavanju je kap. K. klase g. Nikola Pavlic orisal po-tek kumanovske bilfke, ki so mu navzoči sledili z največjim zanimanjem, Ob njegovih nazornih besedah, ki jih je sprenUoal z razlago na zemljevidu, so kakor iz dalje odmevali navzočimi v ušesih kurnaoovski topovi, prasketanje pušk m lom bajonetov z vzifclikaniem jamaSkih množic, ki so nam izvojevale nov čas — zlato svobodo. Po krasnem rj»redavfandiu g. kapetana Pavlica, ki so ga navzoči poplačate z burnim odobravanjem in vzMiikanjem kralju ter naši junaški vojski, je vladni svetnik g. dr. Vidic v kratkem predavanju obrazložil poliltično in zgodovinsko ozad4e ku-manovskib bojev, nakar se je g. župan prisrčno zahvalni obema govornikoma za krasne besede. Pozval je navzoče, da z eno m: mita i m molkom počaste spomin ku-manovskiti herojev, nakar je domač pevski zibor »Lira« zapel »Bože pravde« in »Doberdob«. Množica, zbrana v dvorani, se je formirate potem v sprevod po kamniški« uJacah z mestno godbo na Čelu in kamniške uuice so vasplamtele v nacijo-nalnem manifestativnem navdušenou, ki so ga spremljali neprestani topovski streli z Malega grada. Po defileju na Glavnem trgu je bita lepa narodna svečanost naših vrlih Kammčacov končana in tako se ie na prisrčen in nadjvse svečan način oddolžil naš lepi kamniški kot spominu vseh onih, ki so pred 20 leti prelila svojo srčno kri za svobodno belino večnih čuvarjev naših domov, ki so tam nad Kamnikom blesteli v jesenskem solncu._ Slovenci v Ameriki V kraju Crested Butte, Colorado, se ;e 30. septembra pripeti3a težka nesreča, katere žrtev je postai 451etni Anton 2logar, po domače Stublar iz Bušinje vasi, fara Su-hor pni Met Siki. Takoj zjutraj, ko je prišel na dek> v rudnik, se je utrgala velika plast kamenja in ga pdkopafla pod seboj. BU je takoj mrtev. Pokojni je prišel v Ameriko pred 25 leti, brl je oženjen in je zapustil 11 otrok. Ameriški Hsti poročajo o strašnem z2o-činu, ka je bil izvršen v Milwaukee. Tam je srtanovaJa 31Jetna Avrelifra Lorenčeva pri svojem bratu, s katerim se pa ni dobro razumela, kajti hrat in žena sta ze*o grvio ravnala z njo. Zato je zasnovala grozno osveto. Nekga dne je zvabila bratova otroka, 41etnega fantka an 5etno punčko, s src-boj. češ, da jrma bo kupila obleko. Sedla je z njima na taksi in se odpeljala pred hotel «5chroeder priljubljen med tamošnjim prebivalstvom, V TaseweUu. država Illinois, se je preteka mesec v-ffl vetk protestna shod ta- mošnjih Slovencev, ki so sprejeli resolucijo z zahtevo, da morajo priti morilci Mart na Viranta pred sodišče in biti po zakonu kaznovani. Kakor znano, je umrl Vira nt v ječi, ker ni hotel pričati tako, kakor je ie-lel šerif (okrajni sodnik) SkinTieT. Šerif ga je namreč dal pretepati do smrti. Skinner :n dva njegova pomagača so bila aretirali, a pozneje proti kavciji i:-mušceni. ^"ovenci odločno zahtevajo, da se proti zločincu postopa po zakonu. V Jofeetu, država IlMnois, je 299. septembra umrl Andrej Oblak, star 48 let. Pokojni je bfl rojen L 18S3 v Škof ji Loki. Za nJim žaluje žena. dva sina in hčerki. — V Bar« bertonm. država O njo, je umrl Matija Mi-heleič. Zapustil je žeio, tri hčerke in Jva sima. — \VtStlar<$u, države Wisconrins, je 2. oktobra preminili France Hribar. Pokojni je bil rojen L 18S3 v Zagradcu pri Grosup* ljem. Zapustil je ženo in več otrok, za nijim pa žalujejo tudi trije bratje v Ameriki in eden v stari domovini. LILIAJV HARWE\r WILi,Y FRITSCH \VTLLI FORST PAUL HftRBIGER gostujejo danes nepreklicno zadnjikrat v smeha polni »TJFAc opereti: Plaoi sen Samo še danes ob 4., in 9H Elitni kino Matica Telefon 2124 Koncert Borisa Popova Ljubljana 8. novembra. Nekdanji priljubljeni član naše opere, baritonist Boris Popov, ki se po daljšem presledku mudi zopet v naši domovini, je »rčeraj zvečer v Filharmoniji priredil koncert. G. Boris Popov imponira pred vsem z zelo obsežnim, zvočnim, vznesenim glasom, z lahkoto prednašanja, z lepim niansiranjem, z izdatno dihalno tehniko, ki ga usposablja za jasno zaokrožene, smiselne melodične linije, za enakomerno naraščanje in padanje tonov v vseh legah. Pevec čisto ter zelo razumljivo izgovarja. Poje v ruskem, francoskem, španskem in celo čedno v slovenskem .leziku in kaže v izberi programa dovolj intelig-ence in okusa. V prvem delu koncerta je pel po eno skladbo Rimskega-Korsakova (Prorok), Grečaninova (Smrt), priljubljeno arijo Kneza Igorja iz istoimenske Borodinove, pri nas dobro znane opere, arijo iz Mu-sorgskega opere Hovandčina, arijo iz Yo-lante Cajkovskega ter Rečkunova pesem Morje. Vse te pesmi ji arije so pri koncertnih in opernih baritonistih ruskega po-kolenja zelo priljubljene, ker dajejo pevcem prilike da svoj glas široko razvijejo in z njih prednašanjem pevci dosežejo sigurne uspehe. V drugem delu svojega programa je g. Popov najprej zapel za nas novo in res zanimivo arijo iz opere Herodijada Mas-seneta, nato pa Gerbičevo »Pojdem na prejo«. In to jaz za svojo osebo g. Popovu zamerim. Pred vsem je ena edina slovenska, priprosta pesmica v šumi tujih opernih arij in drugih pesmi nesmisel, ker mora zaradi svoje naivnosti pasti iz okvira. Drugič: mi prav nič nismo hvaležni za blagohotne. milostne, beraške koncesije naši pesmi. Tretjič: g. Popov je pravilno računal in nekoliko pošpekuliral z navdušenjem naše mlajše, ne dovolj razsodne publike, ki se bo seveda počutila silno počaščeno, če se bo g. pevec s svojega visokega piedestala naklonil tudi k nam. Tako je moje mnenje in jaz mislim, da so bili istega mnenja tudi nekateri drugi poslušalci. G. Popov je še zapel nato arijo iz Rubinsteinove opere Neron ter pred in za znamenito Figarovo arijo iz Rossinije-vega Seviljskega brivca zapel dva španska šansona folkloristične muzike in plesnih ritmov Soriana in Padilla. za katere ma-lopomembne, a zato živahne, dobro ritmi-zirane stvari mu je zlasti mlada publika priredila grom aplavzov, tako da je eno kitico pesmi El Guitarrico moral ponoviti. K sklepu pa je dodal Pavcičevega Dedka Samonoga. Koncert g. Borisa Popova je bil lepo in dokaj številno obiskan, poslušalstvo izredno hvaležno. Spremljavo pri klavirju je z delikateso prevzel g. dr. Danilo švara. —č. Za pospeševanje kmetijstva Ljubljana, 8. novembra. Sreski kmetijski odbor za ljubljansko okolico, ki je bil v svojem sestavu nekoliko spremenjen, je imel 5. t m. svojo prvo letošnjo plenarno sejo v posvetovalnici Kmetijske družbe. Sejo, ki so se je udeležili člani polnoštevilno, je otvoril sreski načelnik g. Josip Znidarčič, ki je podal glavne smernice zakona o pospeševanju kmetijstva in razne nasvete za pravilen razvoj in napredek kmetijstva. Pozval je člane, naj netijo tned seboj in med svojimi občani zmisel za smotreno skupno delo, čim večjo slogo in medsebojno zaupanje, ker le na ta način se zamore dati vladi in narodnemu predstavništvu ona opora, ki je potrebna, da izvršita stavljeno si prizadevanje podpreti kmetski 9loj, da bi lažje prebrodil sedanje težke čase. jreski kmetijski referent g. inž. Muck je poročal o dosedanjem delovanju s reškega kmetijskega odbora, razvil načelni program za pospeševanje kmetijstva in preči-tal proračun za leto 1933-, ki ga je sestavil ožji kmetijski odbor. Predlagani proračun je bil z nekaterimi spremembami v celoti sprejet in izkazuje 131.420 Din dohodkov ter ravno toliko izdatkov. Važna je postavka za sreski razsadnik, kjer naj bi se vršile poskušnje z raznimi kulturnimi rastlinami predvsem s povrtninami, da bi ee ugotovilo, katere so najprimernejše za ljubljansko okolico* ki najbolje uspevajo in dajo najlepše dohodke in da se pokaže prebivalstvu uspeh boljših delovnih metod. Cilj tega razsadni- ka je, dati prebivalstvu priliko in možnost, da bi samo zalagalo ljubljanski trg z najvarnejšimi potrebščinami in da bi ne bilo treba dovajati teh življenjskih potrebščin od drugod ali celo iz inozemstva. O poročilih se je razvila živahna debata, v kateri se zrcali žalostno gmotno stanje kmetskega stanu, ki se mu mora na ta ali oni način pomagati, da ne propade popolnoma. Izneseni so bili različni predlogi, s katerimi naj bi se olajšala bremena kmeta in kmetskih občin: izmed raznih predlogov so bili sprejeti v obliki resolucije: Dovoli naj se tudi letos prevoz žita in krme brezplačno ali po znatno znižani železniški prevoznim; trusti in karteli naj se zakonito prepovejo; občinska trošarina na alkoholna pijače naj ostane v dosedanji maksimalni višini 1.50 Din od L; stroške za stanarino in kurivo učiteljstva naj prevzame država ali banovina. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g- Ivan Pipan. posestnik in kmetijski strokovnjak iz Vižmarjev, v izvršilni odbor pa poleg njega še Modic Jakob, župan iz Tomišlja in Petrič Ivan, župan iz Borovnice. V banovinski kmetijski odbor sla bila delegirana Pipan Ivan in Grad Ivan posestnik iz Beričevega ter za namestnika Kozin Josip, posestnik z Iga. KOLEDAR Danes: Torek, 8. novembra katoličani: Bogomir. Nežir, pravoslavna 26. oktobra: Mitrov dan. DANAŠNJE PRIREDITVE j> Kino Matica: Plava sen. Kino Ideal: Olimpija. Kino Dvor: Pošastni vkik. Jugoslovensko-angleško društvo obira zbor ob 20. »Kongresna kavma« poleg kina Matice. Predavanje SPD o Kavkazu ob 20. v Delavski zbornici. Društvo »Soča« XXII. redna občni zooff ob pol 21. »pri Levu«. Okrožna strelska družina, sobno streljanje v kleti hotela »Metropol« ob 20. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg 12, U^tar Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljaaa VIL Celovška cesta 34. ZVOČNI KINO IDEAL Franc Molnarjevo odrsko delo I V glavnih vlogah: Nora Gregor Theo Staall Hans Jonkermann Razkošje nekdanjih visokih krogov! — Ljubezen vojvodin je in navadnega oficirja! Danes ob 4., 7. in 9. zvečer! Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 8. novembra: Zaprto. Sreda, 9. novembra: Strast pod bresti. Red C. četrtek, 10. novembra: Marij. Red B. Petek, 11. novembra: Zaprto (generalka). Strast pod bresti, dramo iz življenja ameriških farmarjev, ponovi naša drama v sredo dne 9. t. m. za red C. Dramo je napisal ameriški pisatelj O'Neill, ki je pri nas znan že po svoji drami Ana Christie. Drama je imela lep uspeh. Repriza drame Marij bo v četrtek dne 10. t. m, za red B. Nova Golieva mladinska Igra Srce igračk bo zopet močno razveselila našo mladino, ki tako rada gleda rasme mladinske igre. Snov je zajeta iz otroškega življenja. Nastopajo razne lutke in na odru srečavamo vrsto raznih živali, kakor slona, zajca, mačko, psa itd. Poleg tega nastopajo razne žive in mrtve igračke. Premijero pripravlja prof. šest. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 8. novembra: Zaprto. Sreda, q. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red Sreda. Četrtek, 10. novembra: Fra Diavolo. Red A. Petek, 11. novembra: Erika. V proslavo 251etnice umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pečka. Izven. ★ Prokofjeva opera zaljubljen v tri oranže je ena najboljših predstav kar jih je dal nas operni ansambel v poslednjih sezonah. Delo znamenitega ruskega skladatelja je v vsakem oziru izredno zanimivo. Glavne vloge so v rokah naših najboljših članov. Opero dirigira kapelnik štritof režija je prof. Sestova. Predstava se vrši za stalni abonma Sreda. Fra Diavolo, izvrstna komična opera, ravno tako nastudirana in zasedena, se ponovi v četrtek 10. t. m. za red A. Erika, četrta predstava domače operete Erike bo v petek dne 11. t. m. kot dečkova jubilejna predstava. Zanimanje za to predstavo je veliko; prosimo, da se sedeži kupijo v predprodaji. kdor jih je pa rezerviral, naj jih takoj dvigne, da se mu ne prodajo, ker je veliko povpraševat nje. Predstava je izven abonmaja. V šoli. Učitelj: Mihec, tvoja domača naloga je pa najslabša v vsem razredu. Moral bom obvestiti o tem tvojega očeta. — Kar obvestite ga, gospod učitelj, se bo prihodnjič vsaj bolj potrudil. 3370 4tev. 254 >SL O V B N S KI NARO D«, dne 8. noverrtbra I93Z Stran S* JUTRI! JUTRI! FILM OČARLJIVE MUZIKE! FILM KRASNIH VALČKOV! FILM NAJLEPŠIH MELODIJ! &ohann Strauss v ljubezni m pesmi MIHAEL EOHNEN, LEE PARRY, PAUL HoRBIGER, GRETL THEIMER JUTRI! JUTRI! Telefon KM Elitni kino Matica Dnevne ve^ti — Kongres goferjev. V nedeljo se je vršil v BeogTadu kongres Šoferskih udru-ženj Jugoslavije, ki štejejo nad 15.0O0 članov. Kongres je bil obenem ustanovna skupščina Zveze šoferskih udruženj. ki ji bo namen ščititi interese šoferskega stanu. Zvezo šoferjev dravske banovine so zastopan gg. Gabrijel Hrovat, Rudolf Ma-lanovski, otc Vončina in Franc Prašni-kar, vsi iz Ljubljane. Pravila so bila sestavljena sporazumno, tako da je obveljala kombinacija osnutka beograjskega in zagrebškega udruženja. Sprejeta so bila soglasno. Uprava zveze bo izvoljena šele na občnem zboru, dotlej bo pa vodil posle odbor, ki mu predseduje Aleksander Golner. — Odmev predavanj o smučarski gimnastiki. TK Skala je podaril predavatelju E. Rittmannu na njegovo željo nekaj lepih diapozitivov naših planin. Bleda, Bohinja in Ljubljane. Poslal mu jih je na Dunaj, od koder je dobil klub zahvalno pismo, ki v njem g. Rittmann pravi, da še nikjer ni videl tako vzorne organizacije, kakor v Jugoslaviji. Prisrčno se zahvaljuje za diapozitive, ki jih je prejel dve uri pred svojim predavanjem na Dunaju, tako da jih je še lahko porabil kot uvod Posebno so ugajali Dunaj. čanom krasni posnetki našega Jalovca. V zahvalo za našo gostoljubnost bo g. Rittmann pokazal na svojih bodočih predavanjih vse diapozitive, tudi one z Bleda, in bo povedal poslušalcem, kako prisrčno je bil pri nas sprejet in kako krasni so naši kraji. Predaval bo po Avstriji, češkoslovaški, Nemčiji in Nizozemski in povsod bo pokazal posnetke iz naših krajev. — Odvetnik in novomeški župan dr-Josip Rezek je kupil od letos upokojenega prof. akad. slikarja Germa Josipa original ^Belopeško jVzero; za ceno, ki odgovarja, kakor se sliii. sedanji £jospoletna Marija Canjko. Konji so jo podrli in en fconj jt> je udaril 6 kopitom po glavi, poleg tegs je pa šel £e voz čez njo, tako d« jc sirota obležala mrtva na cesti. — V Zagreb je prišla umret. Včeraj je nenadoma umrla v Zagrebu pri svoji znanki starka Kata Katolič, ki je prispela v Zagreb na obisk k svoji sestri. Zadela jo je srčna kap. — Bluze, iamsko perilo, torbice, rokavice in nogavice >ma v krasni izbiri tvrdka MILOŠ KARNICNIK, Star« trg 8. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušnjih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej_ milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Sprejem na avstrijskem konzulatu odpade. Ker je avstrijskemu generalnemu konzulu dr. Feliksu Ors.ni-Rosen-bergu nenadoma umrla mati. odpadejo sprejemi na avstrijski državni praznik v soboto 12. t. m., odpade pa tudi uradova-nje. —lj Tlakovanje Resljeve ce^te bo kmalu končano. S tem delom bodo letos zaključena cestna tla kovalna dela na račun kaldr-minskega fonda. Kaj bo s tlakovanjem ostalih cest, ki bi tudi morale biti tlakovane na isti račun, zdaj še nihče ne ve. Ko bi bile tlakovane Še tri glavne ceste P»Ioj\vei>ova. Tržaška in Tvrševa, bi lahko rekli, da imamo tlakovane vse glavne ceste. Sicer so pa ceste v središču mesta vse tlakovane ter s? nam jih ni treba več sramovati kot smo se jim morali še pred leti. —lj Pomožna akcija, katero «o ustanovila zaradi sedanjih izrednih gospodarskih razmer vsa humana društva in organizacije v mestu Ljubljana kot stalno institucijo je pričela z današnjim dnevom zopet intenzivno delovati. Vedno ostrejša gospodarska kriza pomnožuje z vsakim dnevom že itak veliko število mestnih revežev in brezposelnih, ki so brez vsakih sredstev in katerim je treba brezpogojno preskrbeti podporo! "»Pomožna akcija t more vršiti svojo vzvišeno nalogu le s pomočjo časopisja! P. n. uredništvo je lani izdatno pripomoglo k nadvse povoline-mu uspehu >pomožne akcije? ki je olajšalo bedo neštetim revnim družinam _lj Sokol L. Ljubljana-Tahor proslavi, kakor je bilo že javljeno v soboto 19. in nedeljo 20. t. m. 2o-'etnico svojega obstoja Prvi dan je posvečen telovadbi ter se vrsi slavnostna akademija, a drugi dan je koncert društvene godbe, nakar sledi družabni večer s plesom. Obakrat je začetek ob 20. Prijatelji Sokola I. in sokolova sploh pridružite se društvenemu članstvu in pridite v obilnem številu na obe prireditvi. S svojim posetom boste poplačali vsemu dosedanjemu delavnemu članstvu njih trud, ki so ga imeli tekom teh let, a novemu rodu boste podžgali, da bo verno sledil prednikom in iste po možnosti nadkrilil. Zato vsi na Tabor ob srebrnem jubileju! Zdravo! —I*J 10 letnica Kluba ljubiteljev športnih psov. Dne 9. novembra 1932 poteče 10 let, odkar je b:! u stan ovij en Kjlub I'jubite'ir'ev športnih psov. Da proslavimo ta dog-odek Ln poročamo o delovanju kluba tekom desetletnega obstoja, priredi 9. novembra t. 1. ob 20. uri v novi dvorani hotela Metropol izredni občni zbor, združen z družabnim večerom vseh svojih sedanrjih fn bivših članov ier vseh prijateljev kinologije. —lj Resnic« o prohibiciji v Ameriki. To je naslov predavanja, ki ga. bo imel v petek 11. t. m. ob 19.30 v dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti pod okriljem društva »Treznost« viš. mestni zdravnik dr. Franta Mis Predavatelj je bil pred leti sam v Ameriki in dobro pozna problem ameriške prohibicije. Zato bo njegovo predavanje gotovo zelo zanimivo in poučno —lj Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva priredi svoje prvo poljudno znanstveno predavanje 11. novembra ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti G. dr. Lavoslav Čermelj nas bo popeljal v kraljestvo zvezd in nebesnih po javov in nam bo ob številnih skioptičnih slikah tolmačil ogromne razdalje in postanek svetovij. Odbor sekcije vabi vse, ki se za stvar zanimajo na obilno udeležbo. —lj Jugoslovensko-angleško društvo ima danes svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom ob 20. v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Vse Slane in prijatelje društva vabi k obimi udeležbi odbor. _lj Umetaostno-igedoriusko društvo T Ljubljani priredi v sredo 9. t m. ob 3. popoldne ogled kapelice Gabrijela Gruberja in stopnišča v Zvezdarski ulici (stenska slika K remaer-Sch m i d ta, freska Herrleinova. stuko), cerkve sv. Jakoba Robba, Mislej, Contieri, Wolf, Plank, Subic Jurij. Bambino, Kuni, Langus, Grohar), sv. Križa na Zabjaku št 6. — Vodil bo inegr. Viktor Steska. Sestanek pred šentjakobsko cerkvi jo. —lj Predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se prične jutri zvečer ob poj 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, ko bo kot prvi predaval dvorni svetnik g. Josip Rustia o varstvu ptic. Vstop članom in tudi nečlanom prost. Med. nitiv. DR. AHČIN M. LJUBLJANA, Privoz 20 ordinira od Z. do 4« ure Telefon 3256 —lj Predavanje SPD o Kavkazu. Dnevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice dunajski veleturist Hans Slezak o svojih turah v Kavkazu. Ponovno opozarjamo planince in ljubitelje prirode naj ne zamude tega zanimivega predavamja. Sedeži po 6 Din, stojišča po 3 Din so v pr odprodaji v društveni pisani Slovenskega p'.anLnrfvega društva, Mas&rvkova cesta 141 (palaca Grafike) in pa zvečer od pol 20. dalje pri blagajni v Delavski zbornici. —lj Strelci! D revi ob 20. In nadalje vsak torek sobno streljanje v kleti hotela >Me-tropolt (Miklič). Pridite polnostevilno! Uprava okrožne strelske družine. Ljubljana. — !j Za Pečkovo proslavo naj se dvignejo danes rezervirani sedeži. Sedeži vseh vrst so še na razpolago. —lj (Mu-ui zbor ZKD. Vabimo vsa včlanjena društva na občni zbor Zveze kulturnih društev, ki se bo vršil 27. t m. ob 9. v predavalnici ZKD. Kazino, II. nadstropje. —lj Krajevna organizacija JRKD Ljub hana-Kurje ima izredni občni zbor v soboto 12. t. m. ob 20. v salonu gostilne Marenče, na Dolenjski cesti —lj Večer umetniškega plesa priredita ^-Svoboda« in r.Zarjam v sredo 9. novembra t. 1. ob 20. v dvorani Delavske zbornice.. To bo I- umetniški plesni večer v tej sezoni. Umetniška plesalka Katja Delakova, znana že iz prosvetnih večerov in iz nastopa v j operi, zapleše več lepih, na novo naStudira-nih plesov. Pridite in osjlejte si to zanimivo prireditev. Vstopnice so po 8, 6, 4 in 2 Din v Delavski zbornici. 593-n —lj Kavarna Tabor Danes koncert. Prvovrstni šramel. 57G-n emvn zeni štalu. Najlepša jc pač vita lesnega trgovca Ivana Mailcona iz Trebnjega. Po polževo urejujejo šolski okoliš, kri nudi že precej urejeno Lice. Stanovanjska hiša in telovad* na ca še nista gotovi. Zek> podjetni pa so postati posruLničarji. Ličen salon si je zgradil Karel Rofctenb ti cher. Ana Kartonova & je omislila prostrano verando, popolnoma pa so adaptirali prostore restavracije pri Otetu, ki ima sedaj prav lične in udobne lokale. Nega las pri otrokih. ph otro. kih je potrebna posebno skrbna nega Jas. Uporablja naj se mehak Shampon kakor je pri >Crni glavi«, kateri je priloženo tudi idealno sredstvo »Haarglanz«, ki obrani lase prožne in zdrave. Pri umivanju laa s tem sredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vodo in peno ter je tako otrokom umivanje las in glave v veliko veselje. 12 i obrani f Razbojnik Lovrekovic obešen Včeraj zjutraj je odpravil krvnik Hart na oni svet že 53« zločinca Iz škoSje Loke — Odhod delovne sokoliće. Konec preteklega tedna je zapustila Škof jo Loko s. Minka Pr:mo/iičeva s Spodnjega trga. Odšia je kot Laborantka k zdravniku g. dr. Vla-dku Dolencu v Ljubljano. Sestra Primožiceva se je živahno udejstvo-vala v sokolskih vrstah in je bila zlasti vneta telovadka in članica dramatičnega odseka, fci ji je priredil prisrčno odhodnico. Na novem službenem mestu ji želimo vse najboljše. — Nadzorovanje trgovske nadaljevalne šole. Inspektor banske uprave za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo g. Mihael Presl je posetil minuli četrtek Šfcofjo Loko in je nadzoroval trgovko šolo. G. inspektor si je ogledal novo šolsko zgradbo in ;e stopil tudii v stike s predsednikom odbora za obrtno nadaljevalno šolstvo, trgovcem g. Radom Thalerjem. — Sijajna letina gob. Tako bogate letine gob škofjeloški okraj že dolgo nii imel ko letos. Gobarji, ki jih je bilo na tucate po obeh dolinah kakor ruda v ožjem loškem okolišu, so prišti n« svoj račun. Nabirala so se v ogromni večinn jnrčki, ki so šla v pro-diijo od 35 do 42 Din za kg. Pravijo, da se je nabralo gob za dobrega pol mil-lijona tli* narjev, ne vštevša onih, kn so jih ljudje sami pokuhiari. Nekateni nabiralci so naleteli na izredne eksemp'arje. Šolar Franc Korbič je dobil v Poljanćfd dolini jureke, ki je bd pravo čudo narave. Tehtal je aaH manj kot 2.36 kg. Blagodat prirode z gobami je prišla ljudem zelo prav, ker je revščina v okraju ponekod zelo hu-da^ — Vandalizem brez primere. Za vse svete so hvaležni dij: fc;i ljubljansike ura verze prinesli oa grob bJagopokojnega un'iv. prof. dr. Franca Jesenka venec, spleten iz žitnega, klasja. NasLi pa so ae ljudje, ki so venec cttostavno ukradli- Bine /^srčnost takih ljudi pač cie potrebuje komentarja. — Tatvine poljskih pridelkov in sadja so lefcosnčo jesen zelo pogoste. Ne kraJe se na debelo, temveč po malem, ter izgine danes nekaj krompirja, par dni pozneje zmanj-kajo zeljnate glave, drugič zopet fižol — kar po času, ko takile pridelki dozorevajo. Kmetje so nejevoljni in se pritožujejo, a je težko piriti tem nadlogam do knaga, ker storilca v največ primerih ttiso znani. Venjet-no pa je, da sezajo v tujo lastnino ubozni ljudje, ki nimajo dati doma kaj v lonec. Manj opravičljiva pa je tatvina sadja, ki ga smatrajo posamezniki za nekakšno občo last. Znan je primer, ko so neznanci otresla drevo do zadnjega plodu in poleg tega še polomili vse veje. Upamo, da bodo tatvine pojenjale z nastopom pozne jeseni. Nekaj primerov bo pa vendarle obravnavajo okrajno sodišče. — Gradbena dela v Škofji Loka letos rniso bila živahna. Kljub vsem težavam ftoo pa nekaj novih zgradb le dobiti, in to • No« vem in Fužkielcem predmestju, ter v Ftu- Bjelovar, 7. novembra. V aprrhi se je zagovarjala pred bjelovarskim sodiščem roparska tolpa Stjepaia Lo\-rekovića, ki je štela 19 članov. Glavni kolovodja Lovrekovic, znan pod imenom »Garuga GraberSkih hribov« in njegov pajdaš Jerfoović, sta bd!a obsojena na sm>rt, a pozneje je bil Jerković pomilošČen. dočim je bila LmTekovićeva pnošnja za pomilostitev zavrnjena. Lovrekovićevi zločini Lovrekovic je bil zian v srezu Čazma kot nevaren tolovaj, ki je bi vedno pripravi;] en za denar ubita človeka. K tujemu ra dom so prihajali često sumljivi mo."k-i in ženske, ki so ga nagovarjala, naj spravi s sveta njim neljube ljudi, seveda proti primera: nagradi. Lovrekovic je priznal, da je na prigovarjanje hčerke in zetov pokojne Staze Sruk-Dudale v nooi od 30. na 31. maja 1930 ženo ubil in sicer tako, da je njena hčerka Draga Kudon/ić ponoči izvabila starko iz hiše, kjer jo je čakal Lovrekovic v zasedi in jo udaril z motko tako močno pO glavi, da je kmalu izdihnila. Pri umoru mu je pomagal pokojničin zet Janko Koščević. Morilec je dobil za svoje delo 5000 Din. 26. oktobra 1929 je umoril po naročMu njegovega sina v Kloštru Ivaniču Blaža Horvata. Oce rn sin sta se prepirala zaTadi sveta. Srn je povabil Ix>vTekovica k sebi m vse popoldne so s starim popivali. Ko sta starca opijanila, ga je zgrabil Lovrekovic za vrat in treščil ob tla. potem mu je pa po* kleknil na prsa in ga davil, dokler nd ?z-dihntil. Poleg tega je imel Lovrekovic na vesta še več drugih zločinov, požigov, tatvin in porušenih umorov. Pajdaši pa niso daleč zaostajala za svojim poglavarjem. O tem priča grozen umor Stevana Drče. ki ga je Jerković v gozdu ustrelil. Truplo so tolovaji pokrili z dračjem m listjem in šele ko so sami povedali, kje leži nijihova žrtev, so oblasti našle okostnjak. Smrtna obsodba potrjena Stol sedmorice je smrtno obsodbo potrdil in v nedeljo so Lo\Tet<:ovieu sporočili, da bo v ponedeljek zjutraj obešen. Obsojenec je prosil, naj se tdefooično obrnejo na kralja 6 prošnjo na pomilostitev. Izrazil je željo, naj bi ga obiskala brata. Predsednik mu je povedaJ, da je bila kralju že v četr- Iz Celja —c V mestnem gledališču vprizore člani mariborskega Narodnega gledališča v petek 11. t. m. ob 20. noviteto pisatelja Bratka Krefta >Celjske grofe«. Drama je doživela tudi pri premijeri v Mariboru 6. t. m. velik uspeh. Ker je snov drame tesno zvezana s celjsko zgodovino, je zanimanje za uprizoritev seveda tudi v Celju in okolici veliko. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K- Goričarja nasl. v Celju. _c Redni članski sestanek krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo v sredo ob 20.30 v klubovi sobi v Celjskem domu-Vabljeni so vsi člani in somišljeniki. —c Knjigovodstveni tečaj Obrtnega društva ▼ Celjn se bo pričel v sredo 9. t. m. ob 20. v dvorani Obrtnega doma. Priglasiti s© je treba takoj ob pričetku tečaja, ker se društvo ne bo oziralo na poznejše reflek-tante. —c Mladinska sekcija >Soče< bo imela prihodnji sestanek s predavanjem v četrtek 10. t m. ob 20. v svojih prostorih. Vabljeni so tudi člani društva >Soče<, Dežnike je kradel Skofja Loka, 3. novembra. Zadnje čase se je potikal po vaseh škofjeloškega okoliša neznanec, ki si je zoal pridobiti zaupanje dobrih ljudi. Tujec dobrote seveda ni plačeval z dobrim, marveč je izmikal vse, kar mu je prišlo pod roke, največkrat pa so šft z njim dežniki, ki jm jc potem prodajal po smeiS fotokamero v Julijske Alpe< znani odlični naš fotoamater g. Cvetko Švi-gelj. Predaval bo popoldno za Šolsko mladino, zvečer za ostalo občinstvo v veliki dvorani Sokolskega doma. — Nocoj ne prezrite gostovanja ljubljanske drame v Prosvetnem domu! Uprizore tragedijo »Vest«, ki je žela v Ljubljani veliko priznanje. — W ilianov start na Dunaju. Dunajska Hakoah je priredila v soboto in nedeljo plavalne tekme, na katerih so startali poleg dunajskih tudi praški in madžarski plava-či, med drugimi tudi znani plavač ASK Primorja Draško Wilfan, ki studira na Dunaju in trenira pri WAC. Wilfan je startal samo na 100 jardov prosto, kjer je bil tretji v času 0.57.8. Pred njim sta bila Meszol (M. U. S. Z. Budimpešta) in pa Adler (WAC, Dunaj). Vsekakor se zdi, da VVilfan ni bil v najboljši formi, kajti Adler zanj ni konkurent, mogoče je pa tudi, da je bila proga zanj prekratka. Potrpežljiv pacijent. Skrbna žena: Prepričana sem, da če bi šel k zdravniku, bi ti prepovedal piti pivo. Zakaj se pa nočeš z nobenim posvetovati? — Nič se ne boj, stara, saj sem že pisal sinu, naj pusti pravne študije in se loti medicine. Počakati hočem, da bo on zdravnik. »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. novembra. 1032 Ste*. 254 90 (Prcicletstvo — Hm, — je merni Panoufle, — za tri bi ibriJa taka dedščina kapiia v morje-.. To bi bik) koma-j za krudi... Masla, da bi z njim namazali kruh. bi a pa že De roogii kupiti... Suhih sko- vendar ne moremo jesti. — Da, maslo je potrebno... Toda če porarsiim, da sva držala polno skledo v rokah... — In da sva si jo dala vzeti. — Poskusiti morava dobiti jo na-xaj___Mar ne, prijatelj? — Seveda jo dooiva, tudi jaz sem ie mislil na to, — je odgovoril Slimak Bdi je prepričan, da bo svoje-pajdašu prekrižal račune. Lopova sta čutila, da morata krotiti svojo požrešno-st in iztisniti iz tovariša, ki je postal naenkrat sovražnik, prav vse, kar se da. hi res sta odšla taikoi prvi dan po povratku na Jov. Slimaik je giO'boko vzdihniil, privlekel na dan svoj brus in se napota z flBŠn po mestu. Panoufle mu je pomagal, čeprav mu je delo že od nekdaj strašno smrdelo. Slimak je bil zelo slabe volje. Vedno bolj je hrepenel po bogastvu in vedno bolj mu je sla na živce smola, ki ga je spTemiiala povsod. Zdaj, ko se je bilo treba lotiti dela, je godranjal saan nase. — Da, tako krasna načrta sta se mi izjailovMa* — je mislil sam pri sebi. — ki da sem prišel tako daleč, da moram zopet brusiti nože, opravljati to neprijetno in nezdravo delo, je kriv ta vražja Panoufle. Jaz bi bil prav gotovo dobil tistih dvajset tisočakov, ki žh je ponujal Miičkov oče. Bogme, jaz hi jih bil sprejel, če bi jih ne bilo treba deliti s Pamouflom, s tem prokletim Panouflom! Zdaj šele vidim, da ga prav nič ne rabim, nasprotno, brez njega bi lažje živel. Kar se pa tiče pisem, vem dobro, kaj mi je storiti. Glasno pa ni hotel izražati svojih misli Nasprotno, govoril je na videz prijazno s svo|im pajdašem in dozdevno sta si oba belila glavo, kam bi mog-la izginiti pisma. Pri tem sta ga pridno pila in po vsakem požirku iz steklenice se je Slnnaku zdelo, da vidi v Panouflovih očeh porogljiv nasmeh. Da. falot se mu je rogal, o tem ni btlo nobenega dvoma. Slimak je spoznal, da mož nekaj kuha. In Slimakovo prijateljstvo se je naenkrat izpremenilo v sovraštvo. Vsaka stvar ima svoje meje ... tuda prijateljstvo starih pajdašev. Slimak se je naenkrat odločil, ukreniti vse potrebno, da se odkriža Panoufla. Ves zamišljen in navdušen za tako dobickanosno lopovščino je prispel brusač s Panouflom do okraja Mon-ceau blizu hotela, kjer je stanoval R obert d* APbo ize. Lopova tu nista imela nobenega opravka. Nobenega pravega -navoda nisia imela napotiti se v ta okrao. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da ju je privedlo sem gok> nakltručje. Poraz, ki sta ga doživela v kupčiji z Robertom d' Alboize, ju je tako jezil, da sta nehate, pod pritiskom nepremagljive sile krenila proti hotelu. Ustavila sta se pred elesrantnkn pol k ovni kovini domom. — Tu stanuje, — je dejal Slimak. Panoufle je takoj razumel, o kom govori njegov pajdaš, ne da bi mu bilo treba slišati ime. — Falot! — je odgovoril. — hne-snrJtno se je nastani, gospod polkovnik. Skrbno sta si ogledala hotel. — Tam notri bi se dalo kaj suniti, — ie dejal Slimak tiho, kakor bi govoril zase. — Tam notri... je ponov*! Panoufle. — In ne bik> bi težko opravilo. — Toda kako prati t$a? ... Po stopnicah vendar ne moreva. — Seveda ne. — je odgovoril Slimak, — po stopnicah bi naju ne pustili ... Toda v pritličju, kakor vidiš, so vsa okna skrbno zaprta. — Da... — Le pogleo, okviri so pokriti s prahom, ki ga je zanesel sem veter. — Vidim ... — In vidiš tisto-le rastlinico, tisto travico, ki je pognala na drugem oknu iz prahu? — Vidim... — No torej. Iz tega boš menda vendar lahko sklepal, da se okna sploh ne odpirajo, kajti sicer bi se travica zlomila in prah bi odpadel. — To je jasno. — Oken pa ne odpirajo zato, ker v (Pritličju nihče ne stanuje. — Bo že res. — Ce pa v pritfKčju nihče ne stanuje, lahko zilezeva tja brez strahu, da bi naju kdo opazil, kajta stanovalci so na oni strani dvorišča, a vratarjeva koliba nima okenca; bila bi torej igrača odpreti okno in zlesti v pritlično stanovanje. — Recimo, da je to res. A potem? — Potem? Arhitekture nisem študiral, dragi moj, razen morda iz vidika svoje obrti, toda poznam jo dobro ... Ni mogoče, da bi v tem praznem stanovanju ne bilo nobenih stopnic ali stranskega izhoda, kakor pravijo, da bi lahko prišla v prvo nadstropje, ne da bi bilo treba iti skozi predsobo. — Da, ko pa prideš gori. obstaneš pred polkovnikom, ki te sprejme z revolverjem v roki. — Tepec neumni. Kdo pa pravi, da je treba takoj zlesti v stanovanje... To storiva zvečer, ko bo kje na zabavi... To bova kaj lahko zvedela; videla ga bova odhajati v polni parada. V njegovi odsotnosti bova pa lahko mirno opravila svoj posel. — In prišla v hotel___ — Oh, ti si pa res otročji, Panoufle; kaj nisi videl, da je hotel med dvema ulicama in da je zadaj zid, ki zapira vrt. — Visok zdd!... — Kaj za to!... Tam je svetilka ... in bila bi dva... Sicer pa to še ni sklenjeno, gre le za načrt, ki ga je treba premisliti. Bova videla, če se odločiva za vlom in preplezava ponoči zid... — Da. treba bo tvegati zlato svobodo, če nočeva umreti od lakote, — je menil Panoufle. Iz okraja nista hotela oditi. Postavala sta brus pred vrata in čakala, da bi se dobilo delo. Tisto dopoldne je. bilo obema zelo neprijetno. Prišlo je mnogo ljudi, ki so prinesli brusit nože in škarje, pa sta v bližnji krčmi sproti pognala ves zaslužek. Slimak je brusil, da mu je kar pot Ifl z obraza, toda spraviti ni imel kaj. Panoufle ga je po potrebi nadomestka! pri brusu. V devetih državah 20 milijonov brezposelnih Proti gospodarski krizi ni zdravilnega sredstva — Naj manj brezposelnih v Jugoslaviji Angleški ekonom Hessel Tiltman je izdal knjigo pod naslovom »Kriza«, ki v nji obravnava sedanji položaj Evrope. Tiltman se pa ni zanašal na statistične podatke, temveč je sam proučil razmere v Franciji, Belgiji, Danski, Ho-landski, Nemčiji, češkoslovašM, Švici, Avstriji in Italiji. Zelo dobro pa pozna tudi razmere v svoji domovini. Na potovanju po Evropi je govoril z mnogimi državniki in si ogledal vsa večja industrijska podjetja. Zanimal se ni samo za delodajalce, temveč tudi za delavce in uslužbence, posečal je javne kuhinje, zlasti; se je pa zanimal za položaj brezposelnih. Tiltman prihaja do zaključka, da trpi 20 milijonov brezposelnih v omenjenih 9 evropskih državah mnogo hujšo bedo, kakor brezposelni v Angliji. Najbolj žalostne so razmere v Nemčiji, kjer je tudi srednji stan docela obubožan. Mnogo boljše so razmere na Danskem in v drugih pretežno agrarnih državah. V K odan ju so brezposelni še vedno čedno oblečeni in kriza se pozna le kot prehodni pojav. Na Češkoslovaškem kažejo najrazveseljivejšo sliko Batina podjetja. Tiltman pravi, da je dobil v Zlinu vtis, da svetovna kriza temu ogromnemu industrijskemu podjetju prizanaša. Avstrijo naziva deželo bankrota. Na Dunaju so ga zabavale kravatne igle z napisom: »Prosim, ne govorite o krizi«. Dunajčani so se že tako sprijaznili s težkimi razmerami, da so se začeli norčevati iz njih. Pa tudi fašistični Italiji gospodarska kriza ni prizanesla, tudi tam število brezposelnih narašča. Tiltman ceni število brezposelnih v Italiji na en milijon. Pa tudi zaposlenim italijanskim delavcem prede slaba, ker so jim bile mezde tako znižane, da ne zaslužijo niti za najnujnejše stvari. Če pomislimo, da so Italijani glede prehrane zelo skromni, vidimo, da je položaj v Italiji res mnogo težji, kakor se zdi. Znižanje plač in mezd je prisililo ljudi, da so se še bolj omejili in da je danes glavna hrana srednjih in nižjih slojev koruza, odnosno polenta. Kot posledica enostranske prehrane je zopet začela razsajati v zadnjem pokolenju skoraj že neznana bolezen pellagra. V Franciji Tiltman ni našel tako obupnih razmer, kakor v drugih državah, tam široki sloji bede še ne občutijo tako zelo. Na koncu svoje knjige pravi Tiltman, da ni zdravilnega sredstva proti svetovni krizi, da pa mnogi strokovnjaki vendar le upajo v splošno zboljšanje razmer in vsaj v delno omiljen je krize, zlasti Če bodo narodi opustili svoje nacionalne težnje vsaj na gospodarskem polju. Po statistiki, ki so jo sestavili v Ameriki, je glede brezposelnih na prvem mestu Nemčija, ki jih ima že 5,580.000, od teh podpirajo strokovne organizacije 2,900.000. V Angliji je 2,700.000 brezposelnih, v Italiji 1,300.000. na Češkoslovaškem 485.000, v Belgiji 341.000, na Poljskem 288.000. v Avstriji 271.000, v Franciji 262.000, na Holandskem 112 tisoč, v Švici 94.000, na Švedskem 83.000. na Danskem 80.000. v Rumuni-ji 38.000. na Madžarskem 32.000 in v Jugoslaviji 23.000. Zastrupljenje Marekove družine Pred dobrimi tremi tedni je umrl na Dunaju tehnik Emil Marek, ki je dvignil svoj čas s svojo afero v javnosti mnogo prahu. Mož je bil namreč obtožen, da si je nalašč odsekal nogo, da bi dobil zavarovalnino. Včeraj je pa presenetila Dunajčane vest, da je bila Marekova družina zastrupljena. Mare-kova žena je bila prepeljana sredi septembra v bolnico, kjer se je dosedaj le-čila. Prvotno zdravniki niso mogli ugotoviti, kaj ji je, čez nekaj tednov so pa opazili na nji znake duševne bolezni. Zato je bila prepeljana na opazovalnico. Prvotno je imela krasne, bujne lase, ki so ji pa zaČeb* kar v celih šopih izpadati. Nohti na prstih so se ji lomili, po telesu je pa dobivala modre lise. To so tipični znaki težkega zastrupljenja. Uprava bolnice je obvestila o tem policijo in sum zastrupljenja je bil tem bolj utemeljen, ker sta sredi septembra nenadoma težko obolela tudi oba Marekova otroka. Hčerkica je kmalu podlegla težki bolezni. Brž se je razširila govorica, da je postala rodbina žrtev zagonetnega izumitelja Emila Mareka, Id je nedavno na skrivnosten način nenadoma umri. Marek se je mudil zadnja leta nekaj časa v Afriki, pozneje je bil pa na Dunaju zaposlen v radio-tovarni in z ženo se nista dobro razumela. Seznanil se je bil z drugo, imel je z njo ljubavno razmerje in hotel se je z njo poročiti; zato je ženi prigo- varjal, naj bi se ločila. In zdaj je bil pokojni osumljen, da je hotel zastrupiti svojo ženo in oba otroka, da bi se jih odkrižal. Oblasti so prvotno domnevale, da je postal tudi sam žrtev svojih manipulacij s strupom. Marekova žena je bila zaslišana in izpovedala je, da je stanovala zadnje čase v lesenem paviljonu, ki ga je dala v avgustu zeleno pobarvati. V zeleni barvi je pa arzen in ni izključeno, da se je družina zastrupila sama. Oblasti nadaljujejo preiskavo, da ugoto-ve, odkod izvira zastrupljenje Marekove družine. Mož, ki ne pozna svoje žene Pred sodnike na Dunaju je stopil včeraj 621etni pustolovec, ki mu pravega imena niti oblasti ne vedo. Najbrž se piše Anton Simoner. Bil je že 15krat kaznovan, večinoma zaradi sleparij. Zadnja leta se je izdajal za barona Antona pl. Kallava, sina madžarskega finančnega ministra. Na Poljskem, kjer ljudje še vedno visoko cenijo plemstvo, je napravil sijajno karijero. Kot dobrovoljec se je junaško boril proti sovjetski Rusiji in ko je bila vojna končana, se je vrnil kot ritrnojster z bojišča in se oženil s hčerko bogatega veleposestnika. Mož je pa kmalu brez sledu izginil. Opeharjena rodbina ga je iskala po Dunaju. Ro to dunajsteri listi priobčili v^st, da je bil aretiran, se je začela zanimati zanj tudi budimpeštanska policija in izkazalo se je, da se je Simoner L 1921 poročil tudi v Budimpešti. Kmalu se je pa oglasila še njegova tretja žena, ki se je poročil z njo 1. 1894. Po štiriletnem zakonu jo je pa popihal od nje in pozneje ga ni več videla. Žena živi na Dunaju in ko so jo privedli pred aretiranega pustolovca, je spoznala v njem svojega moža iz 1. 1894. Gospod baron se je pa nasmehnil in izjavil, da žene ne pozna. To mu seveda ni nič pomagalo, moral je pred sodnike zaradi bigamije. Še o umoru iz sočutja Že včeraj smo poročali o pretresljivi tragediji v Pardubicah, kjer je zdravnica dr. Klasterjeva ustrelila svojega nečaka, 141etnega dijaka Petra Poho-bradskega, ki se je bil pri eksperimentiranju s kemikalijami tako težko ponesrečil, da bi bil ostal vse življenje pohabljen in slep. Po prevozu v bolnico so mu levo roko takoj amputirali, ni pa bilo jasno, ali bo izgubil vid ali ne. Nesrečna mati je takoj poklicala v Par-dubice iz Prage svojo sestro zdravnico dr. Klasterjevo, ki je prispela s svojim možem. Preiskala je nesrečnega dečka in zdravnici se je zdelo njegovo stanje brezupno. Sestri, mati nesrečnega dijaka in njegova teta, sta se ponoči domenili, da ga ustrelita. Očetu nista o svojem sklepu ničesar omenili. Ker pa mati ni imela dovolj poguma, da bi sina ustrelila, je storila to njena sestra. V bolnico je prišla z revolverjem. Težko ranjeni dijak je ležal na bolniški postelji, teta je sedla k njemu in ko sta ostala sama, mu je pognala iz neposredne bližine v glavo tri krogle, eno pa v srce. Na policiji je odkrito priznala, kaj je storila. Tudi dijakova mati je priznala, da je vedela, kaj namerava njena sestra in da je njeno dejanje odobravala. Obe so obdržali v zaporu. Stražniki morajo shujšati Še nedavno so dajali v Angliji in v Ameriki pri sprejemu v policijsko službo prednost visokim in krepkim možem. V Londonu in New Yorku so stražniki večinoma pravi orjaki in mnogi tudi debeli. Zdaj je pa mesto Minea-polis sklenilo prelomiti to tradicijo in izdalo je naredbo, da morajo debeli stražniki shujšati ali pa izgube službo. Svoj sklep utemeljuje mestna uprava s tem, da debeli stražniki niso več za policijsko službo. Korenjaki v policijski službi so vzbujali respekt in zaupanje ljudi v prvih časih razvoja mesta, ko je moral hiti stražnik močan, tako da je lahko po potrebi ustavil splašene konje ali s svojo pestjo ukrotil razgrajača. Zdaj je pa gospodar ceste avtomobil in tolovajev v Ameriki ni mogoče ukrotiti drugače, nego z revolverjem ali celo s strojno puško. Zato so postali visoki in močni stražniki nepotrebni. Debel stražnik ni dovolj spreten, da bi lahko nastopil proti prehudo drvečemu avtomobilu, tolovajem je pa predober cilj, da bi ga mogli zgrešiti. Pri spopadih z zločinci ima stražnik sloke postave veliko prednost pred debeluhom. Ovira. Ravnatelj vegeterijanske restavracije možu, ki se poteguje za mesto vratarja: — Imate sama dobra izpričevala in prav rad bi vas sprejel, toda v vegete-rijartski restavraciji nikakor ne smete nositi na licu takegale kotleta. PLAKATE tiskarna izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije. vrednostne papirje. koledarje, srečke. knjige l t. d. ENOBARVNI in več. BARVNI tisk, pisma, razglednice, slike, osmrtnice, ovitke jedilne liste, cenike, vizitke, računske zaključke. poročna naznanila in vabila O 06 KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBI/JAKA. KNAr LJETA ULICA 5 T >mHfM.lt Gg1aS1< Vsaka beseda SO ftr. Plača me lahke tud? w ta odgovor znamko/ - Na vprašanja bre* e i od^tmir/amo - Najmanjši otfku 1M» S*— STANOV\ttl\ STRANKI BREZ OTROK oddam STANOVANJE 1 sobe, kuhinje, pri t i klin in vrta — Ob Ljubljanici 25, Kodeljevo. 4219 SLUZ9E MLADO DEKLE čedno in pošteno, ki dela vsa hišna dela, želi službo natakarice, najraje kje na deželi. — Min k a Maček, Farna vas, pošta Prevalje. 4218 DEBEL. KOSTANJ prebran, kg po Din 1.75 Zidani most. — nudi Peter Setina, Radeče. 4215 ZIVAU KANARČKE izborne harcerje vrvivce (Edel-roller) prodaja od 100 Din dalje, samice od Din 30.— dalje, — Franjo Kenič, Maribor, Melje 34, TrstenJakova 2TI. 4203 N[PKMI'CNINE TJSNJARNO ročnega dela, oddam v najem ali pa prodam tozadevne priprave pet minut od glavnega kolodvora. Oferte sprejema Filip Seršen, posestnik, Podgrad-je, pošta Ljutomer. 4217 I PAZNO prvovrstne, sočne, za Martinovo — nudi najceneje Perutni-narstvo Niko, ViŽmarje. Zako-ljemo in dostavimo na dom. 4216 DAMSKI &TVALNI STROJ in damsko kolo skoraj novo — naprodaj. Ob Ljubljanici it 25, Kodeljevo. 4220 S 8ESTISAJSTSEDE2NIM AVTOBUSOM bi prevzel kjerkoli progo v najem. Ponudbe na naslov: Franc Žark, Zasip 54, Bled I. 4214 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRE8KER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. BRZO POPRA V LJ ALN1C A popravlja Čevlje nI tro in poceni — Ljubljana, Selenburgova uL S t. 4. dvorišče. 91/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta »t. 16 (pri Levu) 25/T štajerska JABOLKA prispela PRODAJA 4202 GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. KLAVIR za vsako ceno proda Zavernik, Maribor, Vattova ulica 5. 4210 _____ . piosce in gramofone »sLAOEBc LJubljana, Aleksandrova c 4 (prehod »Victoria« palače) Halo! Halo! RADIO - AMATERJI! Reprezentanca International „Kolster" Radio, New York vam bo danes razkazovala svoje najdovršenejše modele v v biKeu — „DAJ — DAM** Pristopajte k „Vojnikovi družbi" Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000*000 Din Za vse vloge jamOi ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranil. niči KREDITNO DRUŠTVO, 'a pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITN1 OD L LER. Za var če vanje mladine Izdaja domaČe hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon st. 2016 in 2616, Postni čekovni račun št 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 V?. Urejuj*: Joeto Zupani. Za »Narodno tiskmaoc: Fran J — 2a upravo m in—ratni dal Usta: Oton ramst^ — Val v Ljubljani.