ODKRILI SMO SPOMINSKO PLOŠČO
Z odkritjem spominske plošče, ki jo je v Velikem Lipovcu postavil aktiv ZZB NOV našega podjetja, smo v nedeljo — 27 oktobra počastili spomin na narodnega heroja Dušana Jereba-Štefana in tovariše, ki so pred 31. leti padli v tej vasi v borbi z okupatorji in domačimi izdajalci.
V prelepem jesenskem dopoldnevu, je na osrednjo proslavo v počastitev novomeškega občinskega praznika prišlo mnogo bivših borcev in aktivistov bivšega novomeškega okrožja. Prišli so tudi pionirji in mladinci ter nekateri starejši domačini.
Na spominski svečanosti smo v naši sredini pozdravili številne Štefanove soborce, prvoborce in voditelje naše revolucije — Miha Marinka, Franca Leskov-ška-Luko, Viktorja Avblja-Rudija, Maro in Bogdana Osolnika, Nika Šiliha, dr. Jožeta Brileja, dr. Franca Hočevarja, dr. Jožeta Levstika in druge. Slovesnosti so se udeležili tudi delegati in predstavniki naše in sosednih občin, predstavniki armije ter delegacija šole iz Slovenskih Konjic, ki nosi ime po padlem heroju. S posebnim veseljem pa smo med nami pozdravili nekatere preživele borce Jurčetove čete, udeležence borbe na Velikem Lipovcu.
Po pozdravnem nagovoru predsednika občinske konference SZDL Novo mesto — Uroša Dularja, je spregovoril predsednik občinske skupščine Jakob Berič. O narodnem heroju Dušanu Jerebu-Štefanu, pa je spregovoril njegov sodelavec, nekdanji član novomeškega okrožja, sedanji podpredsednik Zveznega zbora skupščine-Bogdan Osolnik. Prisotnim je z živo besedo orisal lik nekdanje-
ga borca za svobodo, ki je takrat posvetil vse svoje sile za napredek zaostale Dolenjske. Bil je svetal zgled neustrašnega borca, ki je žrtvoval lastno življenje, da so se rešili njegovi tovariši, ko jih je iznenadil sovražnik.
Tovariš Osolnik je nato odkril spominsko ploščo, ki jo je v
imenu našega kolektiva prevzel v varstvo glavni direktor inž. Avgust Fajfar.
Odkritju je sledil kulturni program, v katerem je sodeloval pevski zbor Dušana Jereba iz Novega mesta, godba na pihala iz Straže ter pionirji osnovnih šol iz Slovenskih Konjic, Ajdovca, Dvora in Žužemberka.
Svečanemu delu proslave je sledilo prisrčno tovariško srečanje, na katerem so se po mnogih letih srečali nekdanji borci, ki so obudili spomine na
slavne dni naše borbe za svobodo.
Preživeli borci Jurčetove čete so nam ob tej priložnosti pokazali, kako je potekala borba, v kateri je padel Dušan Jereb ter 12 borcev iz te čete.
Proslavo in tovariško srečanje je organiziral pripravljalni odbor, v katerem so sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti, ki so skupno z domačini, prosvetnimi delavci in mladino poskrbeli, daje slavje lepo uspelo.
Po odkritju plošče so se predstavili s krajam kulturnim programom tudi naši najmlajši
Zbor delovnih ljudi TOZD Tkanina
Dne 28. 9. 1974 je bil v sindikalni dvorani v Novem mestu zbor delovnih ljudi TOZD TRGOVINA. Kot je znano, je ta TOZD razširjena po vsej državi, zato je bila tudi odsotnost nekaterih članov upravičena. Zbora seje udeležilo 50 članov kolektiva.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je bilo podano polletno poročilo o poslovanju TOZD TRGOVINA. Po bruto prodajni vrednosti je bil plan izpolnjen z 41,9 odst. realizacije za prvo polletje 1974. V prvem polletju pa smo ustvarili 395.651.000 din dohodka. Po odbitku vseh stroškov je ostalo 53.526.000 din čistega dohodka.
Glavni stroški so obresti ocj kreditov, in sicer 80.254.000 din. TOZD TRGOVINA posluje
v celoti s tujim kapitalom, brez dolgoročnih kreditov, za kar plačujemo 12-odst. obresti. Izplačilo bruto osebnih dohodkov je bilo 167.246.600 din, amortizacija pa 17.955.400 din.
V 2. točki dnevnega reda so bili sprejeti pravilniki o sistematizaciji delovnih mest, osnutek pravilnika o osebnih dohodkih in disciplinski pravilnik. Za natančnejši pregled teh pravilnikov je bila izvoljena šestčlanska komisija.
Iz polletnega obračuna je razvidno, da prodajalna v Vinici posluje z veliko izgubo. Promet v tej prodajalni je zelo majhen in ne krije niti lastnih stroškov. Prav gotovo je vzrok majhnega prometa majhno število prebivalcev tega kraja, od tega so v glavnem kmetje. Sistem specializirane trgovine, ki jo ima v načrtu „Novoteks“, pa ne daje upanja na povečanje prometa glede na asortiment blaga. Zbor delovnih ljudi je sklenil, da se ta prodajalna ukine, ker je ekonomsko neutemeljena, niti ni možnosti, da bi lahko uspešno poslovala.
V požaru v Skenderiji v Sarajevu — bil je dne 13. 12. 1974
— je zgorela tudi naša prodajalna. Vsi trgovci, ki so bili zaposleni v tej prodajalni, so še vedno v delovnem razmerju. Po predvidevanju bo ta prodajalna spet odprta v mesecu decembru.
Po sprejetju sklepov je zbor delovnih ljudi zaključil sestanek ob 12. uri.
Lepo vreme, kije bilo ta dan, je pripomoglo k dobremu razpoloženju vseh, ki so se odločili obiskati naš dom ,,Gospodična" na Gorjancih. Avtobus, ki je čakal na Glavnem trgu, je odpeljal člane našega kolektiva na kratek, toda prijeten izlet.
L. K.
Pozdrav kongresu in nova organiziranost
Oktobra je bil tretji sestanek aktiva MD TOZD Tkanina. Na njem je najprej vse prisotne pozdravil predsednik aktiva Bogdan Mali, nato pa je stekla beseda o pripravah na 9. kongres ZMS, ki je bil od 3. do 5. oktobra v Moravcih pri Murski Soboti. Mladinci so
se dogovorili, da bodo poslali pismo.
Po enominutnem molku v čast padlih skojevcev je spregovoril mentor ZP aktiva MD Novoteks tov. Kovačič. Orisal je delo dosedanjih kongresov ter se dotaknil pomembnih nalog, ki so zaupane mladim.
Nadalje so na sestanku sklenili, da bodo po kongresu sprejeli aktivne mladince v ZMS, sprejeli pa so tudi shemo organiziranja mladih znotraj aktiva TOZD Tkanina. Aktivi naj bi bili poslej štirje (tkalnica s ple-tilnico, predilnica, šivalnica z oplemenitilnico in priprava); vsak naj bi imel svojega predsednika, ker bo le ta način prinesel večjo aktivnost.
V uvodnem pozdravu 9. kon-f gresu ZMS je predsednik OOMD TOZD Tkanina tov. Mali med drugim dejal:
„Glavna in poglavitna naloga kongresa je sprejetje statuta in resolucije o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Nove oblike organiziranja slovenske mladine, ki jih bo dokončno določil kongres in ki so marsikje v podobni obliki že zaživele, so plod dolgotrajnega dela in naporov, da ustvarimo takšno organizacijo mladih, ki bo zares učinkovita in bo upoštevala široke interese vseh mladih ob vodilni vlogi delavske mladine.
c---------------------"l
Modni
kotiček
v_____________________y
Dekletom se poda športni in mladostni kroj hlač. Če se v takih hlačah prijetno počutite, izberite model z zanimivo krojenima žepoma. Model 068 je izdelan iz pletenine siena, narejen pa je v različnih barvnih odtenkih.
Enostaven in zelo prijeten je model 067, ki je izdelan iz tkanine div.
Bogato izbiro hlač, nove modele in kvaliteto, vse to vam nudi Novoteks.
Tatjana
udeležencem kongresa pozdravno
Na kongresu se bo zaključila prva stopnja preoblikovanja, ki se je začela s 3. konferenco ZKJ o mladini. Številne naloge pa nas šele čakajo: po kongresu bo potrebno zavihati rokave, dosledno izpeljati novo organiziranost in uresničiti vse tiste naloge, ki si jih bomo zadali na kongresu.
Uresničevanje ustave v vseh sredinah, kjer živimo in delamo,
je tudi primarna naloga organizacije slovenske mladine, od njenih osnovnih celic delovanja do republiške konference. Mladi se zavedamo, kako pomembna je ta listina; prav z uresničevanjem njenih pravil tlakujemo mladi pot sebi in drugim generacijam. Nič manj pa ni pomembna naloga, ki nas čaka pri konstituiranju TOZD in pri oživljanju vseh tistih mehanizmov, ki bodo omogočali delavcem vključevanje v proces združenega dela, da bodo resnično odločali o sadovih svojega dela. Posebno šibka točka pri tem je delegatski sistem, ki ni zaživel tako, kot smo pričakovali. Veliko moči bomo morali usmeriti v reševanje tega zelo mladega, a pomembnega dela samoupravljanja.
Mladi se moramo povezati z drugimi DPO v OZD in TOZD, da bi lahko skupaj reševali vse
Bogdan Mali, predsednik OOMD TOZD Tkanina, med pozdravnim govorom
probleme, ki izhajajo iz proiz- Vsem tem nalogam pa bomo vodnje. Povečanje storilnosti,	kos le, če bomo močni in no-
zmanjševanje škarta in slabe	tranje enotni. Krepitev naše no-
kvalitete, novatorstvo, delovna	tranje enotnosti in usposablja-
disciplina in drugo, to so osnov-	nje mladih kadrov za družbeno
ne naloge vsakega mladinca,	delovanje mora biti naša stalna
Moramo se organizirano vklju-	skrb. Kajti le zdrava in idejno
čiti v združeno delo, svoja močna celica jr sposobna opažanja združevati in vplivati	širiti. Vklju če va je čim večjega
na hitrejše odklanjanje šibkih	števila mladih v naše vrste, nji-
točk v proizvodnji. Proizvodnja	hovo osveščanje in usmerjanje v
je naš kruh: boljša bo proizvod-	zdrave, socialistično razgledane
nja, boljši in večji bo naš kos	in zavedne delovne ljudi naj bo
kruha!	vodilo našega delovanja."
NADALJNJI PORAST
Kljub prognozam, ki so napovedovale, predvsem zaradi slabe preskrbe z reprodukcijskim materialom in surovinami, za september in prihodnje mesece stagnacijo industrijske proizvodnje, se je v septembru njen tempo še okrepil.
Podatki zavoda SRS za statistiko kažejo, da se je v primerjavi z avgustom fizični obseg proizvodnje povečal za 5,8 %, glede na lanski september pa za 15,9 %. V primerjavi z lansko poprečno mesečno je bila septembrska industrijska proizvodnja večja za 13,1 %. Tako je njena devetmesečna raven za 11,6 % nad lansko v istem razdobju in za 9,6 % nad poprečno lansko.
Naj večji je bil v minulem mesecu v primerjavi z avgustom porast proizvodnje sredstev za delo, ki znaša 18,5 %, proizvodnja predmetov za široko potrošnjo se je povečala za 4,4 %, najmanj pa je med namenskimi
skupinami proizvodov narasla proizvodnja reprodukcijskega materiala — za 1,8%. Devet industrijskih panog v septembru ni doseglo obsega proizvodnje, ustvarjenega v avgustu. To so: živilska in raznovrstna industrija z indeksom 76, barvasta metalurgija (94), elektroenergija ter proizvodnja in predelava nafte (96), papirna industrija (97) ter črna metalurgija, nekovinska industrija in tobačna industrija (99).
Enak obseg kot v avgustu je obdržala proizvodnja grafične industrije, druge panoge pa so fizični obseg proizvodnje povečale, najbolj elektroindustrija — za 31 %. V kovinski industriji se je proizvodnja povečala za 13%, v kemični za 12%, za prav toliko v gumarski, v tekstilni industriji za 8 %, v premogovništvu za 4 %, v industriji gradbenega materiala, v lesni in usnjarsko-obutveni pa za po en odstotek.
r
Poslovni rezultati za obdobje januar - september 1974 in problematika osebnih dohodkov
I. IZVRŠITEV PLANA PROIZVODNJE
obrat	merska enota	izvršeno I -IX 1974	% izvr. plana
Predilnica I	bazni kg Nm 40	515.638,90	96,-
Predilnica II	bazni kg Nm 40	541.440,70	100,-
Priprava	posuk. kg preje	967.606,-	102,-
Tkalnica	votki v 000	5.374.743,-	100,-
Konfekcija N. m.	hlače	361.093	91,-
Pletilnica	obrati	3.213.770	105,-
Oplemenitilnica	gotovi m	2.786.155,10	105,-
Konfekcija N. M. Konfekcija	hlače	361.093	91,-
Trebinje Konfekcija	hlače	217.392	87,-
Vinica	hlače	154.136	66,—
Strešnik	kom opeke	4.155.642	71,-
Iz prikazane tabele je razvidno, da proizvodnja malo zaostaja v predilnici Metlika in konfekciji Novo mesto. V konfekciji Vinica in Trebinje ter pri Strešniku pa je zaostanek proizvodnje precej večji. Objektivni
razlogi za nižjo proizvodnjo v novozgrajenih obratih so: pri-učevanje na novo zaposlenih delavcev, začetne težave pri uvajanju proizvodnje, pomanjkanje izdelavnih materialov za skoraj podvojeno proizvodnjo itd.
II.PRODAJA GLEDE NA PROIZVODNJO
proizvedeno I -IX 1974
Tkanine (m)	2.786.155
Hlače (kom) 765.717 Strešnik (kom) 4.15 5.642
Iz podatkov o prodaji glede na doseženo proizvodnjo v devetih mesecev je razvidno, da je prodaja malenkostno zaostajala za proizvodnjo pri tkaninah, nekoliko več pri strešniku in največ pri hlačah. V primerjavi s I. polletjem se je stanje v konfekciji izboljšalo. Odstotek se je povečal od 82 na skoraj 85. Na stanje pri prodaji hlač
prodano	%
I - IX 1974	prod. proizv.
2.769.669	96,3
649.890	84,9
3.854.694	92,8
vplivajo predvsem naslednji faktorji:	prenasičenost tržišča,
občuten porast proizvedenih kohčin in nekompletirani delovni nalogi. V primerjavi s I. polletjem je pri prodaji najbolj napredoval Strešnik, kjer se je odstotek prodane tekoče proizvodnje povečal od 79 na 92,8. To gibanje je pozitivno in je odraz sezonskega stanja v tej panogi proizvodnje.
III. STRUKTURA DOSEŽENE REALIZACIJE
	proizvedene	vrednost	struktur
	količine	(din)	%
Tkanine (m)	2.769.669	252.578.852	65,7
hlače (kom)	649.890	94.587.751	24,6
strešnik (kom)	3.854.694	14.610.344	3,8
trgovine	—	22.763.272	5,9
Skupaj	—	384.540.219	100,0
V primerjavi s I. polletje le tos se je delež realizacije povečal pri tkaninah od 62,9 na 65,7 odst. in pri strešniku od 3,3 na 3,8 odst. Pri ostalih de-
javnostih pa se je znižal, in sicer:
pri konfekciji od 27,5 na 24,6 odst. in trgovini od 6,3 na 5,9 odst.
IV. FINANČNI REZULTAT V PRIMERJAVI S PLANOM
(v 000 din)	plan 1974	dejansko I - IX/74	% izvršitve
Celotni dohodek	702.656	459.891	65
Porabljena sredstva	517.024	316.932	61
Dohodek	185.541	142.959	77
Pogodbene obveznosti	18.320	13.715	75
Zakonske obveznosti	11.526	13.424	116
Osebni dohodki	114.322	84.458	74
Ostanek	41.373	31.362	76
Izvoz v %	4,262.112	2,267.431	53
Ostanek in amortizacija	71.074	51.666	73
Plan celotnega dohodka je bil v 9. mesecih letošnjega leta izpolnjen 65-odst. Na nižji odstotek je vplivala manjša realizacija konfekcije od planirane. Porabljena sredstva so dosežena v nižjem odstotku, kar kaže na ugodno gibanje stroškov poslovanja, in to predvsem (variabilnih) stroškov proizvodnje. Na manjše variabilne stroške so vplivale nižje nabavne cene surovin v metražni proizvodnji od planiranih nabavnih cen. Dohodek podjetja je realiziran v
višini 77 odst. plana. Pri zakonskih obveznostih je plan presežen zaradi uvedbe novih družbenih dajatev, ki pa so v glavnem preknjižene in bruto osebnih dohodkov.
Bruto akumulacija (ostanek dohodka in amortizacija) je bila dosežena v predvidenem obsegu, saj je letni plan izpolnjen 73-odstotno.
Na ugodnejše rezultate je vplivalo tudi zvišanje cen naših izdelkov in zmanjšanje izvoza.
V. FINANČNI REZULTAT BREZ INTERNE REALIZACIJE ( v 000 din)
	I -IX/73	I - IX/74	indeks
Celotni dohodek	224.202	333.807	149
Porabljena sredstva	142.150	190.848	134
Dohodek	82.053	142.959	174
Pogodbene obveznosti	6.786	13.715	202
Zakonske obveznosti	6.045	13.424	222
Osebni dohodki	56.090	84.458	151
Ostanek	13.131	31.362	239
Z novo organizacijo podjetja Iz primerljivih elementov lepo TOZD se je v letošnjem letu tošnjega leta (9 mesecev) z lan-pojavila interna realizacija. Za- skim istim obdobjem je razvid-radi primerljivosti podatkov z no, da je podjetje doseglo ugod-lanskim 9-mesečnim obdobjem ne poslovne rezultate. Iz podat-smo od letošnje skupne realiza- kov je tudi razvidno, da je bila cije odšteli interno realizacijo v delitev dohodka odvisna od do-znesku 126,083.580 dinarjev, seženih poslovnih rezultatov.
Skladišče blaga
i
*
★
★
I Nagrade za dolgoletni trud...
★
★
★
★
★
23. marca letos je bil na delavskem svetu tekstilne tovarne Novoteks sprejet sklep, da se do novega leta obdare vsi tisti delavci, ki so v podjetju od 10 do 20 let, ter vsi tisti, ki so v podjetju več kot 20 let; mednje pa sodijo tudi naši upokojenci.
10-letniki bodo dobili ob tem visokem jubileju kristalne vaze z vrisanim emblemom Novoteksa ter pismeno priznanje, 20-letniki pa ročne ure in prav tako pismeno priznanje. Podrobnosti o nagrajevanju bo določal poseben pravilnik.
Prilagamo seznam vseh dobitnikov; če je morda še kdo v tovarni, ki bi moral biti na seznamu, pa ga ni, naj se čimprej javi v kadrovskem oddelku (pri tovarišici Vaupotičevi), da morebitno pomoto takoj popravimo!
ČLANI KOLEKTIVA, KI SO V PODJETJU OD 10 DO 20 LET
Avsec Viktor - IVS, Aš Martin,
Aš Marija,
Avbar Justina, Avguštin Amalija, Berus Avguštin, Blažič Alojz I,
Barbo Janez,
Blatnik Fani,
Bohte Marija,
Bevc Franc,
Bubalo Dušanka, Bobnar Stane, Bartolj Marija,
Bučar Marija, Bukovec Jožefa, Božič Marija,
Ban Anica,
Beg Anica,
Božič Jože,
Špringer Ida, Bukovec Tončka, Bartelj Ana,
Barbič Karolina, Božič Ljudmila, Brulc Ana,
Božič Štefka,
Bobnar Ana,
Bruner Slavka, Bozovičar Marija, Blaič Majda,
Cesar Ana,
Cujnik Slava,
Cesar Alojz,
Cerovšek Angelca, Cesar Vida,
Čampa Jerneja, Čavlovič Božo, Černoš Stanko, Čečelič Martina, Čolič Jožefa, Dragman Jože, Debevc Ivan, Drenovec Anica, Dvornik Lojzka, Dolmovič Rozalija, Damjanovič Justi, Dular Vlado,
Dular Agata,
Dule Jože,
Dule Nežka,
Drašler Marija,
Florjančič Jože, Florjančič Alojz,
Fister Veronika, Franko Jožefa,
Fajfar ing. Avgust,
Fink Martina,
Ferfolja Ana,
Fabjan Danica,
Fink Cvetka,
Fujs Martin,
Franko Franc,
Femc Rozi,
Femc Jože,
Femc Joži II,
Gramar Janez,
Gorišek Lojzka,
Galič Vida,
Gorenc Martin,
Gril Štefka,
Grubiša Jovo,
Galič Danica,
Golob Alojz,
Grabrijan Ana,
Golob Jožefa,
Geršič Martin,
Gril Marija,
Gorenc Tončka,
Gliha Tončka,
Gliha Marija,
Golob Vida,
Gutman Breda, Hodoklin Janez, Hočevar Rezka,
Hribar Pepca,
Hrovat Jožefa,
Hočevar Rezka,
Hrastar Alojz,
Hrastar Danica,
Ivančič Ela,
Irt Albina,
Irt Miha,
Jakša Fani,
Jalovec Jožica,
Jarc Vera,
Jovič Danica,
Jakše Danica,
Janc Tončka,
Jantez Joža,
Jeršin Marija,
Junc Stane,
Jakše Marjeta,
Žeslin Ana,
Jakše Jožefa,
Jankovič Štefka,
Jakše Stane,
Jedlovčnik ing. Branka, Junc Jožefa,
Jerovšek Andrej,
Jakše Breda,
Jakše Milan,
Jaklič Ana,
Jerič Ivanka,
Kovačič Danilo,
Kobe Alojz,
Klemenčič Franc (P II), Koprivnik Herman, Klobučar Jože, Klobučar Marija, Klobučar Janez,
Kramar Anton,
Kavšček Alojz,
Koračin Martina, Klemenčič Franc I, Kavšek slavko,
Korče Marija,
Kovačič Tončka, Kastelic Marija,
Koželj Slavka, Klemenčič Marija,
Kralj Ana,
Kristan Alojz,
Konda Marija,
Kaferle Marija,
Klobučar Slavka, Klobučar Štefan,
Kopič Marija,
Keše Elizabeta,
Klobučar Ana, Kostrevc Ana, Kosale Joža, Križman Ana (K), Kastelic Janez, Kumer Peter, Košmrlj Ivanka, Kavšček Cveta, Koprivnik Pavla, Kocjan Štefka (M), Križman Ana (M), Koprivnik Slavko Kovačič ing. Franc, Kobe Anton, Kostrevc Anton, Kekec Tončki, Kolenc Štefka, Koprivnik Bruno, Kočijaž Tončka, Kovač Danica, Kobe Joža,
Krapež Ana, Kovačič Pepca, Kroni Martina, Klobčar Vera, Klemenčič Marjeta, Kostrevc Ladislava Kajtazovič Draga, Lokovšek Fani, Ljubi Franc,
Lokar Rudolf, Luzar Ana,
Luzar Marija,
Lesjak Fani,
Mervar Dore, Marčič Vladimir, Miklič Karolina, Miklič Rok,
Miklič Marija, Mežnar Janez, Markšič Slavka, Medic Samo,
Mrvar Ana,
Miklič Fani, Milenkovič Marija, Mavsar Milena, Mitrič Katica,
Murn Jože, Mesojedec Rezi, Mirtič Edita,
Mervar Marjeta, Metelko Nežka, Mažibrada Lela, Murn Joža,
Novak Ana,
Novak Jožefa,
Nadu Nada,
Novak Marija I, Nagelj Marija, Novak Julij,
Nadu Amalija, Novak Marija II, Nedelko Draga, Osterman Zlata, Osolnik Ana, Omahen Marija,
Puš Zofija,
Poljanec Zofka, Primc Franc,
Pangre Pavla, Plantan Martin, Pavlin Ljudmila, Polak Slavko, Petrinčič Maksa, Pilih Jožefa,
Pust Martin, Paderšič Rezka, Pucelj Marija,
Pirnar Fani,
Planin Milena,
Povše Štefanija, Pirnar Danica,
Petrič Andrej,
Papež Viktor, Prešeren Anton, Pavlin Franc,
Pavlin Marija,
Primc Anton,
Rifelj Ivan, Rožemberger Viktor, Rataj Ivan,
Rifelj Alojz,
Redek Jože,
Ravbar Anton,
Rifelj Jože,
Rapuš Lojzka,
Rukše Janez,
Redek Martin,
Retelj Marija,
Rukše Tončka, Radež Betka,
Rukše Marija,
Regina Franc,
Redek Fani,
Resnik Riko,
Resnik Ana,
Skubic Štefka, Smrekar Jože,
Sitar Marija,
Seničar Ana,
Samec Alojz,
Stipič Gusti,
Slak Ivan,
Simič Miran,
Sitar Rozi,
Sladič Lojzka,
Starič Malči,
Smuk Marija,
Slak Marija,
Srebrnjak Antonija, Šivak Majda, Šlajkovec Viktor, Švent Franjo,
Škedelj Štefka, Šinkovec Marija, Senica Vida,
Štepec Ivanka,
Štine Franc,
Šetina Pepca,
Šerovič Radmila, Škrbec Anica,
Štalcar Stanka,
Šorn Franc,
Šprajcar Angela, Špringer Ana, Šepetave Andrej, Špringer Ivan, Štaudohar Anica,
Šali Erna,
Šmalc Ivanka,
Trbanc Joža,
Turk Anton,
Teropšič Milan, Tramte Slava,
Turk Tilka, Tomljanovič Slavko, Turk Janez,
Turk Franc,
Travižan Marija,
Tutin Olga,
Tutin Stane,
Turk Marjeta,
Tekavec Tilka,
Turk Mihaela,
Turk Milka,
Udovič Marija,
Ucman Lojzka,
Udovč Mara,
Udovč Jože,
Uhan Marta,
Urek Nežka,
Vidic Lado,
Vidmar Anton,
Vovko Ana,
Vidic Nada,
Zupančič Ivanka, Zagorc Franc,
Zajc Roza,
Zupančič Magda, Zadnik Ana,
Zupančič Betka,
Zajc Štefka,
Zupan Ana,
Zupančič Joža,
j*#-**********,«.*.**)«.
Zupančič Agripina,
Zoran Alojz,
Zupančič Milka,
Zarabec Marija,
Zagorc Fani,
Žunič Marija,
Židanik Magda,
Zura Martin,
Župevec Zvone,
Žic Milena,
Žigante Tilka.
ČLANI KOLEKTIVA TOZD PREDILNICA METLIKA, KI SO V DELOVNI ORGANIZACIJI OD 10 DO 20 LET
Butala Ivan,
Bajuk Marija I,
Bučar Bara,
Butala Dragica,
Brklje Bariča,
Božič Bariča,
Brodarič Vida,
Bošnjak Zlata,
Bučar Jure,
Breznik Stane,
Bevk Ivan,
Balič Kristina,
Bohte Ana,
Čurči Blaž,
Čurči Jožefa,
Črnič Ljudmila,
Čavlovič Dragica,
Črnič Martina,
Dem bič Ana,
Derganc Leopold,
Dumešič Jože,
Dragovan Marija,
Dumešič Martina,
Dragovan Franc,
Dragovan Stanka,
Furjanič Dragica,
Filak Marija,
Gornik Marija,
Govednik Jože,
Gregorčič Anton,
Gregorčič Terezija,
Gušič Kristina,
Geršič Martina,
Hribljan Marica,
Hudorovac Milena,
Hribljan Katica I,
Hribljan Katica II,
Ivec Anton,
Jelenčič Stane,
Judnič Milica,
Jelenčič Magdalena,
Jerina Ivan,
Jakopič Vera,
Jakljevič Ivan,
Jerina Marija,
Kukman Poldka,
Kukman Janez,
Kralj Jožefa,
Kovač Terezija,
Kočevar Ana,
Kočevar Ivan,
Kocjan Ana,
Kastelic Jože,
Kobe Francka,
Kambič Terezija I,
Kramar Marija,
Kočevar Jože,
Kastelc Anton,
Kočevar Anton,
Kremesec Marija,
Kramarič Martina,
Kambič Terezija H,
Matjašič Ivana,
Majzelj Jožefa,
Matjašič Marija,
Mužar Kata,
Možina Ana,
Judnič Marija,
Magovec Marta,
Matjašič Jože,
Malešič Alojz,
Muc Anton,
Malešič Dragica,
Malnarič Anica,
Nemanič Milka,
Nemanič Marija II,
Nemanič Marija III,
Nemanič Milan,
Okički Anton,
Orlič Štefka,
Oberman Dragica,
Plut Terezija,
Prus Katarina,
Pugelj Viktor,
Plut Marija, Potočnik Anica, Požeg Marija,
Plut Ana,
Pezdirc Anton, Pezdirc Anica, Reba Marta, Rozman Ivan, Rozman Cirila, Radakovič Milka, Ribarič Marija, Rudman Stane, Radenčič Marija, Smuk Andrej, Siročič Mara, Smuk Desa, Simčič Ana, Siročič Ilija,
Slame Angela, Starc Daniel, Stubljar Zlatko, Slane Jože, Slobodnik Anton, Sušanj Henrik, Sodec Jubjan, Suljada Dragica, Starc Kristina, Starec Marta, Stezinar Marija, Slane Nada,
Štular Ivanka, Škof Kristina, Štubljer Slavica, Štefanič Ana, Štefanič Marija, Štukelj Angela, Štefanič Anton, Škof Ana,
Tajčman Marija, Tomc Jože,
Trček Anton,
Urh Milena, Vrtačič Irma, Vraničar Janez, Vraničar Alojz, Vraničar Marija, Vergot Ivan, Vidnjevič Marija, Vancaš Katica, Vukšinič Nikolaj, Vidic Anica, Vraničar Milan, Vivoda Marija, Zvonkovič Katica, Zvonkovič Ana, Žugelj Anica, Žabčič Ivanka, Žugelj Martin.
Avsec Viktor, Avsec Marija,
Avsec Rezka, Ambrožič Martina, Božič Franc, Bogovič Slavko, Brajer Pavla, Bogovič Slavka, Butalin Stane,
Bele Anica, Bukovec Joža, Berus Ivanka,
Brcar Jožefa, Bukovec Roza, Brezovar Marija, Blažič Tončka, Bašelj Justi,
Božič Jožefa, Berlan Franc, Brudar Justina, Cesar Ivan,
Cesar Jožefa,
Čeh Bojan,
Čeh Slavka,
Čanželj Helena, Deželan Ivan, Dragman Lojzka, Dragman Angela, Draginc Jožefa, Femec Jožefa, Gramar Marija, Grgič Jože,
Glinšek Marija, Gole Justi,
Gorenc Jože, Gognjavec Anton,
Gramc Martina, Gajič Pepca,
Galič Milena, Gimpelj Olga, Gačnik Slava, Hrastar Marija, Hudoklin Stane, Hočevar Slavko, Hočevar Rozi I, Iler Boža,
Iler Anton,
Jevšek Anton, Jelenc Alma,
Junc Anton, Jerman Jože,
Jakše Ivan,
Janc Slava,
Jakša Marija, Kočijaž Marija, Kranjc Justa,
Kos Anton, Kukman Marija, Knafeljc Jože, Kacin Anton, Kranjčič Justin, Kaferle Anton, Kralj Jelka,
Kobe Joža,
Kacin Marija, Kranjčič Štefka, Klobčar Anica, Kolenc Jožefa, Klemenčič Jožefa, Kocjan Ana, Kandorfer Justina, Kužnik Draga, Lavrič Vera, Lahajner Ivan, Luzar Franc, Lamut Cilka, Miklavčič Marija, Miklavčič Franc, Mikec Ignac. Malešič Ana, Mandič Angela, Macele Jožefa, Meserko Zali, Mariin Ana, Mihalič Ana, Marinčič Angelca, Milanovič Cveta, Mikec Martina, Mrvar Milka, Mavsar Joža, Novak Ana,
Nagelj Jožefa, Plaper Peter, Ponikvar Marija, Pavlič Ivanka,
Puš Jože,
Pavlič Ivan,
Pangre Franc,
Pate Ivan, Pungerčar Anton, Pungartnik Ana, Petrinčič Marija, Povše Marija,
Pate Draga,
Pust Amalija, Plaveč Slavka, Redek Jožefa, Rolih Marija, Rapuš Milka, Reberšek Marija, Resnik Marija, Ravbar Fani, Rozman Jožefa, Rukše Ana,
Rizvič Sonja, Seničar Marija, Sajevic Milena, Sitar Franc,
Slak Alojz,
Saje Stanka, Smolnikar Drago, Slak Marija,
Selan Fani,
Seničar Ela, Seničar Jožefa, Salmič Ana, Smrekar Jožefa, Štamfelj Franc, Škedelj Jože, Štamfelj Peter, Švener Marija,
Štih Anica, Štamfelj Draga, Švigelj Minka, Teropšič Viktor, Turk Franc I, Teropšič Marija, Tomljanovič Slava, Turk Slava,
ČLANI KOLEKTIVA, KI SO V PODJETJU ZAPOSLENI NAD 20 LET
NOVO MESTO
Vaupotič Stanko, Vaupotič Krista, Zupančič Fani, Zupančič Janez, Zupančič Kristina, Židanik Stane, Žagar Rezika, Žonta Marija.
METLIKA
Šuštar Jože, Šuštar Ana
UPOKOJENCI, KI SO BILI V PODJETJU OD 10 DO 20 LET
Avsec Anton,
Barantin Marija,
Blažič Alojz,
Blažič Franc,
Brulc Jože (pred),
Deželan Fani,
Franko Stane,
Glavič Silva,
Gričar Helena,
Gutman Jožefa,
Hrastar Ana,
Jevšek Danica,
Kavšek Alojz,
Kclner Franjo,
Klančar Jože,
Košir Izidor,
Kotar Marija,
Lipovščak Slavko,
Luteršek Marija,
Marenče Anica,
Morcla Frančiška,
Morela Leopold,
Može Marija,
Potočar Julka,
Rački Ivan,
Rak Tončka,
Slak Jožefa,
Svetličič Peter,
Šepetave Fani,
Šiler Leopold,
Štih Vinko,
Šurla Joža,
Tomič Štefka,
Udovič Jože,
Vasič Marija,
Vatovec Ivan,
Vičič Alojz,
Vičič Ivanka,
Kokalj Marija,
Gornik Martina,
Humljan Jože,
Hočevar Lojzka,
Mušič Marija,
Namanič Tončka,
Petrina Marija,
Potočnik Malči,
Plut Janez,
Siročič Antonija,
Slane Janko,
Šegina Franc,
Tavčar Štefka,
Vrtačič Jože,
Zdravljevič Ivanka,
Biček Marija,
Hrastar Marija,
Poglajen Marija,
Jakše Ivan,
Židanik Magdalena,
Rački Alojzija.
UPOKOJENCI, KI SO BILI V PODJETJU NAD 20 LET
Bele Martina,
Janez Boltez,
Olga Globevnik,
Hudoklin Anton,
Kisovec Ana,
Kobe Marija,
Kobe Alojz,
Podržaj Franc,
Rodič Marija,
Rolih Jože,
Sečnjak Ivanka,
Smrekar Joža,
Šepetave Miha,
Zagorc Ana,
Zupan Angela,
Piki Edi,
Brulc Jože,
Jakše Miro,
Hofbauer Bogo.
Indeks osebnih dohodkov (151) je le za 2 odst. višji od indeksa celotnega dohodka (149) in za 23 odst. nižji od indeksa dohodka. To pomeni, da prihranka pri poslovnih stroških (porabljenih sredstvih) podjetij ni razporedilo na osebne dohodke, pač pa skoraj v celoti na akumulacijo podjetja in na družbeno akumulacijo (zakonske obveznosti).
Poprečni osebni dohodek podjetja je znašal:
—	v 9 mesecih
1973	2.029 din
—	v 9 mesecih
1974	2.478 din Indeks 122
Na skupen porast bruto mase osebnih dohodkov je vplivalo večje število zaposlenih, ki se je povečalo od poprečno 1930 zaposlenih v prvih devetih mesecih lani na 2451 v istem obdobju letos ali za 27 odst., in pa dvig osebnih dohodkov.
VI. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV IN SKUPNE PORABE PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU ZA OBDOBJE I - IX/74
V	obdobju januar — september 1974 je podjetje doseglo sledečo bruto maso OD:
din
iz kalkul. OD 55,977.952 iz stimulacije 22,950.960 Skupaj	78,928.912
skupna poraba po sind. listi	4,120.022
Skupaj razpok za oseb. in skupno porabo	83,523.786
V	svoj poslovni rezultat je podjetje razporedilo sledeče zneske:
din
za bruto OD	83,523.786
za skup. porabo	2,688.636,
za skup. porabo	2,688.636
' Skupna masa za osebne dohodke in za skupno porabo je za 9 mesecev presežena za 3,8 odst. V tem znesku je vključena skoraj 100-odst. plača dobička.
Dejansko smo za 9 mesecev izplačali:	^
za bruto OD	76,875.354
za skup. porabo	2,688.636
Skupaj	79.563.990
Izplačali smo 95 odst. razpoložljive mase. Pri osebnih dohodkih 97 odst., pri skupni porabi pa 65 odst.
Za doseganje ali preseganje dovoljene mase za osebno in skupno porabo se upošteva skupen podatek za osebne dohodke in za skupno porabo. Iz tega lahko zaključimo:
1.	da je podjetje v 9 mesecih z vkalkuliranimi OD in porabljeno skupno porabo preseglo dovoljeno maso za 3,8 odst.;
2.	dejanska izplačila za osebne dohodke in skupno porabo so znašala 95 odst. dovoljene skupne mase.
Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov je dovohla porast kalkulativne mase osebnih dohodkov za 8,3 odst. za čas od I. — IX./74. Kompleten porast je vključen v zgornjih izračunih.
Preseganje mase za 3,8 odst. je ugodno v primerjavi s preseganjem v I. polletju (11,5 odst.). Gibanje osebnih dohodkov v zadnjem trimesečju je bilo vezano na višino dovoljene mase. Na višjo maso osebnih dohodkov je vplival povišani odstotek za podražitve od 5,8 za prvo polletje na 8,3 za 9 mesecev (veljavnost od 1. januarja dalje).
Ce bi podjetje do konca leta zadržalo enake poslovne rezultate glede na vložena sredstva in če bi izplačevalo mesečne osebne dohodke v sedanji višini, bi predvidoma ob nekoliko večjem odstotku za podražitve (okoli 9,5) pokrilo iz dovoljene mase kompletne osebne dohodke, vključujoč tudi osebne dohodke iz dobička (13 plača).
VII. DOGRAJEVANJE NOVEGA SISTEMA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA O RAZPOREJANJU DOHODKA IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Z novo ustavo SFRJ in z zakonom o samoupravnem sporazumevanju so bila postavljena nova temeljna izhodišča za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov. Naj navedemo samo nekaj izhodišč:
—	dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale, in sicer po merilih, kijih določajo s samoupravnim sporazumom;
-	delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njiho-
Nova konfekcija s krojilnico, ki stoji na nekdanjem parkirišču, raste iz dneva v dan ...
vemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in z vlaganjem družbenih sredstev kot minulega dela;
—	delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke.
Na podlagi novih izhodišč ustave in zakona o samoupravnem sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov se za skupino podpisnic predilnice, tkalnice in oplemenitilnice pripravljajo nova izgodišča za sestavo samoupravnega sporazuma.
Osnovna načela novega sporazumevanja so:
—	kvalifikacijske skupine se zamenjajo z delovnimi mesti oziroma poklici;
—	masa osebnih dohodkov ni odvisna od kalkulativnih elementov in faktorja stimulacije, pač pa od doseženih poslovnih rezultatov posamezne podpisni-
— za razvrščanje delovnih mest se bo uporabila metoda analitičnega vrednotenja delovnih mest.
Nov samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta.
Vzporedno z dograjevanjem samoupravnega sporazuma v merilu tekstilne panoge SRS smo tudi v našem podjetju pri-čeli izdelavo samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov po TOZD. Prva naloga je ovrednotenje delovnih mest po enotni analitični metodi. Istočasno pa se pripravljajo novi samoupravni sporazumi TOZD (pravilniki o delitvi osebnih dohodkov), ki bodo določali osnovne kriterije in merila za delitev osebnih dohodkov, ki bodo v skladu z merili samoupravnega sporazuma predilnic, tkalnic in oplemenitilnic SRS in ki bodo zagotovili realizacijo ustavnih določil za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov.
DRAGO SOTLER
Motiv iz kotlarne
Kakšna je kvaliteta
O kvaliteti naših izdelkov govorimo vsepovsod: v tovarni, na strokovnih sestankih, v poročilih itd. Opozarjamo in ukrepamo, vse z željo za čim višjo kvaliteto, kar je najboljša pot do potrošnika, ki je iz dneva v dan bolj zahtevan in kritičen in sprejme le kvalitetno blago, tako po videzu kot po uporabnosti.
Dobra kvaliteta zagotavlja dotok sredstev in je tako jamstvo za obstoj tovarne. O tej problematiki smo do danes zelo skromno seznanjali naše bralce, zato želimo, da s podatki prikažemo stanje kvalitete v TOZD TKANINA.
94,67 % 1. kvahtete v I. polletju 1974 kaže padec kvalitete za 1 % glede na enako obdobje v letu 1973. Glede na to, da je nivo kvalitete padel pod 95 %, je bilo sklenjeno, da se mora do konca letošnjega leta dvigniti najmanj na 95 %.
Po pregledih kvalitete za mesece julij, avgust in september je zabeležen manjši porast kvalitete (razen v avgustu, kjer je velik padec - 93,47 % I. kvahtete).
Za jasnejšo sliko si poglejmo, kakšno je bilo stanje v mesecu septembru:
Tkanine I. kvahteta	292.260,70 m	95.40 %
II. kvaliteta	6.020,60 m	1.97 %
ostanki (I, II, lil + ost.)	8.079,30 m	2.63 %
	306.366,60 m	100.00 %
I. kvaliteta	22.902,70 m	Pletenine 89.96 %
II. kvaliteta	1.483,00 m	5.83 %
ostanki	1.072,50 m	4.21 %
	25.458,20 m	100.00%
1. kvaliteta	Skupna metraža	
	315.163,40 m	94.98 %
H. kvaliteta	7.509,60 m	2.26 %
ostanki	9.151,80 m	2.76 %
	331.824,80 m	100.00 %
1 KONFEKCIJA I
—________________I
V SEPTEMBRU
V	mesecu septembru je bilo proizvedenih:
DE Novo mesto 42.368	kom
DE Trebinje	24.350	kom
DE Vinica	24.510	kom
skupaj	91.228	kom
Plan za mesec september ni bil v celoti izpolnjen, kar je posledica težav, ki so jih imele posamezne delovne enote.
V	Novem mestu je bilo v septembru 1585 ur zastojev zaradi bi lahko pravočasno opravila delo za vse tri delovne enote, čeprav so delali v bi lahko pravočasno opravila za vse tri delovne enote, čeprav so delali v septembru skoraj vsak dan po 24 ur. Likalnica je imela 184 ur zastojev zaradi nerednega prevzemanja hlač v skladišče. V
skladišču hlač pa niso mogli pravočasno prevzeti, ker je prostor prenapolnjen. Poleg tega je bilo v septembru tudi veliko število izostankov zaradi bolezni.
V	Trebinju so delali v septembru za inozemsko firmo Brason. Pri delu so imeli veliko težav, tako da je bilo okrog 2700 ur zastojev.
V	Vinici so imeli prav tako zastoje zaradi krojilnice, in sicer 160 ur na traku, ki proizvaja krila, in 216 ur v likalnici.
Vse to je povzročilo manjšo proizvodnjo in s tem neizvršitev planskih obveznosti.
Prodaja v mesecu septembru je za 15 odst. večja od lanskoletne.
Iz podatkov je razvidno, da je bilo 16.661 m tkanin in pletenin II. kvalitete ali razrezano v ostanke.
Če navedeno količino nekvalitetnih metrov razdelimo po izvoru napak, je slika naslednja:
Predilnica (Metlika +	Novoteks)	2.003,60	m
Tkalnica	7.717,40	m
Pletilnica	339,50	m
Apretura	4.002,20	m
Neregularni m (neopredeljeno)	2.598,30	m
Skupno	16.661,00
Kljub temu da je zahtevnost posameznih artiklov večja (primer art. Tilen, Miloš, Gusti), ne smemo zanemariti dejstva, da odpade velik delež slabe kvalitete na nekvalitetno delo, na katerega pa ravno mi sami lahko največ vplivamo.
Ne smemo spregledati strogega kriterija, ki nam ga nalagajo JUS predpisi, kriterija tržišča in renomeja naših izdelkov v jugoslovanskem in zunanjem
Poleg II. kvalitete z 20-odst. popustom, ostankov (od 30 - 50-odst. popustom), odpade še 6,9 % metraže na kratke kose, za katere dajemo komercialni popust od 10 % navzgor. Če to pogledamo vrednostno, je zneslo v septembru smo za kvalitetne popuste (klasirano v podjetju) nad 50 milijonov starih dinarjev.
Poleg vseh teh problemov imamo še težave s prodajo II. kvalitete in ostankov, da ne govorimo o kratkih kosih.
Vsi ti podatki nas opozarjajo in obvezujejo, da se vsak na svojem delovnem mestu čimbolj prizadevamo, da bo delo kvalitetno, ker se s tem veča tudi produktivnost in na koncu naš dohodek.
Za prvo polmesečje oktobra je po okvirnih izračunih nivo I. kvalitete okrog 95,80%. Ker se izteka zimska kolekcija in na strojih že teče pomladanska, moramo biti že na začetku bolj pazljivi, da se bomo izognili zastojem in s tem padcu kvalitete.
Ivo
domači trg domači trg izvoz trgovine SKUPAJ
Skupna plačana realizacija v septembru je bila:
din
domači trg 7,693.327,85 izvoz	2,852.628,20
skupaj	10,545.956,05
Terjatve so se zmanjšale glede na mesec avgust od
Mesec januar februar marec april maj junij julij avgust september Skupaj
7.813.103.36	din 32.650 kom
7.813.36	din 32.650 kom 1,928.895,65 din 31.266 kom
303.491,01 din 1.778 kom 10,045.490,02 din 65.694 kom
28,700.656,04	na
27,392.995,59 din, to je za 140 starih milijonov. Problem pri izterjavi je vse večja nelikvidnost naših kupcev, zaradi česar smo prisiljeni marsikaterega tožiti.
Pa poglejmo še na tabeli, koliko smo naredili in koliko prodali v devetih mesecih letošnjega leta.
Prodaja 72.569 kom 67.584 kom 88.973 kom 77.067 kom 75.488 kom 56.718 kom 70.516 kom 76.171 kom 65.694 kom 650.780 kom
Proizvodnja 79.351 kom 83.098 kom 85.011 kom 92.005 kom 92.616 kom 81.246 kom 53.731 kom 75.405 kom 91.228 kom 733.691 kom
Delo gasilcev v požarnovarnostnem tednu
Namen požarnovarnostnega tedna je, da vsako leto v gasilskih društvih organizirajo razna predavanja, gasilske vaje, urejajo gasilske domove in podobno.
V	letošnjem požarnovarnostnem tednu pa smo namenili največjo pozornost preventivni organizaciji v gasilstvu.
V	avli osnovne šole Bršlin smo gasilci iz Novoteksa pripravili gasilsko razstavo: razstavili smo orodje in opremo, kakršno imamo v društvu. Šolarji so se zelo zanimali za razstavljene predmete in vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Fante je najbolj zanimalo, kako se dobi kemična in težka pena, morali smo jim pojasniti, zakaj imamo različne vrste pen in gasilskih sredstev.
Vodstvo šole je omogočilo, da so si lahko vsi učenci od tretjega razreda naprej ogledali našo gasilsko orodjarno, orodje in opremo. Po ogledu orodjarne smo otrokom prikazali, kako gasimo bencin in lahko vnetljive tekočine z ročnim gasilskim aparatom na prah in C02. Učenci so si nato ogledali še naše podjetje in se tudi zanimali za gasilsko opremo v obratih.
Vodstvo osnovne šole Bršlin in IGD Novoteks sta se tudi dogovorila, da bodo v šoli ustanovili pionir-
sko gasilsko desetino, za kar so tudi učenci zelo navdušeni. Prepričani smo, da bo sodelovanje med osnovno šolo in našim društvom uspelo ter da se bodo učenci vključili v gasilske vrste. UO IGD Novoteks je sklenil, da nudi pomoč osnovni šoli Bršlin pri ustanavljanju in strokovnem usposabljanju desetine.
V okviru požarnovarnostnega tedna so požarnovarnostne komisije in referent za varnost pri delu pregledali vse obrate v Novem mestu, Vinici in v Strešniku. V sami tovarni pa je pregledal vse obrate tudi občinski inšpektor za požarno varnost. Zapisnike o pomanjkljivostih so dobili odgovorni v podjetju.
V obratu konfekcije Vinica pa je bilo gasilsko srečanje z Varteksom. Naši gasilci so prikazali mokro vajo, hitro oblačenje in gašenje z ročnimi gasilskimi aparati. Nato je bila skupna seja gasilskih društev Varteks in Novoteks, ki je bila zelo koristna glede preventivnega in strokovnega sodelovanja. Varteksovi strokovnjaki so najbolj poudarili pomembnost preventive in tehnične opremljenosti industrijskih gasilskih društev. Razpravljali smo o ustanovitvi gasilskih desetin v naših obratih na Vinici, v Trebinju in Strešniku. Na Vinici je za formiranje desetin že vse pripravljeno, v drugih obratih pa se mora to čimprej urediti.
NA POMOČ!
Krvodajalci v Mariboru
(
V Novoteksu smo že nekaj let prvi v zbiranju aktivistov — krvodajalcev. Predno pa povemo kaj več o tem, nekaj besed o dejavnosti prostovoljnega krvodajalstva.
Dejavnost	prostovoljnega
krvodajalstva je bila na Slovenskem zelo različna in pestra. Krvodajalstvo na Slovenskem je v letu 1973 slavilo 20-letnico delovanja. Če pogledamo nazaj v leto 1953, ko je organizacijo prostovoljnih krvodajalskih akcij prevzel RK Slovenije, ugotovimo, da je bilo tisto leto 20.210 krvodajalcev, ki so darovali 4.658 litrov krvi. Število krvodajalcev in darovanih litrov krvi je naraščalo iz leta v leto. Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli v preteklem obdobju v Sloveniji, dosegamo zelo visok odstotek krvodajalcev na število prebivalcev. V letu 1973 je bil ta odstotek za Slovenijo že 5,8.
Občinski odbor RK Novo mesto se je takoj na začetku vključil v program in organiziral krvodajalske akcije v občini tako, da je prišla ekipa transfuzijskega zavoda na odvzemalna mesta. Take krvodajalske akcije so se obdržale vse do leta 1957, ko je bila 26. januarja pri splošni bolnici v Novem mestu odprta transfuzijska postaja. Z izgradnjo nove bolnice je transfuzijska postaja dobila nove, lepe in dobro opremljene prostore — prerasla je v transfuzijski oddelek splošne bolnice Novo mesto. V zadnjih petih letih se je krvodajalstvo v občini Novo mesto odvijalo po programu, ki je bil sestavljen na
podlagi potreb splošne bolnice Novo mesto.
Posebno razveseljivo je, da se velika armada prostovoljnih krvodajalcev pomlajuje, saj je vsako leto precejšnje število občanov, ki prvič v življenju darujejo kri.
Na geslo ,,Človek človeku kri“ se je na področju občinskega odbora RK Novo mesto v letu 1973 odzvalo kar 7,2 odst. občanov, kar je izredno veliko ne samo v slovenskem, pač pa tudi v svetovnem merilu.
Iz dneva v dan potrebujemo več krvi. Dolžnost zdravih v humani družbi, kakršna je naša, je, da darujemo kri. K visokemu odstotku, 7,2, smo prispevali tudi mi, delavci Novoteksa. Do 15. oktobra je bilo skupno 637 odvzemov krvi, kar je precej več, kot smo računali glede na število zaposlenih. Do 15. oktobra je bilo torej 637 odvzemov, krvodajalcev pa 439 in mnogi od teh so dali letos kri 2-krat ali celo 3-krat! Letos se je vpisalo med krvodajalce kar 49 delavcev Novoteksa, ki so prvič v življenju dali svojo kri.
Naši krvodajalci so dali letos kri tudi v zahodnonemškem mestu Ditzingen blizu Stutgar-ta, 26. oktobra pa v Mariboru, ko smo vrnili obisk krvodajalcem velikega tekstilnega kombinata MTT Maribor.
V Maribor so šli krvodajalci, ki so dali kri več kot 10-krat.
Poškodbe pri delu
Od 25. septembra do 25. oktobra se je zaradi poškodb pri delu oziroma na poti v službo prijavilo 18 delavcev.
Iz prejšnjega poročila je razvidno, da se je število poškodb zmanjšalo za eno, kar znaša 5-odstotni padec. Še vedno ugotavljamo, da je vzrok nesreč v veliki večini neprevidnost. Zanimivo pa je, da se največ nesreč zgodi ob ponedeljkih in ob petkih, torej na začetku in ob koncu tedna.
Poškodovali so se naslednji delavci: Ankica Druškovič in Mijo Matešič iz predilnice Met-
lika; Fani Šušteršič, Tončka Srebrnjak in Vida Zupančič iz priprave; Ivan Rogina in Angelca Spelič iz konfekcije Vinica; Jože Božič in Ana Breznik iz novomeške predilnice; Anica Blažič, Zdenka Fužina, Sabija Bečirevič in Maksa Petrinčič iz novomeške konfekcije; Jože Pavlin in Ivan Pate iz oplemeni-tilnice; Jože Šulc in Alojz Turk iz tkalnice; Ciril Vide iz krojil-nice ter Slavko Tomljanovič iz IVS.
Bodimo pri delu bolj pazljivi, kajti le na tak način se bo število nesreč zmanjšalo!
RF.
Žal mnogi niso mogli z nami. Mariborčani so nas nadvse lepo sprejeli, doživeli smo vrsto presenečenj. Prvo je bilo vsekakor sprejem v vasi Starše, ki leži na meji med mariborsko in ptujsko občino. Tu so nas pozdravili predstavniki občinskega odbora RK, predstavniki krvodajalcev MTT Maribor in mentorji ter mladi člani osnovne šole Starše. Po pozdravnem govoru predsednika Riharda Trpina so nam podmladkarji RK priredili prisrčen kulturnj. program. Nam so pripeli nagelj čke, mi pa smo jim podarili Novoteksove značke. Po sprejemu smo v mariborski splošni bolnici dali kri. Tam so nas čakali novinarji in fotoreporterji mariborskega Večera in glasila MTT.
Pred kosilom smo si ogledali znani mariborski akvarij. Po kosilu v domačem gostišču Šiker v Pirnici blizu Lenarta pa smo si ogledali še znano zdravilišče Radenci. Večerja v tovarniški menzi, izmenjava daril, ples in pesem so zaključili izredno lep dan, ki smo ga preživeli v družbi s krvodajalci MTT Maribor.
Vsi se strinjamo, da je taka povezava izredno koristna, saj potrjuje izrek, da RK ne pozna meja.
DeKa
Od 25. septembra do 25. oktobra so v „Novoteks“ prišli naslednji delavci: v tkalnico: Martin Tutin, Janez Ovniček, Jože Krcgulj, Marjan Murn, Majda Turk in Edmund Piki; v SS Tkanine Franc Vodenik; v konfekcijo: Igor Rustja, Dragan Kljajič, Jožefa Grabnar, Danica Makse, Marija Dragman, Štefka Gregorčič, Tatjana Cukjati, Marija Luzar, Silva Bedek, Jožefa Štrukelj, Marija Kara-pudža, Bara Spine, Milka Vidnjevič, Katica Sabljavič, Mileva Zlatkovič, Katica Puzek, Jožica Jalovec, Stanislav Račič, Danilo Mihajlovič in Stane Židanik; v predstavništvo Beograd: Slobodan Simič; v opleme-nitilnico: Ivan Radoš, Jože Florjančič, Majda Dragan, Erna Potočnik, Zdenka Željko in Mihael Šepetave; v SNA Zvezdana Rožanc; v IVS: Jože Berkop.ec, Karol Zagorc, Jože Debevc, jo že. Hočevar, Slavko Primc, Anton Gognjavčc, Silvo Mesojedec in Milan Štuparfv predilnico Marjan Mlakar in na Gorjance Jožica Brulc.
V istgm obdobju pa so ,,Novo-teks" zapustili: predilnico: Darinka Hudorovac, Janez Pozvek in Zvonko Bunjevac; oplcmenitilnico: Tatjana Grabrijan in Alojz Jenič, IVS: Ivan Blažič, Rudolf Drganc in Jože Brulc; konfekcijo:	Majda Erpe,
Alenka Pavlin, Igor Rustja, Ivan Keser, Vili Fideršek, Bogdan Zupančič, Slavko Sajovic, Viktor Kump, Marija Luzar, Tatjana Cukjati, Dragan Kljajič in Tatjana Muhič; iz skupnih služb pa Marta Vrščaj.
'

Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Od 3. septembra do 1. oktobra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: ? Alojz Rostohar ( do sedaj že 4-krat), Stane Kovač (3), Franc i Pintar (7), Stane Parkelj (4), Martin Brudar (7), Cvetka 6 Tomšič (7), Alojz Urbič (7), Alojz Blažič (8), Jernej Bratko- | vič (1), Jožefa Mavsar (8), Antonija Ljubi (4), Franc Zagorc I (5), Franc Krakar (8), Janko Dobovičnik (8), Martin Ajdišek g (10), Franc Iljaž (7), Jože Kralj (11), Jože Mežnar (5), Pepca \ Gajič (8), Jože Zabukovec (1), Štefka Kranjčič (3), Evstahij Ž Janežič (9), Martin može (4), Zdenka Pust (1), Anton Drčar l (4), Marija Jereb (4), Ivo Hidek (10), Viktor Avsec (15), | Jože Berkopec (10), Srečko Kotnik (4), Marija Bozovičar |
(13)	, Pavla Pangre (3), Rozalija Planinšek (12), Alojz Kavšek <
(14)	, Jože Knafeljc (1), Anica Ban (13), Ivan Ašič (5), g Marjan Grabrijan (5), Janez Dular (10), Dragoslav Vasič g (10), Martin Kozjan (11), Jože Luzar (9), Slobodan Župnski g
(1)	, Jože Cimermančič (6), Janez Umek (2), Franc Kavšek ^
(2)	, Franc Ribič (3), Jože Konček (9), Franc Pavlin (9), ž Janez Počrvina (11), Anica Novak (7), Jože Smrekar (13), | Anton Junc (11), Ivan Radoš (23), Jože Žugelj (12), Slavka ž Mohar (1), Slavko Štrbenc (2), Ida Špringer (6), Ana Kralj 8
^	(10) in Tončka Janc (2).
Memorial Bojana Kekca
Na kegljišču na Loki je organizira! kegljaški klub Novoteks v spomin na tragično preminulega Bojana Kekca tekmovanje med obrati -memorial Bojana Kekca.
Udeležilo se ga je 72 posameznikov. Rezultati so bili v poprečju dokaj dobri, osnovni namen prijateljskega srečanja pa je bil obuditev spomina na prijatelja Bojana Kekca,
Nadaljevanje DŠI
V nadaljevanju delavskih športnih iger so naši predstavniki dosegli nekaj odhčnih uvrstitev med posamezniki in v ekipni uvrstitvi.
Igralca namiznega tenisa Ivan Kapš in Marjan Somrak sta bila najboljša že šesto leto zapored. Letos se jima je nekoliko resneje upirala le IMV, z vsemi drugimi nasprotniki pa sta opravila zelo prepričljivo. Rezultati: Novoteks - Novoles 3:0, Krka II - N 0:3, N Upokojenci 3:0, N - Družbene službe 3:1, IMV — N 2:3 in Novoteks - Krka I 3:0.
Prav tako so se izkazali tudi igralci odbojke: v zadnjem srečanju so premagali ekipo Iskre iz Žužemberka z 2:1 in brez izgubljenega srečanja, tako kot že nekajkrat, osvojili prvo mesto.
Nogometaši niso ponovili lanskoletnega uspeha, vendar so tudi premagali nekaj odličnih moštev. Ob koncu tekmovanja so bili odlični tretji.
.Atleti so bili dvakrat prvi, razen tega pa so osvojili še nekaj odličnih mest, ki prinašajo točke za končno uvrstitev. Rezultati: 100 m: 4-5. Somrak 12,1, 6. Brezovar 12,2. Daljina: 2. Somrak 588, 11.-12. Strum-belj 516. Višina: 8-9. Štrumbelj 155, 17. Badovinac 140. 1000 m: 1. Lužar 2:42,6, 2. Berlan 2:52,7. 4x100 m: 1. Novoteks (Štrumbelj, Brezovar, Istenič, Somrak) 47,9. Met bombe: 11. Canželj 52,05, 19. Koprivnik 48,10, 23. Istenič 40,80, 24. Badovinac 40,35 in 28. Brezovar 31,30. V končnem seštevku točk imajo naši atleti veliko možnosti za solidno uvrstitev.
Strelci so bili s 455 krogi sedmi, bahnarji (Istenič, Rolih, Mohorič in Marko Zupančič) deseti, Medic in Somrak pa sta bila pri tenisu odlična tretja.
Boji za točke in uvrstitev trajajo še v šahu in kegljanju. Sahisti (Kapš, Medic, Istenič in Somrak) so se odrezali takole: Novoteks-Labod 4:0, N - IMV 0,5:3,5, GG - N 2:2, N - Upokojenci 3:1 in Krka - Novoteks 2,5:1,5. Sahisti se niso uvrstili v finalno tekmovanje. Tekmovanje pri kegljanju še ni končano, o rezultatih pa vas bomo obvestila v prihodnji številki tovarniškega glasila.
Po oddaji rokopisa „Re-publiška tekstiliada v kegljanju" smo izvedeli še naslednje:
Naročilo za prevoz krvodajalcev v Maribor, ki jih je vodil tov. Danilo Kovačič, je nabavna služba TOZD Tkanina zaradi obilice naročil za avtobuse in tekočih nabavnih problemov napačno izvršila. Namesto za soboto, 26. oktobra, je bil prevoz za
ki se je tako vneto zavzemal za množičnost pri kegljanju.
Ob koncu tekmovanja so prejela zmagovalna moštva ter posamezniki lepe pokale in plakete ter praktične nagrade.
Rezultati - ekipno: 1. IVS I. (299), 2. Tkanina I. (281), 3. Tkanina II. (269), 4. IVS II. (249), 5. Konfekcija I. (242), 6. Tkanina III. (236), 7. Predilnica Metlika (233), 8. Konfekcija 11. (224), 9. Skupne službe (216), 10. Strešnik (201), 11.
V soboto, 26. oktobra, se je Novoteksova ekipa udeležila letošnje Tekstiliade v kegljanju. Tekmovanje je bilo na kegljiščih Ingrada v Celju in Hmeljarja v Žalcu. Prvenstva se je udeležilo 44 moških in 42 ženskih ekip, to je preko 600 tekmovalcev iz vse Slovenije. V taki udeležbi — tekmovali so tudi republiški in državni reprezentanti - sta se moška in ženska ekipa Novoteksa odlično uvrstili.
Rezultati in uvrstitve:
Na kegljišču Ingrada v Celju je moška ekipa nastopila v borbenih igrah. Podrla je 803 keglje in zasedla 4. mesto. Najboljši med posamezniki je bil Rolih (122), drugi S. Dravinec (110) in tretji M. Zupančič (99). Na istem kegljišču so tekmovale
Maribor naročen za ponedeljek, 28. oktobra.
Zato je tudi prišlo do neljube pomote, saj je bil vodja krvodajalcev prepričan, da je avtobus, ki je bil ob 5. uri zjutraj pred tovarno — njihov, ter je naročil po telefonu, da naj pripelje šofer avtobus pred hotel Metropol, kjer so bili zbrani vsi krvodajalci.
Tkanina IV. (198) in 12. Trgovine
(166).
Posamezno: 1. S. Dravinec (IVS
I)	86, 2. Lužar (Tkanina I) 59, 3. Podvinski (Konfekcija I) 57, 4. Ger-šič (Sk. sl.) 57, 5. Klobučar (Tkanina I) 56, 6. Počrvina (Sk. sl) 56, 7. Pirc (Trgovina) 54, 8. Drenovec (Tk.
II)	53, 9. Istenič (IVS I) 52, 10. Blažič (IVS II) 52, 11. Kotnik (Strešnik) 52, 12. Bavčar (Tk. III) 52, 13. I. Dravinec (IVS I) 51, 14, Kacin (Tk. II) 50 itd.
tudi ženske. Podrle so 1.502 keglja (Zupančič 361, Kacin 354, Ponikvar 344 in Koprivnik 344) in zasedle odlično 8. mesto. V drugi ženski ekipi je bila najboljša Zadkovičeva (360), pa tudi druge (Staniša 331, Konda 331 in Pavlič 326) so popolnoma zadovoljile z rezultati glede na to, da je bil to njihov prvi nastop.
Na kegljišču Hmeljar v Žalcu pa je nastopila moška ekipa v disciplini 6 x 200 lučajev. Po precej izenačenih metih vseh šestih igralcev je ekipa podrla 4.906 kegljev ali poprečno 818 kegljev na tekmovalca (Lužar 783, I. Dravinec 780, Istenič 827, Klobučar 833, Rolih 862 in S. Dravinec 821) in zasedla zelo dobro 7. mesto. V celoti lahko ocenimo nastop Novotek-sovih ekip kot zelo uspešen, saj imajo drugi, ki so se uvrstili slabše, veliko boljše pogoje za treniranje kot mi.
Ob tej priložnosti vsi udeleženci kegljaške Tekstiliade obsojamo postopek tov. Danila Kovačiča, ki nam je vzel avtobus, ki smo ga imeli rezerviranega za odhod na Tekstiliade. Zahvaljujoč le posebni zavzetosti predsednika kluba tov., Šventa in avtobusnega podjetja gorjanci", smo dobili drug avtobus, da smo tik pred nastopom še prišli v Celje.
Novoteks ■ Kovinotehna 60:61
V zadnjem srečanju pred domačim občinstvom so se igralci Novoteksa pomerili z ekipo Kovinotehne. Srečanje so začeli odlično, saj so bili ves prvi polčas v vodstvu. V nadaljevanju so domačini nekoliko popustili, kar je znal izkoristiti prodorni Sabolčki, ki je z nekaj zaporednimi koši rezultat izenačil. Nato pa so se gostje zbrali in povedli z nekaj koši prednosti. V zadnjih sekundah je bilo srečanje še posebno dramatično, točki pa sta zaradi nepazljivosti No-voteksovih igralcev odšli v Celje.
Koše so dali: Seničar 4, Cukut 8, Ž. Kovačevič 14, S. Kovačevič 5, Ivančič 11, Poljšak 8, Janežič 2, Plantan 6 in Pirc 2.
Beti - NOVOTEKS 81:70
V derbiju dolenjskih ekip v slovenski košarkarski ligi sta se pomerili moštvi Beti in Novoteksa. Oba nasprotnika nista imela s tem dvobojem kaj izgubiti, šlo pa je za prestiž. V spomladanskem delu so bili boljši No-vomeščani, tokrat pa so bili uspešnejši Metličani. V dokaj nervoznem srečanju, ki ga je motil tudi dež, so bili domačini boljši nasprotnik. Pri Novoteksu sta bila najboljša centra Ivančič ter Cukut.
Uspešni so bili: Poljšak 5, Ivančič 27, S. Kovačevič 8, Cukut 22 in Ž. Kovačevič 8.
Novoteks je tako v letošnji sezoni pristal na nekoliko slabšem mestu kot lani, saj je tokrat sedmi, Beti pa je odlična tretja.
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2800 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Odgovorni urednik: Miha Gošnik. Uredništvo in uprava:	Novoteks, Novo
mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigo-tisk Novo mesto.
PRIPIS UREDNIŠTVA
Kegljaškega Tekmovanja za memorial Bojana Kekca se je udeležilo 12 ekip; nastopilo je veliko delavcev, ki jim kegljanje ni tekmovalni šport, temveč zgolj rekreacija.
Republiška tekstiliada v kegljanju
KK „Novoteks“