Leto XXI, št 249 upravniStvo: Ljubljana, Knafljeva b — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Seieo-burgova uL — Tel. 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi p: pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17 749. LJubljana, četrtek 24« oktobra 1940 Cena t Din Izhaja Tsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: f JiidJnnn. Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj Francije 2e nekaj časa so direktna in in direktna poročila iz Francije napovedovala možnost bližnjih pogajanj med Francijo in velesilama osi, predvsem Nemčijo, za dokončno ureditev francoskega položaja v nadaljnjem razpletu vojne. Tako so bili mnogi že po poslednjem bren-nerskem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem v začetku oktobra mnenja, da je bil velik del njunih razgovorov posvečen tudi vprašanju francoskega položaja v sedanjem konfliktu. Te domneve so imele na sebi tem večji videz verjetnosti, ker se je tako iz Berlina kakor iz Rima napovedovala razširjena ofenziva proti vsem pozicijam britanskega imperija, posebej še na sre-dozemsko-afriškem področju. To je v v zvezi z nemškim in italijanskim obiskom španskega ministra Sunerja predvsem postavljalo v ospredje vprašanje španske odločitve, poleg vprašanj evropskega jugovzhoda seveda, posredno pa so je že tedaj nakazovala tudi možnost nove ureditve odnošajev med Francijo in velesilama osi, saj je vsem vidna važnost strateškega položaja Francije na treh področjih: ob Atlantiku. v Sredozemlju in na afriški celini. Zdi se, da daje sedanji razvoj tem domnevam še več verjetnosti. Poročila zadnjih dni namreč pripovedujejo o novih stikih najmočnejšega čini tel j a novega francoskega režima, podpredsednika vlade Lavala, z odgovornimi nemškimi državniki, med njimi tudi s Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribben-tropom. Nič ni čudnega, če vidi svet v teh stikih nekaj več kakor samo željo vodilnega viehvjskega državnika, da bi se z novimi razgovori uredile nekatere nerešene zadeve, ki trenutno še zavirajo svobodnejši razmah notranjega življenja v nezasedeni in zasedeni Franciji. Vtis je, da gre to pot za odločil-nejšo in pomembnejšo akcijo. Najnovejša poročila se strinjajo v tem, da se trenutno — navzlic raznim demantijem — dejansko že vodijo pogajanja o položaju Francije v sedanji vojni v skladu s potrebami velesil osi, a tudi o položaju Francije po vojni v skladu z italijansko-nemškimi načrti o novi ureditvi Evrope in Afrike, skratka, prava mirovna pogajanja, ki naj bi presekala dosedanjo negotovost v položaju Francije. Problematiko trenutnega francoskega položaja z vidika velesil osi je te dni neki madžarski novinar v Vichyju takole nakazal: »Ali Francija razume globlji smisel sedanjega razvoja dogodkov v skladu z italijansko-nemškimi načrti o bodoči ureditvi Evrope in sveta? Ali se bo ona podvrgla samo sili, ali pa je že sedaj pripravljena, da se podredi skupnemu evropskemu interesu ter na strani ostalih evropskih držav sodeluje pri polaganju temeljev bodoči Evropi? Težko je reči, kakšen je pravi francoski odgovor na ta vprašanja v sedanjem položaju. Nekateri mislijo, da je Francija bolj kakor na zasedeno in nezasedeno domovino na znotraj močno razcepljena in razdvojena. Medtem ko narod niti od daleč še ne more zajeti vsega pomena novega razvoja, so na drugi strani nekateri vodilni krogi prenagli, da bi jim široke množice mogle slediti. V sredi med obema Franci-jama pa je maršal Petain sam, ki še ne ve, za kaj bi se odločil.« Ugleden nevtralni diplomat, ki se je pred kratkim vrnil iz Francije, je za merilo pravilnega ocenjevanja sedanjega položaja v tej državi postavil tele ugotovitve: »Svetovna javnost je o položaju v Franciji prav tako slabo poučena kakor je Francija slabo poučena o razvoju v svetu. Vichy je v sebi zaključen svet.« Ta neimenovani diplomat, ki mu moramo seveda prepustiti polno odgovornost za njegove trditve, razlaga v švicarskih listih razpoloženje Francije in Francozov takole: V širokih množicah se opaža v zadnjem času velika sprememba v pogledu odnošajev do Angležev. Maršal Petain baje računa s tem ljudskim razpoloženjem, medtem ko je večina njegovih sodelavcev v vladi — na čelu z Lavalom in Bau-doinom — mnenja, da mora Francija čimprej izkoristiti sedanji položaj za dokončno ureditev vseh vprašanj z osjo Rim-Berlin. Po Lavalovem mnenju bi pomenila zmaga Anglije v tej vojni povratek Francije k neuspeli politiki ljudskih front, ki bi francosko življenje. kakor že pred sedanjo vojno, popolnoma omrtvičila. Nasprotno pa bi poraz Anglije položaj premagane Francije, ako bi se ta medtem že sporazumela z Nemčijo. bistveno izboljšal, češ da bo Nemčija tudi po zmagoviti vojni nujno navezana na pametno sodelovanje s Francijo. Zato je po Lavalovi sodbi skrajni čas in najbolj ugodna prilika za to, da se Francija kolikor le mogoče naglo prilagodi narodnosocialistični ideologiji. Seveda bi to pomenilo popolno preobrazbo »stare Francije«, toda samo tako bi Francija ostala Francija. Nekako v sredi med usmeritvijo ljudskih množic ter Lavalovimi načrti pa stoje po izvajaniih diplomata, ki ga citirajo švicarski listi, oni francoski krogi, ki zagovarjajo v sedanjem položaju Nemško - francoska pogajan Kancelar Hitler in podpredsednik francoske vlade Laval sta se sestala v Parizu - O vsebini razgovorov se širijo le razna ugibanja - Baje gre za mirovna pogajanja Vichy, 23. okt. br. (SDA) Davi je bflo tn službeno objavljeno, da je kancelar Hitler včeraj nekje v Franciji sprejel podpredsednika francoske vlade Lavala in je sestanku prisotvova! tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Vladni krogi pa enako kakor v Berlinu nočejo dati nikakih pojasnil o vsebini razgovora, nego le naglašajo, da od premirja dalje med francoskimi in nemškimi državniki ni bilo važnejših sestankov, kakor je bil včerajšnji. Razgovor se je nanašal na bodočnost Francije. Sestanek je bil v Parizu. Berlin, 23. oktobra. AA. (DNB) V berlinskih političnih krogih ni moči dobiti nikakršnih informacij o vsebini in dalj-nosežnosti razgovorov na včerajšnjem sestanku med Hitlerjem in Lavalom. Tudi nemški tisk se omejuje zgolj na objavo poročila samega na vidnem mestu. Ženeva, 23. oktobra. AA. (DNB) V sredo zjutraj francoski listi še ne priobčujejo vesti o sestanku med Hitlerjem in Lavalom. Pač pa je iz poklicanih krogov v Vichiyju izšel v sredo dopoldne prvi komentar o značaju in pomenu tega sestanka. Vsi Francozi, pravi to poluradno poročilo, bodo razumeli, da se je v Parizu govorilo o bodočnosti države in da je ta sestanek najvažnejši dogodek po sklenitvi premirja. Lavalovo poročilo Petain« ženeva, 23. okt. AA. (DNB) Podpredsednik francoske vlade Laval se, kakor poročajo iz Vichyja vrača v Vichy kamor bo prispel v teku popoldneva. Takoj po prihodu bo Laval poročal o svojem potovanju maršalu Petainu. Izjava zunanjega ministra Baudoina Vichy, 23. okt j. (A. R.) Dobrih 12 ur po radijskem govoru angleškega ministrskega predsednika Churchilla Francozom je francoski zunanji minister Baudoin poklical k sebi predstavnike ameriškega tiska ter jim podal kratko izjavo o odločitvi Francije, da spravi dokončno v red svoje odnošaje z Nemčijo. Francoski zunanji minister je v svojem govoru z vsem poudarkom naglasi! nujno potrebo, da se Francija in Nemčija čimprej znajdeta na poti, ki bo dovedla do sklenitve miru. Mir z Nemčijo Francija v sedanjih okoliščinah nujno potrebuje in sicer tak mir, ki bi omogočil tudi nadaljnje sodelovanje med Francijo in Nemčijo. New York, 23. oktobra. AA. »Newyork Times« prinaša poročilo iz Vichyja o izjavah, ki jih je dal francoski zunanji minister Baudoin ameriškim novinarjem o sodelovanju med Francijo in Nemčijo. Minister je izjavil: »Dejstvo, da je Francija izjavila, da je pripravljena sodelovati s celinsko Evropo, si je treba razlagati tako, da je Francija v zadnjih 50 letih morala trikrat doživeti invazijo in da je zato zelo trpela, zato želi od vsega srca pravičen mir. Naš novi režim na Francoskem bo brez pridržkov podpiral novo organizacijo Evrope, ki bo evropska v pravem pomenu besede. V tem duhu pomeni sodelovanje Francije z vsemi državami obenem tudi to, da se Francija pripravlja, da bo na novi podlagi zgradila svoje lastno gospodarstvo.« Glede židovskega vprašanja je Baudoin izjavil, da je Francija pripravila razne varnostne ukrepe, da pa ti ukrepi nimajo plemenskega značaja. Zidje niso znali prevzeti duhovne dediščine Francije, zato smo izdali nove zakone, ki izključujejo Zide z višjih mest na vodstvu države, tako da ne bodo mogli vplivati na značaj Francije. Na koncu je minister poudaril, da misli, da bodo Zedinjene države razumele, kar Francija pripravlja, in da bo prevladalo prepričanje, da vezi, ki družijo obe državi, nikakor ne smejo popustiti, temveč da morajo ostati še nadalje. Londonska mnenja London, 23. okt. s. (Reuter.) O razgovorih, ki jih je imel včeraj podpredsednik francoske vlade Laval s kancelarjem Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, ni mogoče dobiti nobenih avtentičnih podatkov. V diplomatskih krogih pa prevladuje prepričanje, da bodo vsekakor ti razgovori imeli važne posledice za Francijo. Glede možnosti, da bi Francija šla v vojno proti Angliji na strani Nemčije in Italije, izražajo diplomatski krogi velike dvome. Kljub temu se govorice o vstopu Francije v vojno trdovratno vzdržujejo, vsaj v tej obliki, da bi Nemčija in Italija dobili francosko vojno mornarico. V angleških vladnih krogih samo izjavljajo, da dvomijo, da bi se vsa francoska vlada mogla odločiti za kakršnokoli oboroženo akcijo proti Angliji. Informacije danskega lista Kodanj, 23. okt. j. (CBS.) Berlinski dopisnik danskega lista »Politiken« piše, da so v berlinskih diplomatskih krogih prepričani, da je prišlo na včerajšnjem sestanku med Hitlerjem in Lavalom do daljnosežnih sporazumov. Splošno mnenje v Berlinu je, da se je na sestanku med Hitlerjem in Lavalom govorilo o bodočem razvoju, v katerem naj bi tudi Francija sodelovala na ta ali oni način. Raznnotrivajoč izglede, ki se obetajo od takega sodelovanja za nadaljnji potek vojne proti Veliki Britaniji, piše dopisnik Usta »Politiken« nadalje: »Lahko se smatra kot gotovo, da bo v novem sporazumu točno opredeljen tudi položaj Francije po vojni. Ni še sicer znano, v koliko je Laval zaenkrat pristal na nemške predloge, toda lahko se smatra povsem gotovo. da bo moral pristati na odstop Alza-cije in Lorene. Prav tako ne more biti nobenega dvoma, da bo Italija dobila Tunis in Džibuti, morda tudi Alžir. Omeniti i« treba slednjič, da spada tudi Korzika med poglavitne italijanske zahteve. Ako pa poj-de Francija v vojno, potem bo s tem ustvarjena direktna pot za vojaške premike med Nemčijo in Italijo na eni ter Španijo na drugi strani. Napoved komunikeja Berlin, 23. okt. s. (CBS.) V merodajnih nemških' krogih izjavljajo nocoj, da bo o rezultatih razgovorov med kancelarjem Hitlerjem in podpredsednikom francoske vlade Lavalom v kratkem izdan uradni komunike. V nemških krogih pripominjajo, da je sicer razumljivo, da je svet radoveden na vsebino tega razgovora, da pa kljub temu pred objavo uradnega komunikeja ni mogoče, podati nobenih informacij. Nemški krogi odklanjajo informacije tudi na vprašanja, če so bili razgovori res v zvezi z" usodo francoskega vojnega brodovja. Ameriška ugibanja NewYork, 23. okt. j. (United Press). Po informacijah iz ameriških diplomatskih krogov je Nemčiia že pred dvema tednoma ponudila Franciji sklenitev dokončnega miru pod naslednjimi pogoji: 1. Francija nai bi se pridružila uvajanju novega reda v Evropi na strani držav osi kot sotrudnica. ne pa kot zaveznica. 2. V dokončni teritorialni ureditvi naj bi Francija Nemčiji odstopila Alzaciio in Loreno. Italiji pa Nico ter del posestev v Afriki. 3. Francoske pomorske sile bi bile uvrščene med sile Nemčije in Italije. 4. Nemčija in Italija bi prevzeli kontrolo nad francoskimi pomorskimi oporišči v Sredozemskem morju ob afriških obalah. 5. Na novo bi se razdelila francoska kolonialna posest: Francija obdrži Alžir, Tunis se razdeli med Italijo in Francijo, maroška posest se razdeli med Franciio in Španijo. Nemčiji vrne Francija vse kolonije. ki so ji bile izročene kot mandatna področja. Ostala francoska kolonialna posest bi prišla pod skupno upravo Francije. Nemčije in Italije. Usoda francoske mornarice New York, 23. okt. sj. (CBS) Po informacijah ameriškega tiska je glavni namen sedanjih pogajanj med Nemčijo in Francijo združitev francoske z italijansko in nemško mornarico, ki bi potem obračunale z britanskim vojnim brodovjem. Tudi razni komentatorji v ameriškem radiu izražajo to mnenje ter naglašajo, da je vprašanje sodelovanja francoske mornarice z mornaricama osnih držav tvorilo poglavitni del razgovorov med Hitlerjem in Lavalom. Kar se tiče vstopa Francije v vojno na strani držav osi so v teh ameriških krogih mnenja, da je ta možnost prav malo verjetna. V ameriških mornariških krogih izjavljajo, da točno moči vojnih mornaric po-edinih evropskih držav trenotno ni mogoče oceniti, ker vse države deloma prikrivajo svoje izgube in tudi ne dajejo podatkov o gradnji novih ladij. Kar pa se tiče francoske vojne mornarice so znani naslednji podatki: izmed sedem oklopnic so štiri v angleških rokah, izmed 18 kri-žark jih je osem pod angleško kontrolo, izmed 73 rušilcev jih je devet v angleških rokah, deset pa potopljenih. Izmed 77 francoskih podmornic jih je 15 v angleških rokah, ena pa potopljena. Ostale edinice so pod nemško-italijansko kontrolo. V primeru priključitve francoske vojne morna- kot edino pravilno pot »korektno nevtralnost«. Nemškim zahtevam naj se povsod potrpežljivo ustreže, toda brez vnaprejšnjega vezanja rok v to ali ono smer. Francija je premagana država, toda premagana v vojni ki se nadaljuje. Njena trpka usoda jo trenutno navezuje samo na to, da potrpežljivo čaka na končni vojni izid, medtem pa gleda, da si svoj položaj kolikor le mogoče zavaruje. Baje se je postavil na to stališče tudi sam maršal Petain, ki uživa v tem podporo francoskih generalov in vojaških krogov sploh. Kakor rečeno, je trenutno zelo težko presoditi, ali in v koliko je ta oris raz- položenja v Franciji točen. Vsekakor je francoski zunanji minister pred kratkim pravilno poudaril, da so Franciji v pogledu kakršnihkoli zunanjepolitičnih odločitev vezane roke. Zunanjepolitična in v veliki meri tudi notranjepolitična pozicija Francije se dejansko ne odloča v Vichyju, temveč v Berlinu in Rimu. Zato ponovni Lavalovi sestanki s predstavniki Nemčije sami po sebi niso ničesar presenetljivega, upravičeno pa je vzbudilo pozornost, da se je sedaj sestal neposredno s kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom, kar bi se bržčas ne zgodilo, če bi šlo le za manj važne tekoče zadeve. rice k nemški in italijanski, bi imeli ti dve več rušilcev in podmornic kakor angleška vojna mornarica. Še vedno pa bi imela Anglija premoč v oklopnicah, križarkah in nosilcih letal. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da je angleška vojna mornarica več ali manj razpršena preko vsega sveta. Senzacija v Ameriki New York, 23 oktobra, j. (AR). Vest o sestanku med Hitlerjem in Lavalom je v Zedinjenih državah učinkovala kakor bomba. Newyorški večerni listi so prve informacije o sestanku objavili na uvodnih mestih pred poročili o vseh drugih dogodkih »New York Sun« objavlja iz Berlina datirano informacijo agencije »Associated Press«, po kateri naj bi bil glavni cilj razgovorov med Hitlerjem in Lavalom združenje preostale francoske vojne mornarice z nemškim in italiianskim voinim brodovjem. Po informacijah agencije »Nevv Servce« iz Berlina bosta državi osi ponudili Franciji zelo širokogrudne mirovne pogoje, ako sc bo Francija izjavila pripravljeno podpreti Berlin in Rim v borb; proti Angliji. Lastnih komentarjev newyorski listi danes še ne objavljajo. Gre samo za preselitev francoske vlade? Vichyt 23- okt. p. Kakor poreča »Associated Press«, izjavljajo v diplomatskih krogih, da se bo v kratkem francoska vlada preselila iz Vichyja v Versailles, kar je bilo tudi predmet razgovorov med Hitlerjem in Lavalom. Poudarjajo, da zahtevajo dogodki v zasedenih krajih ojačenje avtoritete francoske vlade. Poteza proti Ameriki? Basel, 23 okt. j. (CBS) Glede razgovorov med Hitlerjem in Lavalom meni berlinski dopisnik lista »Basler Nachrichten« da se je s sestankom med Lavalom in Hitlerjem pričela velika politična ofenziva, ki mora biti končana še pred predsedniškimi volitvami v Zedinjenih driavah. Cili te ofenzive je. doseči take rezultate, ki nai onemogočijo vston Zedinjenih držav v vojno. Grof Ciano bo obiskal Berlin New York, 23 oktobra, j. (CBS). Rimski korespondent »Nevvvork Timesa« sporoča svojemu listu naslednji kablogram: V Rimu krožijo vesti, da bo v kratkem odpotoval v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. da bo skupaj z nenvkim zunanjim ministrom pričei razgovore o mirovnih predlogih, na podlagi katerih naj bi se s Francijo pričela pogajanja za sklenitev dokončnega miru Berlinski dopisnik istega nevvvorškega lista sporoča, da so v nevtralnih diplomatskih krogih v Berlinu prepričani, da je bil razgovor med Hitlerjem in Lavalom uvod v mirovna pogajanja med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo na drugi strani. Frastco pri Hitlerju. Madrid, 23. okt. s. (CBS.) General Fran-co je danes nepričakovano odpotoval iz Madrida v San Sebastian. Širijo se govorice, da se bo Franco ob španski moji sestal z zelo visoko osebnostjo, ki bi prispela iz inozemstva. Po splošnem mnenju gre za sestanek s kancelarjem Hitlerjem. Boston, 23. okt. s. Tukajšnji radio javlja, da sta kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop dospela na špansko-fran-cosko mejo z vlakom in sta se v vdaku na meji sestala z generalom Francom in španskim zunanjim ministrom Sunerjem. Oster kun Petam proti opozlc Preiskave pri levičarjih — Odstavljen lyonski župan Francoska vojska bo štela loo.ooo mož Clermont-Ferrand, 23. okt. AA. (Havas) Tukajšnji list »Moniteur«, ki ima nekaj zvez z vladnimi krogi, piše o gibanju opozicije proti nacionalni obnovi, ki jo izvaja maršal Petain. Ce hočemo imenovati stvari z njihovim pravim imenom, pravi list, moramo odkrito ugotoviti, da obstoji opozicija. Seveda pa se ne kaže odkrito. Francozi ne bi smeli ničesar storiti, kar bi moglo ogroziti delo javne rešitve, ki ga izvaja maršal Petain s svojimi sodelavci. Opozicija je zahrbtna in se kaže , v vseh mogočih oblikah. To akcijo vodijo razni ljudje, ki so imeli od prejšnjih vladavin korist. Ženeva, 23. oktobra. AA. (DNB) Lyon-skega župana Nicauda in več njegovih sodelavcev so zaradi revolucionarnega delovanja aretirali. Po poročilih iz Vchyja se pripravlja v Lyonu daljnosežno čiščenje. Zupan Nicaud, ki so ga v pretekli vojni obtožili komunizma, je bil na videz nacionalist, toda njegova občina je še zmerom ostala središče komunistične akcije. odkoder so prihajali razni letaki in naredbe. Nicauda so aretirali. Marseille, 23. oktobra .AA. (Havas) Včeraj je bila tukaj izvršena preiskava pri članih kopiunistične stranke. Policija je zaprla 65 komunistov. Zaplenili so pri komunistične stranke. Zaplenili so tudi gra-ki ga je bil največ pri generalnem pokrajinskem tajniku komunistične stranke in so pri njem našli tudi spisek članov ko- munistične stranke. Zaplenili so tudi gradivo, ki dokazuje, da je nameraval v tej pokrajini obnoviti komunistično stranko. Freosnova francoske vojske Vichy, 23. okt. AA. (Havas) Nova francoska vojska bo v zvezi s predpisi za premirje z Nemčijo preosnovana v materialnem, socialnem in moralnem oziru. Francija bo poslej imela malo oboroženo silo, ki bo štela 100.000 vojakov. Te enote bodo v službi v metropoli, ker je v francoskih kolonialnih posestvih dovolj oboroženih silt ki naj zagotove obrambo imperija. V zvezi s tem se bo pridržal letnik 1938, vendar pa tudi to samo začasno, vse druge pa bodo poslali domov. Da bi se v celoti zagotovila obnova nove vojske v Franciji, bodo vse vojašnice popravljene in predelane, prav tako pa bodo novi obvezniki zavarovani pred vsemi slabimi moralnimi vplivi. V novi francoski redni vojski se bo izvršila revolucija, ki bo zabrisala mnogo stvari iz dosedanje francoske vojne preteklosti. Zboljšali bodo plačo in druge dohodke bodočih francoskih rednih vojnih obveznikov. Ukinjen ,,Dan premirja" Vichy, 23. okt. s. (Ass. Press.) Francoska vlada je imela snoči sejo. Po seji je bilo objavljeno, da letos 11. novembra ne bo praznovan kot dan premirja, ker jo država v žalosti. Japonska ne bo popustila V sodelovanju s svojimi zavezniki bo brezpogojno nadaljevala borbo za dosego svojih ciljev Toki«, 23. okt. br. (Štefani) Državni podtajnik zunanjega ministrstva Hajaši je imel davi po radiu govor, v katerem je poudaril, da se Japonska pod nobenim pogojem ne bo dala zavesti s svoje sedanje poti in od svojega sklepa, da ustvari novi red na Daljnem vzhodu. Japonska ve, da evropske in ameriške demokratske sile podpirajo generala Carskajška le zato, da M uničile mlado japonsko silo, ki jim je v vsakem pogledu postala nevarna na azijskem področju. Zaradi tega se je Japonska tudi sporazumela z Italijo in Nemčijo, ki imata enake nasprotnike in ki hočeta na enak način ustvariti nov red na drugih področjih sveta. General čangkajšek računa na to, da bo mogel Japonsko zaplesti v vojno z Rusijo ali z ameriškimi Zedimjenimi državami, toda Japonce tudi take mahinacije ne bodo odvrnile z njene poti. Japonska se čuti danes v zvezi z Italijo in Nemčijo in spričo svojega industrijskega in gospodarskega razvoja lOOkrat močnejšo kakor nekdaj. Hajaši je nazadnje pozval japonski narod, naj se v še večji meri posveti delu in naporom za veličino Japonske in novi svet na Daljnem vzhodu. Tokio. 23. okt. i. (Domei). Brž ko so japonski bombniki porušili na burmanski cesti most preko reke Mekong. ie kitajsko vojaštvo z vso naglico pričelo graditi splave, s katerimi nai bi se prepeljalo čez reko blago s tovornih avtomobilov, ki so obtičali na cesti pred porušenim mostom. V japonskih vojaških krosih pa so mnenja, da to prevažanje preko reke Me-kong ne bo posebno lahko, ker baš na tistem mestu teče Mekong v globoki soteski in tvori na več mestih brzice. Pritisk na Holandsko Indijo Tokio, 23. okt. s. (Ass. Press). Vplivni list »Ašahi širobun« piše glede gospodarskih pogajanj a Holandsko Vzhodno Indijo, da bo znala Japonska, če bo treba, svoje zahteve glede dobave petroleja uveljaviti tudi z orožjem. Batavija, 23. oktobra. AA. (DNB) Tukajšnji nemški generalni konzul dr. Witt-mann in njegova žena sta zapustila Nizozemsko Indijo in se z ladjo »Ničira Daru« odpeljala na Japonsko. Indokina avtonomna Vichy, 23. okt. o. Francoska vlada bo dala Indokini popolno avtoncmiio. da bi olajšala njen odnos napram Japonski. Angleška vojna poročila Nemški napadi v torek ponoči in včeraj so bili nsanjfi od prejšnjih dni — Poletov nad Nemčijo ni bilo London, 23. okt. j. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo var-nont ugotavljata v skupnem komunikeju da je bila aktivnost sovražnega letalstva nad Anglijo v noči od torka na sredo manjšega obsega kakor prejšnje dni, Razen manjših napadov posameznih letal, ki so trajali malo dalje, so se vsi večji skupinski napadi končali že pred polnočjo. Pri napadu na industrijske pokrajine v osrednji Angliji so nemška letala bombardirala v prvi vrsti neko določeno mesto. Ta napad je trajal dve uri. Izbruhnila je vrsta požarov ln poškodovane so biie tudi stanovanjske hiše ter druga poslopja, število človeških žrtev sicer ni posebno veliko, toda med njimi je nekaj smrtnih- Razen na srednjo Anglijo so nemški bombniki ponovno napadli tudi London s predmestji ter metali bombe tudi na cilje v notranjih grofijah ter na posamezne točke jugozapadne Anglije in južnega Wale-sa. Po dosedaj zbranih poročilih tu ni bila povzročena večja škoda in tudi število človeških žrtev je razmeroma majhno. L.°n 23. okt. AA. (Štefani) švicarski zvezni svet je, kakor poroča »La suisse«, z ogorčenjem ugotovil, da je bilo po presledku meseca dni švicarsko ozemlje ponovno kršeno s preletom britanskih letal. V Švici so mislili, da se bo sklep britanske vlade, da angleška letala ne bodo več preletela Švice, uresničil. Po jalovih diplomatskih protestih pravi dalje list namerava švicarska vlada izdati nove ukrepe, posebno glede popolne zatemnitve švicar-kega ozemlja, da ne bo Švica več jasno razsvetljen otok sredi zatemnelih sosednih ozemelj. Vesti o Hali£axov3 ostavki Bern, 23. oktobra. AA. (Štefani) Po poročilih iz Vichyja in Stockholma krožijo ponovno glasovi o bližnji ostavki britanskega zunanjega ministra lorda Halifaxa. O poljskem poslaništvu v Švici Berlin, 23. okt. AA. (DNB) Ali imajo Poljaki še zmerom poslaništvo v Bernu? se začudeno izprašuje »Berliner Borsen-Zeitung« v članku v katerem kritizira serijo člankov posebnega dopisnika lista »Journal de Geneve«^ ki je pred kratkim obiskal poljsko generalno gubernijo. Neka ugotovitev omenjenega švicarskega novinarja je dala povod za popravek, ki ga je list objavil na koncu omenjenih člankov. Ta popravek je napisal neki uradnik poljskega poslaništva v Bernu. Res je čudno, pravi list, da švicarska vlada dopušča, da poljsko poslaništvo še zmerom objavlja popravke v švicarskih listih. Poljska država nič več ne obstoji in se nikdar več ne bo obnovila. Zato tudi poljsko poslaništvo v Bernu ne bi smelo obstojati. Pričakujemo, da bo Švica Izvajala posledice iz tega incidenta- Plačilni promet med Belgijo in Švico Bruselj, 23. oktobra. AA (DNB). Po po-ročillu vojaškega poveljnika Belgije in severne Francije se bo plačilni promet med Belgijo in Švico vršil preko nemške blagajne za obračunavanje v Berlinu. Plačilni promet se uvede te dnL l Ameriška oporišča na Tihem ocean« New York, 23 okt. AA. (Reuter) »New-yark Herald Tribune« je priredila zborovanje, na katerem je govoril tudi mornariški minister Knox. Med drugim je rekel, da bodo USA dobile nova oporišča na Tihem oceanu. Dodal je še, da bo razvoj dogodkov določil, v kolikšni meri bodo Izkoristili ta oporišča. Dasi ni razlagal načrtov ameriške mornarice je v zvezi s temi novimi oporišči Knooc izjavil: Imamo oporišča na Tihem oceanu in med temi je največje in naj;xij nepristopno oporišče na Havajskih otokih. Potrebna pa so nam še druga oporišča ln mi jih bomo imeli. Nova oporišča ob Atlantiku zelo povečujejo pomorsko silo USA zaradi tega ker bo ameriška mornarica povečana. V Ameriki zaplenjena švedska letala Washington, 22. oktobra. AA. (DNB.) Objavljeno je bilo, da je ameriška vlada zaplenila 110 letal in sicer 60 lovskih letal ln 50 bombnikov, ki so bila Izdelana za Švedsko. Utemeljitev pravi, da so letala potrebna za narodno obrambo. Poročilo med drugim pravi, da so oblasti skušale od švedske vlade kupiti ta letala, ker pa se je to ponesrečilo, je bila odrejena zaplemba in sicer na podlagi uredbe, ki jo je Roose- BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE. RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LI SAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO LN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. velt podpisal 15. oktobra, švedsko poslaništvo je protestiralo proti zaplembi. Na švedski protest je državni tajnik za zunanje zadeve Hull odgovoril v dveh notah. V prvi pravi Hull, da so interesi nacionalne obrambe USA prisilili washing-tonsko vlado, da odkloni dovoljenje za voz vojnega materiala na švedsko. Vojno ministrstvo je pa odgovorilo na švedsko protestno noto, da so zaplenjena letala nujno potrebna v šolske namene. Pogajanja z Urugvajem Washington, 23. oktobra. AA. (DNB). Zaradi poročil iz Montevidea o pogajanjih med USA in Urugvajem za nakup ameriških kon t ra torpedov k in drugega vojnega materiala je zunanji minister Hull na konferenci s časnikarji iziovil. da pri tem slučaju ne gre ravno za prodajo starih kontra-torpedovk. pač pa za prodajo drugega vojnega materiala, zlasti orožja in streliva. Vojna v Afriki Na vseh področjih samo letalske akcije Rim, 23. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča: V severni Afriki so sovražna letala napadla naše čete na področju med Solu-mom in Sidi el Barani jem. En vojak je bil ubit, nekaj jih je bilo ranjenih. Nad področjem okrog Bugbuga so naša lovska letala napadla in pognala v beg dve sovražni letali tipa Wellington. Verjetno je bilo eno izmed njih sestreljeno. Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče Port Sudan. Napad na pomorsko oporišče v Aleksandriji. ki je bil omenjen v 137. vojnem poročilu, je trajal skupno dve uri. V skladiščih in rezervoarjih 90 nastale velike eksplozije in več požarov. Vsa naša letala so se vrnila s teh napadalnih poletov. V vzhodni Afriki so naša letala napadla letališče v Guri ob reki Tani. Z bombami so razdejala tanke olja in postojanke protiletalskega topništva. Sovražna letala so napadla Burgavo in letališči v Asmari in Guri, ne da bi povzročila kako škodo. Napad na angleške ladje pred Aleksandrijo Kairo, 23. okt. s. (CBS.) Davi pred zoro so italijanski bombniki zopet napadli angleške vojne ladje pred Aleksandrijo. Po angleških informacijah ni bila nobena ladja zadeta. Angleške vojne ladje so obstreljevale napadajoča letala z ognjem svojih protiletalskih topov. Kako je bil napaden konvoj v Rdečem morju Rim, 23. oktobra. AA. (Štefani) V zvezi z velikim italijanskim napadom na britanski konvoj v Rdečem morju so se izvedele v Rimu nove podrobnosti. Konvoj je tvorilo 36 velikih angleških trgovinskih ladij, ki so plule v spremstvu več križark in torpednih rušilcev. Konvoj so opazila Italijanska ogledna letala, ki so letela nad otokom Džebel-Zukurjem, zapadno od Ko-deide. Ko so italijanske torpedovke dobile poročilo o bližanju britanskega konvoja, so ga začele zasledovati in so ga srečale blizu otoka Dahlaka ter ga napadle. Potopili smo šest britanskih ladij, več drugih ladij pa nevarno poškodovali. V Rimu pripisujejo tej uspešni akciji velik pomen, ker so te ladje vozile v Egipt vojni material, najbrže pa tudi vojaštvo. Angleži in Arabci Milan, 23. oktobra. AA. (Štefani) List »Čorierre dela Sera« piše, da se Eden zastonj trudi, da bi dosegel vzajemnost arabskega prebivalstva. Kajti Anglija nadaljuje s svojo politiko, ki se naslanja na 2ide in zaradi te politike, ki podpira Zide, se je število Zidov v Palestini po-trojilo. List piše dalje, da Arabci ne bodo šli Dr. Rust m, povratkii iz Bolgarije Sofija, 23 oktobra, br (DNB). Nemški prosvetni minister dr. Rust je snoči zaklji>-čil svoj obisk v Bolgariji, kjer se je mudil teden dni. Odpotoval je z vlakom preko Jugoslavije nazaj v Berlin. Na sofijski postaji so ga pozdravili skoraj vsi člani bolgarske vlade pod vodstvom ministrskega predsednika prof. Filova. Pred odhodom je nemški prosvetni minister dr. Rust sprejefl zastopnike bolgarskega tiska in jim ob tej priliki podal izjavo o svojih vtisih v B<>1-gariji. Dr. Rust je podčrtal visoko stopnjo bolgarskih šol in poudaril pomembnost prijateljstva med Bolgarijo in Nemčijo. Potres ttsdi v Rušili Moskva, 23. okt AA. (Tass). Včeraj so v Kijevu in v še nekaterih ukrajinskih krajih zabeležili več potresov. V zvezi s tem je ravnatelj potresnega zavoda v Moskvi prof. Nikiforov podal izjavo, po kateri so včeraišnii potresi posledica pomika zemlje in da ie do njegovem end-center teh potresov v pokrajini Okoli Ki-šinjeva. Prof. Nikiforov je poudaril, da sta v okolici Kišinieva bila letos že dva potresa, in da ie to tretji v letošnjem letu. Po sodbi Nikiforova nimaio potresi v Ukrajini in okoli Kišinjeva značaia hudih potresov, čeprav 90 ti kraji dož:veli v zadnjih 140 letih dva zelo huda potresa, namreč leta 1802 in 1934. Tri smrtne žrtve potresa v Bukarešti Bukarešta. 23. okt. s. (Ass Press.) Včerajšnji potres je po uradnih podatkih zahteval v Bukarešti tri smrtne žrtve. Znanstveni drobiž iz Rusije Moskva, 23. okt. AA. (Tass.) Za oblet-v zanko lažnega prijateljstva, ki jo n^ ekspedicije ledolomilca »Sedova« je le- ningrajski institut sklenil objaviti vso do- jim nastavlja Anglija. * Bolgarija in Italija Sofija, 23. oktobra. AA. (Štefani) Boi-garski tisk posveča posebne članke ustanovitvi Društva prijateljev Italije. Tisk zlasti poudarja vezi trdnega prijateljstva, ki srečno vežejo Italijo ln Bolgarijo. List »Dnes« opozarja na plemenit cilj tega društva in pravi, da ustvarja fašistična revolucija čudovita dela. Nova Italija živi v močnem ritmu fašističnega življenja in di-namizmu rodu, ki je pripravljen na boj in ki čustvuje za najvišjimi ideali. »Slovo« opozarja na prijateljstvo, ki ga je Mussolini zmerom kazal do Bolgarije in na živahno prisrčnost, ki je zmerom prevevala prijateljske vezi med obema državama. Listi med drugim poudarjajo, da je potovanje bolgarskega ministra za poljedelstvo Bagrjanova v Italijo dalo mnogo prilike za nove proslave prijateljstva med Italijo in Bolgarijo. Seja italijanske vlade Rim. 23. oktobra. AA. (Štefani) Italijanski ministrski svet je sklican na sejo v soboto 30. novembra. Himmler v Španiji Madrid, 23. oktobra. AA (DNB) Vodja nemških SS oddelkov Himmler je včeraj popoldne v spremstvu ministra in tajnika falange Castilia obiskal nemškega veleposlanika Stohrera in generalnega ravnatelja španske javne varnosti grofa Maja!do v poslopju, kjer je sedež socialnih organizacij v Madriuu. Pred poslopjem je bil pregled članov falange Snoči je grof Maja Ido priredil večerjo Himmferju na čast. Izrečenih je bilo več govorov. Grof Maja Ido, ki je bil pred kratkim v Nemčiji, je govoril o nepozabnih vtisih s svojega potovanja, nato pa je pozdravil uglednega gosta. Hmimler se je za pozdrav zahvalil in podčrtal prisrčni sprejem, ki mu je bi! prirejen, nato pa je govoril o svojih vtisih s potovanja po Španiji. Himmler je med rugim rekel- Prepričal "icm se v celoti, da je španski narod močan in da je prebo'e! nevarnosti iz preteklosti Madrid, 23 oktobra s. (Ass. Press). Šef nemške policije Hmmie' je danes s posebnim letalom odpotoval \z Madrida v Barcelono. Tam bo nocoj gost lokalnih španskih oblastev. Jutri se vrne Himmler v Nemčijo. Smrtna obsodba španskih socialistov Madrid, 23. oktobra. AA. (DNB). Po posvetih, ki so trajali nekaj ur, je vojaško sodišče pod predsedstvom generala Bordona obsodilo na smrt španske socialiste in voditelje ljudske fronte. Na smrt so obsojeni: Zugazoiti, ravnatelj socialističnega strankarskega glasila »El Socialista« in minister za časa rdečega režima; Cruz Salido, marksistični pisatelj. Carlos Montilla. predsednik administrativnega urada za španske umetnine, ki je največ odgovoren zato, da so umetnine odnašali v tujino; ko je on vodil ta urad, so odnesli v tujino umetnine zelo velike vrednosti: Riva Sefir Surak, bivši šef kabineta predsednika Manuela Aza-ne; Migudl Salvador, socialistični prvak in diplomat. Teodomir Mendes, socialistični prvak in generalni ravnatelj javne varnosti pod vlado ljudske fronte je bil obsojen na 30 let robije. Ukinjenje luksembur- škega parlamenta Luksemburg, 23. oktobra A A. (DNB). Šef civilne uprave in namestnik raj ha Simon je odredil, da se v Luksemburgu ukine parlament in državni svet Antonescova jrot v Rim Rim, 23. oktobra AA (DNB). Ob priliki skorajšnjega obiska Antonesca v Rimu dobro poučeni italijarsk, krogi izjavljajo, da prihaja general Antcnescu v Rim na povabilo fašistične vlade n da je njegov obisk uradnega značaja. Čeprav imenovani krogi odklanjajo dati vsako iziavo o vsebini bodočih razgovorov v Rimr med Italijo in Rumunijo, vendar pravijo da je že sedaj jasno, da bo glavno vprašanje, o katerem boJo govorili, vprašanje posledic dunajske arbitraže in odstranjevanje ang'eškega vpliva in angleških intrig na Balkanu Rojstni dan kralja Mihaela Bukarešta, 23. oktobra AA (Štefani). Rumunski kralj Mihael bo 25 t m izpolnil 19. let. Rojstn: dan bodo Rumuni praznovali obenem s kraljevim godovnim dnem 8. novembra. Revizija državnih zakupnih pogodb v Rumuniji Bukarešta, 23. ckt AA. (Štefani). Danes ie izšel zakon, s katerim bodo podvržene reviziji vse pogodbe o izrabljanju dobrin, zakupih L t. d., ki so jih zaključile prejšnje vlade in ki se smatrajo, da so za državo škodljivi. Te pogodbe se lahko tudi uničijo. Pogodbeniki nimaio pravice zahtevati v takem primeru nobene odškodnine Porodberrki se ne bodo mogli upirati odlokom vlade, vlada pa si pridržuje pravico odškodnine v primeru če pogodbe niso bile izpolnjene. Obnovljen promet med Finsko in Rusijo Helsinki, 23. oktobra br. (SDA). Polagoma se je priče! normalizirati tudi cestni in železniški promet med Rusijo in Finsko. Na cesti Helsinki-Leningrad je bil promet obnovljen pred nekaj dnevi. Danes se je pričel tudi redni železniški promet med obema mestoma. Železniške naprave v obmejnih krajih, ki so bile v vojni uničene, so že popolnoma popravljene in mestoma so jih še izpopolnili Turčija ima 18 milijonov prebivalcev Ankara, 23. oktobra. AA. (DNB) Po dosedaj znanem izidu popisa prebivalstva, ki je bilo izvršeno 20. oktobra, Ima Turčija 18 milijonov prebivalstva. To pomeni, da se je Število prebivalstva v zadnjih petih letih povečalo za 2 milijona. Podatkov iz obmejnih krajev te nL kumentacijo o tej ekspediciji. Poročilo bo izšlo v štirih zvezkih. Moskovsko kemično društvo »Mendele-jev« je razpisalo natečaj za najboljša dela s področja kemije. Razpisanih je 10 nagrad. V kratkem začno graditi nov botanični vrt ob obali Dnjepra. Vrt bo meril 117 ha. Paieontološki zavod v Moskvi si ie nabavil 7-~"-ko ohranjenih žuželk iz terciarne dobe. Zbirka šteje 796 žuželk, med njimi nekaj doslej popolnoma neznanih. Najdaljša cesta v severni Evropi O^o, 23. okt. AA. (Štefani) Pod vodstvom nemških inženirjev je 8300 norveških delavcev delalo štiri mesce da je dogradilo najdaljšo cesto v severni Evropi. Po končanem delu so cesto med Mosjenom in pristaniščem Kirkenesom na obali Ba-rentskega morja izročili prometu. Cesta je dolga 1.500 km. Ban šubašič v Beogradu Zagreb, 23. okt. p. V Beograd je prispel hrvatski ban dr. šubašič ki je imel daljšo konferenoo s predsednikom vlade Cvetko vičem. Zbiranfe starega papirja na Hrvatskem Zagreb. 23. oktobra, o Zarad; štedenia in koristne uporabe tudi najbolj neznatnih stvari je ban dr Šubašič odredil, da se ima v vseh banovinskih in občinskih uradih. šolah in javnih ustanovah izvajati najstrožje štedenje pri vseh izdatkih, zlasti oa pri uporabi lesa in pisarniških potrebščin V vseh banovinskih in občinskih uradih, zavodih, šolah in javnih ustanovah naj otroci zbirajo papir, ki ni več uporabljiv za pisanje. Šefi banovinskih in občinskih uradov, zavodov, .šol in javnih ustanov bodo določili kraje, kier naj se zbrani papir shranjuje Ko bodo zbrane večie količine, ga bodo odpremili v najbližje šole. kier ga bodo prevzeli odbori Rdečega križa. Denar, ki se bo dobil za ta papir, se bo uporabil za prehrano siromašnih šolskih otrok. Odvetniški pripravniki pri ministru pravde Beograd 23. odet. p Ministra pravde dr. Lazo Mar ko vič a, je obiskala deputacija osrednjega tajništva odvetniških pripravnikov iz vse države v zvezi z novo uredbo o njihovih nagradah za pripravljalno slu* žbo pri sodiščih. Ta uredba je bila objavljena že pred tremi mesci, vendar pa se nagrade še ne izplačujejo, čeprav je ministrstvo pravde odredilo naj se otvorijo potrebni krediti. Deputacija je opozorila ministra na težavni položaj odvetniških pripravnikov v sedanji draginji. Razen tega ga je naprosila, naj čimprej izda uredbo, s katero se bodo uredili odnosi med odvetniki in odvetniškimi pripravniki Minister dr. Markovič je obljubil, da bo podprl želje odvetniških pripravnikov ter je poudaril, da se je ministrstvo pravde že obrnilo na odvetniške zbornice za pristanek na zahteve ki so bile izročene ministrstvu. Klasifikacija šol Beograd, 23. okt. p. Prosvetno ministrstvo je določilo stopnje večjega števila šol. Triletna ženska obrtna šola pri srednji tehniški šoli v Ljubljani ustreza zahtevam nepopolne srednje šele ter se njene absolventki je kvalificirajo po S 45 člen L zakona o uradnikih. 8-razredna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu, absolvirana do 31. oktobra leta 1924. ustreza nepopolni srednji šoli ln so njeni absolventi, kt so v državni službi, kvalificirani za uradnike po § 45 člen 1. zakona o uradnikih. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v severni polovici, pretežno oblačno v južni. Nekoliko dežja na vzhodu. Toplota bo padla. KALOD Specialno s r e d- ^ stvo za nego r o k Haši kraji in ljudje Nagrobni spomenik Pavletu Grošlju Letos v januarju'umrlemu profesorju dr. Pavlu Grošlju je njegova rodbina na pokopališča pri Sv. Križu postavila lep nagrobnik s pokojnikovim portretom v bronu, odličnim delom kiparja Nikolaja Pir-nata, ki je napravil tudi načrt za celotno ureditev groba. Ptrnatov bronasti doprsni kip Pavleta Grošlja, podstavek iz surovega podpe-Skega kamna pa je naredila Kunavarjeva tvrdka V soboto, 26. t. m. ob štirih popoldne posveta ob novem nagrobniku dr. Grošlje-vt prijatelji in častilci dvajset svečanih minut spominu zaslužnega pri rod oslov ca-poeta in učitelja. Slovenski vokalni kvintet zapoje dve žalostinki, v imenu Priro-doslovnega društva bo govoril predsednik nniv. prof. dr. Alija Košir, v imenu bivših učenk pa licejka sedmošolka Zlata ška-farjeva. K pietetni počastitvi iskreno vabimo vse, ki so velikemu pokojniku hvaležni za, njegovo delo. Bencin, bencin.. • Ljubljana, 23. oktobra. Lastniki motornih vozil so bili zadnje tedne močno v škripcih. Ne le, da so jih oblasti ponovno zavrle, tako da ob določenih dneh in urah svojih vozil ne smejo uporabljati; tudi dovoljene dni se niso mogli voziti. Pogonskega goriva ni bilo nikjer dobiti, vsi rezervoarji pri črpalkah so bili Gneča pred bencinsko črpalko prazni. Baje ni bilo na razpolago zadostnih množin špirita, potrebnih za bencinsko mešanico. Zadrega je trajala nekaj tednov vse dotlej, dokler oblasti niso dovolila proizvajalcem špirita zvišati cene. Včeraj so na ljubljanskih bencinskih črpalkah spet prodajali tako težko pričakovano mešanico in so se že zgodaj zjutraj pred njimi nastavili avtomobil isti v dolgih kolonah. Mnogi lastniki avtomobilov sami niso utegnili čakati dolge ure, da bi prišli na red, pa so poslali svoje uslužbence, sluge ali služkinje z velikimi cinastimi posodami. Tako so bile ponekod te dolge kolone prav zanimive. Za luksuznimi avtomobili so se vrstili tovorni avtomobili, vmes tricikli s praznimi sodi in drugimi posodami pa služkinje oberoč oprtane z bencinskimi rezervoarji. Pred črpalkami pa je bila gneča in prerekanje, da je imel stražnik polne roke dela. Zaprav bi bilo treba pri dertitvi pogonskega goriva pri posameznih črpalkah napraviti red. Potrošnikom naj bi določili določene črpalke, koder bi redno prejemali oblastveno določeno količino, saj se ne utegne vsakdo nastavljati pol dneva in izgubljati čas in zaslužek. Tako se je včeraj zgodilo, da je zdravnik, ki mu je avtomobil za opravljanje službe nujno potreben, zaman zahteval prednost. V vozilu je imel le še malo bencina in morda je imel nujna pota k bolnikom, operaciji ali slično. V takih primerih, posebno zdravnikom, bi morali vselej pustiti prednost, če že na kak drug način ni mogoče urediti da bi zdravniki brez težkoč dobivali pogonsko gorivo za svoja vozila. Torej: uredite, da bodo ljudje tisto, kar jim gre po strogih odredbah, dobivali brej težav in zamud! Posadka potopljenega parnika pripoveduje Mornarji z „Vida" so bili od Rusov bratsko sprejeti Zagreb, 23. oktobra Kakor smo poročali, se je v torek vrnilo v Zagreb 27 članov posadke našega parnika j-Vida«, ki se je 6. t. m. potopil v Črnem morju. »Vido« je tovoril bombaž in juto iz Carigrada v Rumunijo. Plul je proti Braili, kjer je nameraval izkrcati vso robo, da bi bila nato po Donavi odpravljena v Jugoslavijo. Toda parnik je zadel na mino in se je naglo potopil. Posadka s kapitanom Kasovičem se je srečno rešila. Mornarji so iz Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Ko so se z reševalnimi čolni znašli na odprtem morju, so imeli srečo, da jih je prevzel neki sovjetski parnik. Ruski tovariši so rešencem nudili vso bratsko pomoč in jih prepeljali do Braile, od koder so se naši mornarji srečno vrnili v domovino. Zdaj teko prizadevanja, da se jim izplača denar, ki jim po zakonu pripada. »Vido« je bil edini parnik sušaške paroplovne družbe »Jugolevant« s tonažo 1909 ton. Zgrajen je bil leta 1906. in je pripadel kategoriji dolge plovbe. Hrvatski mornarji so polni hvale o tovariški požrtvovalnosti ruskih mornarjev. Preživeli so mnogo strahu, preden jih je rešil ruski parnik. črno morje je bilo zelo nemirno, zanašalo jih je sem in tja in bi bili vsi omagali, da ni srečno naključje privedlo tam mimo ruskega parnika. Cim bo v Zagrebu urejeno vprašanje izplačila, se bodo mornarji vrnili v svoje domače kraje. Zadnje dejanje beograjske žaloigre Pogreb Otona Rajtlingerja in dognanja preiskave Beograd, 23. oktobra Žaloigra mladega poročenca Otona Raj-tingerja, ki se je obesil drugi dan po poroki s splitsko lepotico Mašo Kukoljevo, je dopolnjena. Včeraj so ga pokopali. Nesrečni ženin je s seboj odnesel skrivnost, saj njegova žaloigra v celoti še ni pojasnjena ne policiji ne njegovim staršem. Otonovi prijatelji pripovedujejo, da je zelo ljubil življenje in da ni nikoli o ničemer tožil. Pravijo, da je bil pošten in veder mladenič. Govoril je prijetno in nikdar ni bilo iz njegovih ust čuti česarkoli, kar bi nagibalo k samomoru. Da je pa vendar obupal, je krivo najbrž to, da je hotel izpolniti častno besedo, ki jo je bil dal dekletu, zraven pa je tudi hotel izvršiti pokoro za nepokorščino nasproti staršem. V takem težkem razdvoju je žrtvoval svoje mlado življenje. Ko so Otona pokopavali na beograjskem novem pokopališču in so se srca krčila od bolečine nad strtim mladim življenjem, mlada gospa Maša nI bila poleg. Poslala je samo velik venec z lepim posvetilom, sama pa je doma v sobici jokala za nesrečnim Otonom. Ko pa so se pogrebci razšli, se je tudi ona približala Otonovemu grobu. Dolgo je ihtela za mladeničem, ki ji ga je usoda sicer namenila, a ji ni dovolila, da bi z njo delil zakonsko srečo. Mlada žena pravi, da je tudi njej sami velika uganka, kako se je Oton po prvem dnevu zakona in po polovici poročne noči mogel odločiti za samomor. Saj je bil vendar prepričan, da se bo tudi s starši vse lepo uravnalo in da bosta srečna v zakonu, čeprav starši niso dali privoljenja. In vendar je naposled klonil. To pa v trenutku, ko bi bil moral prevzeti nase breme odgovornosti za skupno srečo v zakonu. Mlada žena pravi: »Nikoli ga ne bom prežalila. Da sem ga iskreno in nesebično ljubila, bom pokazala s tem, da ne bom od Oto-novih staršev zahtevala nikdar ničesar. Vem, bogati so, toda meni ni potrebno njihovo bogastvo. Želela sem imeti samo Otona.« Maša Kukofjeva-Rajtingerjeva ni samo lepa, marveč je tudi prav bistra, mlada žena. Ima malo maturo. Je živahnega dalmatinskega temperamenta. Med solzami pripoveduje zgodovino svoje ljubezni: — Oto se je hotel z menoj poročiti že pred letom. Vedel je, da sem siromašnega rodu in da sem bila štiri leta kot gim-nazistka gojenka Kola srbskih sester. Najel mi je sobico in mi obljubil poroko, vendar je želel le še en Božič preživeti pri svo- jih starših. Zelo sem ga imela rada in sem na vse pristala. Nekega dne sem šla k njegovi materi. Pojavil se je tudi oče in nista bila prijazna z menoj. Obupavala sem in mislila na samomor. Tri dni nato sem dobila tisočak in brezplačni vozni listek za Split. Še enkrat sem se sestala z Otonom v stanovanju njegove matere. Tam je izjavil, da me ne bo poročil. Potem je rekel, da so ga k taki izjavi nagovorili. Odpotovala sem. Toda v Beograd sem se vrnila 5. septembra. Ko sem spet srečala Otona in so njegovi starši ravno bili na oddihu v Sloveniji, sem 15 dni stanovala pri njem. Zlagala sem se mu, da sem nameščena v Dr- Edinkam Zveze kulturnih društev Vsa narodna društva naj sodelujejo pri zbirki CMD Velika nabiralna akcija Družbe Sv. Cirila in Metoda za zimsko pomoč naši meji je vzbudila v naši širši javnosti mnogo zanimanja in upravičeno lahke upamo, da bo 10. november v polni meri uspel in dokazal veliko ljubezen do našega malega človeka in našega skupnega doma. Pri narodni zbirki pod geslom »Mai položi dar domu na altar« morajo sodelovati vsa podeželska društva. Zveza kulturnih društev v Ljubljani se je radevolje odzvala vabilu vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda, da po svojih močeh in s svojimi edinicami pomaga pri izvedbi tega plemenitega pokreta. Je pa to tudi njena dolžnost, saj je ona v prvi vrsti poklicana služiti idealom naše žavni tiskarni. Dan pred poroko sva ogledovala pohištvo. Po poroki pa sem mu priznala. da nisem uradnica In to je bil konec. Pri meni je še njegova poročna obleka. Črno opravljena je mlada žena zapustila svojo skromno sobico nekje v mansardi in se podala k fotografu da prevzame posnetke, napravljene preteklo soboto zjutraj, ko sta Oton in Maša stopila kot ženin in nevesta pred oltar. Treba je čuti še besede staršev. Oče Fra-njo Rajtinger, direktor drogerije »Izis«, premožen meščan, pripoveduje drhteč od razburjenosti in žalosti: — Strašno smo prizadeti! Prigovarjal sem sinu, naj pusti tc dekle Svetoval sem mu kot svojemu otroku toda nič se ni dalo napraviti. Ona ga je spremljala kakor senca celo s samokresom mu je pretila. Vse do zadnjega nisem vedel, da sta se poročila. Šele ko je bilo vse opravljeno, mi je neki prijatelj sporočil p«; telefonu novico, ki me je porazila. Domala me je zadela kap. Ubogi moj otrok! Moral se je z njo poročiti, toda svoje sramote ni mogel preživeti. Zato si je izbral smrt. Konj je ubil skrbnega gospodarja Nesreča Jerneja Kende pri oranju v Selški dolini Železniki, 23 oktobra Po večdnevnem dežju smo dobili nekaj lepih sončnih dni in kmetje hite s pospravljanjem zadnjih poljskih pridelkov. Po Selški dolini je pridelek krompirja kar zadovoljiv. Prav dobro je obrodilo zelje. Ajda, glavno sredstvo za preživljanje kmečkega prebivalstva, pa ni ponekod niti semena vrnila. Krivo je bilo preveč dežja in zgodnja slana. Mnogi čebelarji sc v skrbeh, kako bodo prehranili čebelni rod čez zimo, ker primanjkuje medu. Dosti je čebelarjev, ki morajo že zdaj hraniti čebele s sladkorjem, ker na ajdi niso dobile potrebnega medu niti za prehrano čez zimo. Spričo lepih dni so pa noči tem hladneje. V noči od sobote na nedeljo je toplomer zdrknil globoko pod niSlo pihala je ostra burja, in v nedeljo zjutraj nas je presenetil na krajih, kjer je stoječa voda že prvi led ki se je držal do desetih. Pridnim gospodinjam sta mrzli veter in močna slana pomorila vse jesensko cvetje. Pretekli ponedeljek okoli poldneva se je dogodila v Zalilogu pri Zelezn'k;h nesreča, katere žrtev je postal marljiv: gospodar Jernej Kenda 41-letni posestnik je oral z dvema konjema, ki ju je pogan ial njegov najstarejši, šestletni sinke. Priročni konj je bil Kendov, medtem ko je imel drugega izposojenega od prijatelja. Izposojeni konj, že priletna žival, se je pri obračanju na koncu njive zapletel v vprego. Kenda ie pristopil in popravil vprego, konj je bil tedaj miren. Komaj pa je Kenda odstopi! od konja, je ta iznenada udaril z zadnjim kopitom Kendo narodne obrambe in s prosvetnim delom vzgajati in krepiti narodni ponos in drž;n--Ijansko zavest. Bolj ko k d nikoli poprej je danes naša dolžnost, z vsemi ^azpoložljivi-mi sredstvi podpreti idealnp stremljenja naše vodilne narodno obrambne organizacije. Zato pozivamo vse v Zvezi včlanjene organizacije, da takoj po prejemu vabila pristopijo k delu v smislu navodil, ki so jih prejela od vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda. Za Zvezo kulturnih društev v Ljubljani Predsednik, prof Fran Jeran. 1. r. Tajnik: Verbič Dušan l. r v levo stran prsi tako močno da se jc Kenda zgrudil m je bil pri priči mrtev Pokojnik je zapustil štiri ncpreskrbl tue otroke v starosti od 5 mescev do 6 let ženo taščo in krog svojih sorodnikov Nesrečna smrt priljubljenega gospodarja je zbid'i3 mnogo sočutja, kar se je pokazalo zla»ti danes pri pogrebu, ko so številni pogrebci spremili Jerneja Kendo do prerar.ega grooa Pet rodov je dočakala Pet rodov je dočakala preteklo nedeljo v Loki pri Črnomlju umrla posestnikova vdova Marija Vajsova Kr še m bila 18 let stara, se je pred pribl žno 75 leti poročila z Janezom Vajsom. posestnikom v Loki pri Črnomlju k- je ime1 tudi fiiakarsko obrt in se ga gotovo še spominjajo vsi bivši uradniki v Črnomlju ker je bil sta'ni voznik za uradne komisije Od številnih otrok, katere sta imela že pred 2^ leti umrl; Janez Vajs in njego\a sedai umr'a vdova živijo samo še št;rje Hči Marija ie poročena s Antonom Spieicerjem. posestnikom, gostilničarjem in dolgoletnim notarskem uradnikom v Črnomlju, katerega življenjepis smo objavili lansko leto ko je obhaial 80-!et-nico. Navedenih hči Marija je soproga javnega notarja Ivana Ušlakarja v Ljubljani, Slednjih hči Breda je pa poročena z g dr. Pečkom, zdravnikom v Brežicah Ker ima g. Breda Pečkova. pravnukinja sedaj uinr.e Marije Vajsove, tudi že 4-letno hčerko Bre-dico in 2 leti starega Marka je doživela pokojna Marija Vajs pet rodov kar je gotovo redek pojav, ki dokazuje vendarle krepko življenjsko moč našega naroda. Slavna nenadkriljiva umetnica BGttG DflVIS v velikem Warner Bros-filmu Želela sem otrok JUGOSLOV. PREMIERA TEGA IMA JE V M . . _ .. Dve ženi v borbi za ljubezen istega moža... KINO MATICI) teL 22*41 Dve žen! v borbi za ljubezen istega otroka... Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Tragedija dekleta, ki je storila to, kar ji noben moški ne bi nikdar oprostil!_ Kulturni de* Trije slovenski kiparji »Novosti« z dne 23. t. m. so priobčile daljši, ilustrirani članek z naslovom: »Mladi slovenački kipari Kalin — Pirnat — Pu-trich«. Kritik, ki je podpisan s šifro »— Zem«, je spoznal dela te trojice na razstavi Neodvisnih v Zagrebu. Pisec pravi o slovenskem kiparstvu na splošno: »Čeprav je zastopano samo s tremi umetniki, je slovensko kiparstvo preko njihovih del pokazalo, da je tudi zanj že minila doba prazne skulptorske patetike, drobnih, lažnivih lirizmov in suženjsko onemoglega posnemanja prirode, skratka vsega tistega podleganja izvenkiparskim, torej tudi iz-venumetnostnim zahtevam, ki smo jih sprejeli izza konca prejšnjega stoletja in ki so se držale zlasti na obodu umetnostnih dogajanj. Slovenska kiparska umetnost, ki je v svoji likovni problematiki podlegla zapadnoevropskim vplivom, dandanes ži*i in se izgrajuje od redkih posameznikov, ki umejo svoje pesniško doživljajske možnosti prevesti v umetnostno obliko, jim dati plastično podobo in jih tako oteti pred begom časa, ki v njem živimo in minevamo.« O posameznih umetnikih iz navedene skupine daje pisec podroben prikaz; prostor nas sili, da se omejimo v tem poročilu le na kratek izvleček. Izmed trojice kiparjev med Neodvisnimi je Karel P u-t r t c h tisti, ki je umel iz dobre kiparske tradicije izbiti največ koristi za svoje delo in za svoje umetnostno pojmovanje. Njegovo šolanje ima svoje korenine v antiki po Praksitelu ln se končuje pri Maillolu: kakor da bi napravil most med tema dvema oporiščema in združil v svojem delu dvoje na videz nasprotujočih si pojmovanj plastike. Obstoji neko plastično načelo, ki se v Evropi po Rodinu naslanja v glavnem na graditev volumena in ki stremi po geometrično absolutni vrednosti, po nečem čvrstem, kar je Izven vseh slučajnih in trenutnih karakterizacij objekta. Karel Pu-trich je občutil ta osnovni zakon in je izven dvoma, da prav njemu podreja svoje doživljaje in vznemirjanja. Zagrebški kritik dokazuje nato z estetsko razčlembo razstavljenih plastik svojo sodbo o načelih Putrichovega plastičnega stvarjanja. Končno pravi: »Putrich kot kipar, ki je vedno vezan z realnostjo in jo vendar po zakonih svojega kiparskega prepričanja izpremi-nja, ne bi smel zapustiti te svoje poti, na kateri je najmočnejši. Kadar hoče dati kakšno, čeprav diskretno simboliko ali transponirati literarni doživljaj, takrat zavije na stranpot, kakor se mu je zgodilo pri kompoziciji »Harmonija«, ki ji je žrtvoval realnost.« O Zdenku Kalinu meni zagrebški kritik, da ne čuti volumena in njegovih zakonov tako izrazito in določno kakor Putrich ln skuša to spontano nadomestiti z neko stilizacijo, neko do malega izumetničeno deformacijo v blagih sorazmerjih. Kalina je navdušila egipčanska plastika s svojimi mirnimi monumentalnimi oblikami. Kritik sodi, da je ta vpliv pri Kalinu že preočiten. Izven vplivov Je zanj značilno »Iskanje jasnih profilov, dokaj ostro rezanih gladkih površin in poudarjanje linije, ki lik dokončno zapira. Tej liniji žrtvuje Kalin tudi realne možnosti telesa v prostoru ali v dotiku z drugo materijo«. Tudi pri tem kiparju označuje kritik značilnosti vseh njegovih razstavljenih kipov. O tretjem kiparju — razstavljalcu Nikolaju P i r n a t u sodi kritik »Novosti«, da je pri njegovi plastiki zanimivo, kako do-ssza karakterizacije portretov često z nekimi vnanjimi atributi, ki so bolj prehodno zanimivi kakor pa trajno pomembni. »Puškinova glava« nI samo idejna skica v mavcu, marveč tipično idealiziran lik, kakršen se zahteva za narodni »memento«. Kritik se ne strinja z načinom, ki ga kaže Pirnat pri nekaterih podobah ln pravi, da je pravilnejša pot »poiskati v nekem liku tisto, kar je bistveno, kar ga lahko označuje ne glede na slučajnosti in minljive učinke«. V risbah, kakor so reproducirane v katalogu, je pokazal Pirnat nekak pripovedni smisel. Medtem ko je pri Maillolu risba vedno profil in volumen trdnih stanj, pri Rodinu pa zapisek giba, je pri Pirna-tu redko v skladu z neko plastično predstavo. Zato zagrebški kritik svčtuje umetniku, da se odreče pripovednemu momentu v risbi in v plastiki, češ da bo to v prid njegovemu plastičnemu gledanju. Prinašamo te opombe zagrebškega kritika kot kronisti, pri tem pa opozarjamo ljubljanske čitatelje na razstavo Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu, kjer je med dvanajstorico naših mlajših umetnikov zastopana tudi ta kiparska trojica. Še o našem jeziku (Ob knjigi: Stanko Bunc, Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika.) L Kakor prr»d 5 leti S(lovenskl) P(ravo-pis) tako pričujoči Pr(egled) vsem piscem podobnih priročnikov nujno nasvetujeta, naj še tretja oseba prečita rokopis ali vsaj prvi odtis. Medtem ko se je za SP za tožilci glasilo še nekaj blagohotnih zagovornikov, se po ostrem napadu na Pr doslej še ni zganil dobrovoljni odvetnik, kakor da res velja tista latinska domislica: Quod licet Jovi, non licet bovi, — ali po domače: Kar je za nunca, ni za Bunca. . . Pri vsem tem pa se ne morem ubraniti vtisu, da je SP imel razmeroma več nedostatkov, kakor pa jih je nepodpisani poročevalec nanizal v tedniku Sloveniji 20. in 27. 9. za Bunčev Pr. Morda je primerno opomniti na zna- meniti MoliSrov izrek: »VI ste zlatar, g. Josse«. To se pravi: ali ne zveni iz kritike kolikor toliko tekmec? Za par stvari, ki so gotovo popravila potrebne, naj se vloži listek: Errata. Ob pregledovanju Pr-a se mi je posililo nekaj misli, ki naj jih objavim tu. Na s. 20. sem se vprašal: Kdo more biti tako breznačelen glede na izreko, da pred mi* krofon pusti koroški zbor, ki v isti sapi govori: .»Tako doljgo, da bom prišelj do nje. . . Dober večer, ljubo džikle, al* si se naspawa že?« Ta ričet bom moral v radiu poslušati, dokler se plošča ne pogubi! Na s. 26. sem se spomnil Kreljevega stavka: Morje venkaje brusi blato. — V mojem rojstnem kraju še pogosto slišiš: venkaje, poleg venkaj. Da je ta repek isti ko v Aškerc-Kettejevih orodnikih: z dušoj žalostnoj, vidim šele tu. Stavil bi bil, da Imajo Štajerci zastarelko iz davnine: ri-bojon, kot Rusi! Na s. 32 spada tale zgled, tiskan 2. X. 40.: Po gimnazijskih študijah se je V. štrukelj posvetil študiju zgodovine. — V ljudskih ustih je omahovanja glede spola na pretek. V Loškem potoku se govori: To so naše Jelene vrhe (žen.), prišel sem iz Jelenih Vrhov. — Blizu šmarne gore stoje Srednje Gameljne (ž.), izletniki so hiteli iz Gameljnov (je stalo v dnevniku meseca sept. 40.) Prof. Plemelj mi je pred 15 leti trdil, da se na Bledu sliši: iz Zaspa, Za-spega, Zaspov! Preostro je izrečen s. 34. tretji odstavek, saj rabimo lahko v ednini takele besede: spanec je boljši ko žganec. Enako mlinec ali blinec, žličnik... V žensko sklanjo brez obrazila (36) bi potisnil takele žene in dekline: Agar, Car-mšn, Dagmar, Jedrt... a v nekem dnevniku se bere 26. 9. 40.: od sv. Jedrte! Ako me na s. 37. Ksaver Ypsilanti vpraša, zakaj je psa laglje izrekljivo kakor pa ksa, mu ne bom vedel kaj odgovoriti. Tudi ne, zakaj sklanjam Vladimirja z j, Črtomira pa brez j (38). Za moj občutek ljudje preveč jotirajo, na pr. Kotorja (radio 17. 5. 39). — Zagrebški Obzor je bil 4. X. 40. jotiran: v Obzorju, a Pleteršnik zahteva celo za slov. obzor — rod. obzora! Zakai ne ostanemo pri Prešernovem Homeru. pri Vladimiru kot Havliček (Krest sv. Vladimira) ! Prav po nepotrebnem se oddaljujemo od zgodovinsko utemeljenih oblik! Da je mesec ohranil čisti e, me veseli. Na s. 38. sklepam, da ne smem posnemati Prekmurcev, ki govore: iz Beltinec, reči moram: iz Beltincev. Sicer pa tudi običajni primeri m. rod. mn. brez »ov« niso več trdni, pogosto se čuje: vozov, včasih zo-bov, konjev. Nobena slovnica doslej menda še ni ugo- Domače vesti * Novi groi>ovi. Na oltar domovine m odgovorne službe je žrtvoval svoje življenje g. Otmar Krepel, prvi pilot Aeropu-ta in rezervni oficir. Njegova nenadna smrt ie vzbudila iskreno sočustvovanje z njegovimi dragimi. Cas pogreba bo pri-občen v dnevnikih med celjskimi novicami. — v Sarajevu je umrla gospa Amalija Habunek, blaga mati ugledne ljubljanske trgovke ge. Tonči Koretičeve ie gostje Ivice Nikoličeve. Nedavno se je podala na obisk k svoji mlajši hčerki, ki ie v Sarajevu poročena z majorjem Da ie oo nesreči padla po stopnicah, si zlomila nogo in ie podlegla za srčno kapjo. Nieno truplo bodo prepeljali iz Saraieva na Zale. od koder bo pogreb danes ob 15 uri. — V Mostah ie umrla gospa Marija Zaj-čeva, bivša mesarica. Bila je v Ljubljani splošno znana in spoštovana. Pogreb ugledne pokoj niče bo jutri ob 15.30 z Zaloške ceste 181 na pokopališče v Štepanji vasi. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Emilija Krivačičeva. Blago pokojnico bodo jutri ob 16. sipremili z Zal k Sv. Križu. — V Nemški Loki na Kočevskem ie umrl poštar g. Drago Prinčič. Bil je zgleden narodnjak, koroški dobrovoliec. vnet Sokol in zvest opornik CMD. S svojim pridnim narodnim delom, za katero seveda ni žel zasluženega priznanja, si je zagotovil trajen spomin v širokem krogu znancev in prijateljev. Zapustil ie vdovo s hčerko ln sinkom. — Pokojnim blas spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Psa/ta očala po meno zato dobrospcfečo in ias9n pogled pri + Razpis natečaja za 8 profesorskih in suplentskih mest na državni srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Rektorait glasbene akademije v Ljubljani razpisuje, na osnovi fcl. 43, odstavek 3 v zvezi s členom 42 uredbe z zakonsko močjo o umetniških šolah, sledeča profesorska in suplentska mesta na srednji glasbeni šoli v Ljubljani: 1 mesto za solopetje, 1 mesto za teorijo, internacijo in klavir. 1 mesto za orkester, zbor in klavir, 1 mesto za orgle in klavir, 1 mesto za violino in 3 mesta za klavir. Zahtevana kvalifikacija je razvidna iz čl. 42 uredbe o umetniških šolah 3., 4. ln 5. odstavek. Mesta so razporejena od VIII. položajne skupine navzgor in sicer 2 suplentski mesti VIII. skupine, 1 profesorsko mesto VTLI. skupine, 4 profesorska mesta VL skupine in 1 profesorsko mesto IV/1 skupine. Vsak kandidat mora priložiti dokumente, ki dokazujejo. da je izpolnil pogoje, navedene v čl. 42 omenjene uredbe. Ako še ni bil v državni službi, naj priloži tudi dokumente, ki jih zahteva § 3. zakona o uradnikih. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je treba v dvojniku dostaviti rektoratu Glasbene akademije v Ljubljani (Gosposka ulica 8) do 15. novembra. Pn zaprtju ui motnjah v preDavl vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Frane Jožefove grenčice. Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 85. z dne 23. t m. objavlja uredbo o dopolnitvi uredbe o pomožni vojski državne obrambe, dopolnitev naredbe št 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili, pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij, pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobraževanju uradniških pripravnikov poštno-telegrafsko-teiefonske stroke, odločbo o maksimiranju cen špirita; konvencijo o prisilnem in ob\'eznem delu — ratifikacija Švice; konvencijo o pravicah združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev — ratifikacija Švice in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovina • Priprave za veliko narodno svečanost v Novem Sadu. Letos 22. novembra bo minilo 20 let, ko je srbska vojska slavnostno sprejeta vkorakala v Novi Sad. Ta častni jubilej so sklenili primerno proslaviti. Sklenjeno je bilo, da bo letos 22. novembra med 11. in 12. uro obnovljeno sve- _____.vJ VKUl O-i*.^--.J^ ilA C.CI Uuuu ^OVOi Ul plit\. isti govorniki kakor pred 20 letL Popoldne ob 17. uri pa bo svečana seja mestnega sveta, na kateri bo izpregovoril slavnostno besedo župan dr. Miloš Petrovič. Svečano sejo bo prenašal tudi beograjski radio. Zvečer bo prenos s proslave 85-letnice društva »Srbsko narodno pozorište». * Za nove izredne profesorje na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu je profesorski svet izvolil gg. Vladimira Fl-lakovca, akademskega slikarja lz Beograda, Hijo Kolareviča, profesorja beograjske tehniške srednje šole, in Kosto Hakmana, višjega učitelja veščin na beograjski univerzi. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg. S. br. 15.484/35. + Razstava slikarja Zori^na Mušiča v Beogradu. V Beogradu bo razstavil slikar Zoran Mušič član kluba Neodvisnhi iz Ljubljane. Razstavljal bo skupno s slikarjem Franom šimunovičema iz Zagreba. Otvoritev razstave bo v nedeljo 27. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani paviljona Cvete Zuzovič na Malem Kalemegdanu. Na to pri reditev slovenskega umetnika opozarjamo beograjske Slovence. * Dar CMD. Podružnica Družbe sv. Cirila Metoda v Mostah je izročila Družbi 265 din, ki so jih zbrali sosedje pok. g. Pe-tejana namesto cvetja blagopokojniku. Darovalcem iskreno hvala! — Iz Ormoža je nakazal g. dr. A. Ban, odvetnik, iz kazenskih poravnav 437 din za CM. družbo. — ženska podružnica v Celju pa je poslala 120 din, katere je darovala neimenovana družba za obmejni sklad. Vsem iskrena hvala! P o k o n č u j t e ŠKODLJIVCE IN BOLEZNI NA NJIVAH, V SADOVNJAKU, V KAŠČAH IN SHRAMBAH - SKLADIŠČIH, VSAKOVRSTNO GOLAZEN V HIŠAH, STANOVANJIH, NA VAŠDI OBLAČILIH, HIŠNO GOBO itd. izključno s preizkušenimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavlja: poobl. agr. ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3, tel. 34-73. * Mesta v banovini Hrvatski. V Splitu je zborovala zveza društev mestnih uslužbencev banovine Hrvatske. Ob tej priliki je zvezin tajnik dr. žokalj predaval o mnogih potrebah hrvatskih mest in je med drugim navedel naslednje podatke: v banovini HrVatski je 25 mest, ki obsegajo 1.455 kvadratnih kilometrov s 523.479 prebivalci. Takšno je stanje po ljudskem štetju iz leta 1931. Seveda je od takrat število prebivalstva nekoliko naraslo. Daleč nad drugimi mesti je Zagreb z 240.000 prebivalci. Po poklicih je večji del mestnega prebivalstva zaposlen v industriji in obr-tih. V posameznih mestih je mnogo kmečkega prebivalstva, kar je za hrvatska mesta posebno važno. * V°dstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naproša vse podružnice, narodna društva in posameznike, ki so prejeli oklic in navodila v zadevi narodne zbirke dne 10. novembra 1940, da mu čimprej potrdijo prejem in naročijo potrebne tiskovine in bloke. Ce kateri kraj ni prejel navodil pa bi hotel sodelovati, naj javi svoj naslov vodstveni pisarni v Ljubljano, Beethovnova 2. * Jelačičev spomenik nameravajo prestaviti. V Zagrebu še ni končana polemika, kako bo s spomenikom kralja Tomi-slava, ko se je začela druga zanimiva razprava o tem, da bi premestili Jelačičev spomenik kam drugam z dosedanjega mesta. Kamen podstavka je iz Moslavine, v njem je precej železa, zato naglo razpada to bo treba v doglednem času obnoviti ce- lotni podstavek. Strokovnjaki pravijo, da spomenik sploh ne stoji na pravem mestu, ker če se človek znajde sredi trga, spomenika ne more dobro videti drugam kakor takorekoč pod rep. Zdaj je Jelačičev spomenik najbolj priljubljeno zbirališče golobov. Strokovnjaki sodijo, da bi kazalo spomenik z novim podstavkom postaviti na vzhodni del Jelačičevega trga pred palačo Mestne hranilnice. Seveda pa ima tudi sedanje mesto svoje zagovornike. + Makg Suhanek, brusač, pridi domov; Mama je umrla, v petek bo pogreb. — Sestra. (—) _ * Število duševno bolnih v Sloveniji narašča, kakor izkazujejo statistični podatki od leta do leta. Zato je tudi umljivo, da je moral OUZD za svoje člane tem« dejstvu primerno ukiniti mesto skoraj da nezaposlenega specialista-nevTologa. ker je število blaznih to Slaboumnih zadnje leto doseglo skoraj 2°/a, to namesto njega nastaviti prepotrebnega blazniškega zdravnika-psihiatra. Vrti tega je znano, da ogromna večina živčnih bolezni pred vsem temelji na namišlenju ta domišljiji, ki zato tudi sodijo v resor novega zdravnika, dočim se drugi bolniki upravičeno lahko porazdelijo med zavodove kirurge, ginekologe, interniste itd. ne glede na to. da mora biti vrhovni zdravnik vešč to na višku, kakor v vseh panogah, tudi v tej sedaj modernizirani disciplini. * Prvi gojitelj sadik južnega sadja je bil g. Tomo Dolovski, ki je te dni umrl po daljšem bolehanju v 68. letu starosti kot upokojeni kmetijski referent v Boki. Po rodu je bil lz Ludbrega na Hrvatskem to je že leta 1905. prišel v Boko kot kmetijski učitelj. Daleč naokoli ga je spoznala sleherna vas. Prvi je začel v Boki smotrno vzgajati južno sadje, zlasti pomaranče, limone in citronovce. Po prevratu si je uredil krasen razsadnik, v katerem je gojil to raziskoval razne vrste južnega sadja. Na rivieri od Splita do Ulcinja so začele uspevati njegove dobro vzgojene in podnebju prilagodene sadike. Njegovemu zgledu so sledili posamezni napredni gospodarji in tako je Boka dobila razsadnike, ki so močno zavrli uvoz sadik iz tujine. Sadeži iz pokojnikovega razsadnika »Albine« so v Dubrovniku, Splitu in drugih jadranskih krajih vedno vzbujali največje zanimanje. Tomo Dolovski si je s prizadevanjem za napredek južne riviere pridobil neminoven sloves. * Telefonska centrala v Zagrebu je preobremenjena to jo je treba povečati. Namesto dosedanjih 10 000 bo Zagreb imel 11.000 telefonskih številk. Razširila se bo tudi mestna telefonska mreža. Krediti za vsa nova dela so že odobreni v višini 7 to pol milijona dinarjev. * Prva tehniška srednja šola v Boki. Iz Boke Kotorske poročajo, da je zbudila veliko zadoščenje vest, da dobi Hercegnovl tehniško srednjo šolo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je že odobrilo kredit 4 to pol milijona din za zgradbo nove šolske palače. Prizadevanja so bila dolgotrajna. šolo bo obiskovala ne samo mladina iz Boke, marveč tudi iz črne gore in drugih sosednjih krajev. Poleg tehniške srednje šole Ima Hercegnovi še nižjo gimnazijo to učiteljišče. * Kako potrebna Je lorba proti nepismenosti, priča naslednji primer, ki ga navajajo zagrebške »Novosti«: Podružnica »Napredka« je sklenila prirediti analfa-betske tečaje v treh vaseh blizu Nove Gra-diške. Vas Drežnik šteje okrog 600 duš, od katerih jih zna danes komaj 20 pisati pa še to so večinoma žene, ki so po poroki prišle semkaj lz drugih vasi. šolskih otrok je 80, vendar ne morejo obiskovati šole, ker je daleč, tako daleč, da pozimi sploh ni poti do nje. Kmetje so voljni postaviti novo šolo, za enkrat pa bodo sprejeli v svojo oskrbo učitelja, ki bo naučil pisati to brati kakšnih 20 oseb, nakar bodo te dalje poučevale ostale. * Odgovornost lekarnarskega poklica je bila te dni drastično izpričana v Beogradu, kjer se je moral neki magister farmacije pred sodiščem zagovarjati zavoljo napačno izdanega zdravila. Bilo je pred tremi leti. V lekarno je prišla šiviljska vajenka in naročila manjšo količino karlovarske soli. Magister pa se je zmotil in ji je dal SAMO ŠE DANES IN JUTRI napeti film letalskih senzacij AS DRUMOND, U. del KINO SLOGA — tel. 27-30 Danes ob 16., 19. to 21. uri. iS dobrih zidarjev sprejmem za Blejsko Dobravo dne 30. to 31. oktobra t. 1. Plača 8.— do 10.— din na uro, vožnja po železnici se povrne. Zglasiti se je pri vodstvu podjetja inž. Jos. Dedek pri hydrocentrali v Vtatgarju. tovila, kako se v tožilniku glasijo obča imena, narejena iz lastnih. Raba je takale: berem »Slovenca«, celega kovača je pla-čaL na gorenjca stopimo, šemberlena vzemi (S. 9. 2. 40). Slično: delavec je proglašen za protidržavnega elementa (S. 11. X. 38, str. 3). V shv. veljajo pa za neživa bitja. S. 39. bi smela izrečno zavreči rusko-goriško-časnikarske oblike: kaša z jetrea-mi. Za dvojinoslovca Tesniera bi bil ocvirek: dvem ali trem pesmim (LZ 1940. 100). Menina planina je razdiralen škrat v naši skladnji (4), saj pospešuje takele zveze iz tujščine: alfa čaj, Elida milo. Tu bi morali pisati: čaj alfa, milo Zlatorog itd. Vendar naša planina je v jedru nedolžna: Meni (h) na, meniška. V visoki slog redko prodre nesklonljivost, kakršno ponazoruje: tvojih mramorlic prelest (pesni Kresnice in snežinke, 1925, 36). V shv. pa je tega blaga dovolj, glej beograjski mesečnik Naš jezik, 1937 (164—167). S. 41. opozarja telegrafiste na Morsove znake (ne Morsejeve). Na tujko alibi (43) postavim poudar, da popravim neki novejši slovar, ki zahteva akcent na srednjem zlogu. Opisno stopnjevanje (45) se mi tukaj zdi bolje prikazano kakor pa v šestero-očetni Slovnici za III. in IV. r. šesterica piscev namreč trdi, da se z »bolj« stopnjujejo pridevniki na -—-an. Kaj pa krasen, glasen itd.! V tem poglavju mi je šinil na um muhasti pomen primernika, ki lahko manj pove nego nasebnik: starejši gospod šteje manj let ko star gospod! Novinka se mi zdi prelativ (46) za elativ, t. j. visoko stopnjo. Dvoumen je zgled: učim se od junakov. Dober, ako pomeni: ravnam se po njih (63). (Konec jutri) Anton Debeljak Zapiski šolohov v slovenskem prevodu. Založba Umetniška propaganda je uvrstila v svoj program največji epos sodobne ruske literature, M. šolohova roman v štirih knjigah »Tihi Don«, četrti del romana je izšel nedavno in pisatelj je prejel zanj letošnjo državno nagrado za literaturo. Roman bo prevajal Josip Vidmar. Češka filharmonija v Berlinu, češka filharmonija bo še v tej sezoni gostovala pod Talichovim vodstvom v Draždanih to v Berlinu. »Savremenik« je priobčil v najnovejšem zvezku uvodnik dr. Ilije Jakovljeviča »Temelji suradnje medju narodima«. V njem odločno zavrača članek, ki ga je objavil v rimski reviji »La diffesa della razza« z naslovom »O Morlakih, potomcih Ilirov« neki žika Bobič. V zvezku so nadalje pesmi Tina Ujeviča, Hije Jakovljeviča, Vlada Vlaisavljeviča, Mata Rukavine to Husnija Cengiča, prvo dejanje drame Milana Bego-viča »I Lela če nositi kapelin«, nadalje dva prav zanimiva literarna eseja: Stjepana Kastropila o Guillaumu Apollinairu in Tatjane Ferkovič o Aleksandru Bloku. Med ostalimi članki omenjamo Vjekoslava Ma-jerja »Feljton o zlatu i blatu«, A. Robin-sonov članek o Virginiji Woolf in pregled sodobne grške književnosti. Monumentalna zgodovina Rusije v nemškem jeziku, v tedniku »Das Reich« poroča Fritz Nemitz o delu profesorja vzhodne evropske zgodovine na berlinski univerzi Karla Stahlina »Geschichte Russlands«, katere četrti zvezek, ki že sam šteje 1135 strani, je nedavno zaključil monumentalno delo. Stahlinova »Zgodovina Rusije« je največja, kar jih je bilo kdaj spisanih v nemškem jeziku. Obravnava vsa razdobja ruske zgodovine od najstarejših dni do propada carističnega imperija. To zgodovino odlikuje po sodbi omenjenega kritika predvsem dejstvo, da je pisec uporabljal zlasti za novejšo zgodovino vse dostopne vire, med njimi tudi znanstveno še neobdelani material iz ruskih arhivov, ld so postali dostopni šele pod sedanjim ruskim režimom. Nemitz pravi v svojem poročilu med drugim: Najsi posamezni čtoitelji, bodisi socialni, politični ali geopolitični, še tako odločilno določajo potek zgodovine to usodo posameznega naroda, jima vendar daje zadnji pogon sam človek s svojim nacionalnim značajem in s svojo duševno strukturo. Prav v zadnjem zvezku tega dela se kaže ruski nacionalni značaj v svojem bistvu in v vsej svoji posebnosti, Citatelj zasleduje v posameznih etapah, v prelivu to odlivu, v višinah in nižinah vso zapleteno raznoterost nacionalnega značaja, kakor se sam verno odraža v zgodovinskem dogajanju. Ruski značaj se kaže v tem, kako so zabrisane meje med tem, kar je in tem, o čemer človek sanjari, med doktrino in hipotezo, med predpostavko in trditvijo; kažejo se fantastična strastnost, mladost-nost, pomanjkanje razmejitve in pregraj, znana »širina« ruske narave, odklon nasproti končnim oblikam, dvojnoobraznost, čisto svojstvena oblika svobode v devetnajstem stoletju in popolnoma svojevrsten tip ruske inteligence. — To naj bi bile po končnih izsledkih nemškega zgodovinarja karakterne poteze ruskega naroda. Vsekako bo mogla šele ruska strokovna kritika ugotoviti, v koliko je pisec največje zgodovine Rusije ostal v mejah znanstvene objektivnosti. Navedena karakterologija Rusov pa ima marsikaj zase. Iz bolgarskega kulturnega življenja. Vlada namerava ustanoviti direkcijo za nacionalno kulturo, ki bi smotrno propagirala po vsej državi domačo umetnost. — V sofijskem Narodnem gledališču so imeli premiero Schillerjevega »Kovarstva in ljubezni«, ki ga igrajo ob istem času tudi v Ljubljani. — Prosvetno ministrstvo je ustanovilo posebno komisijo, ki bo skrbela za kulturne potrebe osvobojene Dobrudže. Predvsem bo ustanovljenih več čitalnic, ki jih bo ministrstvo obilno založilo s knjigami to časopisi. Pravkar so začeli predvajati bolgarski film »Oni so zmagali«. Obetajo se gledališki nastopi ansamblov iz Varne, Rus in Sofije. — List »Vita bul-gara« je v zadnji številki s priznanjem zabeležil ugodno sodbo, ki jo je izrekel v »Europa Orientale« prof. Luigi Salvini o delu slovenskega prevajalca iz bolgarščine Alojza Bolharja. — Znani filozof Athanas Iliev je Izdal v francoščini daljšo študijo o francoskem filozofu Bergsonu. oksalno kislino. Mlada šivilja je popila pijačo, isto je storila neka njena tovarišica to obe sta začutili težave v želodcu. Ker bolečine niso popustile, je bil lekarnar o tem obveščen to ko je spoznal zmoto, je dal protistrup. Zadeva se je že enkrat obravnavala pred sodiščem to je bil farmacevt oproščen. Toda višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo in je zdaj sledila nova razprava. Farmacevt je bil zaradi premajhne pozornosti obsojen na 2 mesca strogega zapora pogojno za leto dni, na 600 denarne kazni to na 2000 din odškodnine. * Smrt peterih zagrebških starčkov v enem dnevu. Pretekli torek je zagrebška kronika zabeležila naslednji zanimiv primer: umrle so štiri ženice in en moški, ki so skupno šteli 433 let. Vsak izmed njih je torej bil blizu 90-letnice, a najstarejša med njimi, gospa Marija Ruvarčeva, vdova predsednika apelacijskega sodišča, je štela celo 96 let. Najmlajši-izmed vseh petih pokojnikov je bil moški, ki je štel »šele« 80 let. Res redek primer, da je toliko Zagrebčanov doživelo tako visoko starost to da so vsi umrli v enem dnevu. * Koristne posledice, ker ni bilo mezdnih gibanj. V Zagrebu je gradbena delavnost zadnji čas prav živahna. Ne gre toliko za javne palače kakor pretežno za zasebne zgradbe. Gradbeno delavstvo je vseskozi zaposleno in zato ni bilo doslej nikakih socialnih pokretov, marveč so bile mezde povišane po mirnem dogovoru. ♦ Kam s hrvatskimi purani? Nedavno smo poročali o velikem dosedanjem izvozu puranov iz Hrvatskega Zagorja v Anglijo in druge evropske države. Izvoz puranov v Anglijo se je razvijal zlasti od leta 1891. dalje pa vse do sedanje vojne. Na Angleškem je ustaljen božični običaj, da mora biti na mizi puranova pečenka. Statistika lz leta 1935. kaže, da je odromalo to leto lz Jugoslavije več ko tri in pol milijona puranov v vrednosti blizu 42 milijonov din. Nekaj nad 3 milijone puranov je šlo naravnost v Anglijo, nad četrt milijona v Nemčijo, ostali pa v druge evropske države. Iz samega Zlatarja, ki je središče puranje trgovine, odroma letno okrog 45.000 puranjih kljunov. Izvoz v Anglijo je letos docela preprečen. Zdaj se vodijo z Nemčijo pogajanja o ceni. Izvoz puranov se bo pričel te dni in bo trajal do polovice decembra. Za izvoz so upoštevani samo mlajši purani od 7 do 9 mescev. Ker bo letos precejšnje število puranov ostalo v domovini, bomo pač sami tudi zadovoljni, če si bomo lahko o Božiču omastill brado s puranjo pečenko. • Skrivnost krvavega s to taka v zvezi s preiskavo o roparskem umoru v Banjalu-ki sploh ni skrivnost to so bili štirje ugledni Banjalučani že izpuščeni. Poleg posestnika Ramizbega Begoviča in Petra Re-brine sta bila zaslišana tudi šef trošarin-skega odseka Nasif Avgan to lastnik trgovine s čevlji Ibrahim Begovič. Policija ju je zaslišala na podlagi govorice, da je bil pri kvartanju teh oseb opažen okrvavljen stotak. Preiskava je bila vsestranska in temeljita, nakar je policija nedvoumno dognala, da so vse govorice o krvavem sto-taku neutemeljene. Takoj nato so bili omenjeni štirje možje izpuščeni. Policija pa je izvršila nekatere nove aretacije ta hišne preiskave. Med drugim je bil prijet brezposelni delavec Branko Pucarevič, ki je že prej zagrešil nekatere zločine. Skupno je zdaj zaradi pomora Poljokanove družine v preiskavi 15 osumljencev. Čeprav doslej še niso razkrinkali morilca, so preiskovalni organi z javnostjo vred prepričani, da se bo to kmalu zgodilo. * Zdravnik ln njegova žena oproščena hnde obtožbe. Pred okrožnim sodiščem v Loznici se je v torek končal proces proti dr. Aleksandru Pavloviču, sreskemu zdravniku lz Ljubovije, ta njegovi soprogi dr. Jeleni Pavlovičevi, upraviteljici bolnišnice v Ljuboviji. Državni tožilec ju je obtožil 17 prestopkov ta sicer go. dr. Jeleno 6, dr. Aleksandra 7, skupno pa še 5. Predvsem je navajala obtožnica, da nista obveščala pristojnih obiastev, kadar sta izvrševala odpravo plodu. Nadalje baje dr. Pavlovič ni hotel nuditi zdravniške pomoči neki ženi, preden mu ni plačala honorarja, čeprav je bilo njeno stanje zelo resno. Zdravnica dr. Jelena Pavlovičeva pa baje ni hotela sprejeti iste bolnice v bolnišnico, preden je ni pregledala v svoji ordinaciji proti običajnemu honorarju. Nadalje je bila zdravnica obtožena, da je zahtevala od nekega moža 500 din, da bi sprejela njegovo ženo v bolnišnico. Gradivo je bilo zelo obsežno in je bilo zaslišano veliko število prič, katerih izpovedi so si deloma nasprotovale. Mali kazenski senat je slednjič oprostil zdravniški par. ♦ V smrt zaradi babjevernosti. Iz Poža-revca poročajo, da je zbudila pozornost smrt ugledne kmetice Milke Mišičeve iz bližnje vasi Dubravice. Vzrok njenega obupa je bilo kar nenavadno babjeverstvo. Milka je imela že dalje časa pri sebi ste-kleničico, o kateri je bila prepričana, da jI prinaša srečo. Pri delu na njivi pa je ste-kleničico izgubila. Iskala jo je do večera, potem pa je bila tako Izčrpana ta obupana, da se je obesila v prepričanju, da je poslej njene zemeljske sreče konec. Iz Ljubljane u— JNAD »Jugoslavija«. Kompromis, ki sta ga obe listi sklenili na UI. izrednem občnem zboru 8. aprila 1940, je htl prekr-šen. Na podlagi tega dejstva je predsednik B. Zidarič sklical izredni občnizbor, ki bo drevi ob 20.15 uri v društveni čitalnici. Nujno je, da se enkrat za vodno razčisti orientacija našega društva, ld naj ne ob konservativna, temveč sodobna. Današnji izredni občni zbor bo o tem odločal, zato je potrebno, da se ga članstvo udeleži polnoštevilno. Zaradi lažjega vzdrževanja reda in dicsipltae na izrednem občnem zboru, imajo pristop nanj le člani. Tovariše absolvente prosimo, da gornje upoštevajo. Tajnik L n— Slavni pianist Nlldta Mfgaiov Je v Ljubljani .oznan od svojega prvega nastopa v sredini decembra lanskega lota. Takrat si je na mah osvojil simpatije našega koncertnega občinstva. Magakrv Je velik umetnik, ki Je popolnoma opravičil vse najlepše nade to tudi najsmelejša prerokovanja. ki sta mu Jih dala njegova profesorja slavni Ravel in Izidor Filip. Magalov je neobičajno muzi kalen, njegova tehnika pa tako dovršena, da ga smatramo za naj-rafiniranejšega mojstra klavirja in suve- rena najtežjih problemov. Koncertiral bo v Ljubljani v ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora udruženja rezervnih oficirjev, ki se žele udeleževati letošnjih tečajev za jahanje, naj se čimprej zglasijo v pisarni pododbora zaradi vpisa v ustrezni seznam. Poslovne ure so vsaki ponedeljek, sredo to petek od 18. do 19. uri v Kazini, TJ. nadstropje. Prijave zaključimo dne 3 0. oktobra 194 0. — V soboto 26. t. m. bo meogarnizijska vežba, kateri morejo prisostvovati tudi rezervni oficirji (v uniformi). Sestanek bo najkasneje do 9. ure v Goričanah pri Medvodah pri škofijskem dvorcu, kjer jim bo generalštabni kapetan I. ki. Mihajlo Mitič obrazložil situacijo ter jih nato vodil do konca vežbe. Uprava pododbora. u— Prošnja siromašnega dijaka. Talentiran fant z dežele, ki se z instrukcijami sam prebija skozi gimnazijo, se obrača na dobre ljudi s prošnjo, da bi mu pomagali do zimske suknje. Naslov študenta, ki ga v vsakem pogledu toplo priporočamo, je na razpolago v dnevni redakciji našega lista. u— Včerajšnji živilski trg ni prinesel bistvenih izprememb v cenah. Dobro založen to obiskan je nudil običajno sliko glavnih tržnih dni. Ker se bližajo prazniki vseh svetnikov, je bilo to pot naprodaj precej nagrobnega cvetja, ki začudo ni še dražje kakor lani ta čas. Lahko pa se to še zgodi, zlasti če bo povpraševanje močnejše. Trditev, da se je v duhu časa vse podražilo, utegne priti prav celo prodajalkam cvetja. Krompirja v drobni prodaji je bilo precej in je ohranilo staro ceno 1.75 din. Komur ni za pretirane cene, gre rajši po krompir, ki ga prodajajo v mestni stojnici. Kljub ugodnemu vremenu je bilo spet občutno premalo naprodaj krompirja na debelo. Komaj okrog deset voz so pripeljali kmetje, večina z dolenjske strani. Dolenjci proda-jajo krompir na debelo po 1.75 do 1.90 din, neki kmet z gorenjske strani pa ga je poizkušal prodajati kar po 2 din. češ. da je gorenjski krompir dosti kvalitetnejši od dolenjskega. Zelja je letos kar zadosti in ga je bilo včeraj dvajset vozov. Prodajali so ga po 60 do 80 par kg. V drobni prodaji pa so kupovali zeljnate glave po 1 do 1.25 din. Na razpolago je bilo tudi nekaj gob, katerih cena je močno narasla, saj so prodajali gobane po 30 din kg. Po starih cenah si dobil na pretek raznovrstne zelenjave. Sadja pa ni bilo mnogo in je bilo tudi pri-merno drago. Zimska jabolka druge vrste so po 6 ali 7 din kg. Hrušk pa Itak skoraj ni. Grozdje je spet močno poskočilo in so prodajale kmetice domače, belokranjsko grozdje že po 8 din kg slabše vrste. u— Za vsesvetsko akcijo ie daroval stalni dobrotnik ljubljanskih revežev ki Pa kakor doslei. tudi zdai noče biti imenovan. znesek din 2.000 za kar se Vrhovni socialni svet naileoše zahvaljuje. Zanimanje za vsesvetsko akcijo ie vsak dan večie in prodaianje nakazniV usr>ova zelo lepo. Bremena socialnega skrbstva, ki so bila zadnia leta že izredno velika so postala letos še večja. Zato ie letos tem bolj potrebno, da se nrav vsi meščan; živo zavedajo dolžnosti, ki so jih tudi njim naložile izredne razmere. Naraščajoča draginja res ni nikogar obvarovala, zato ie razumljivo, da ie tem bolj priza-dela reveže in napravila njihovo že itak grenko življenje še trpkejše. Vrhovni socialni svet upa. da bo dobrosrčni neimenovani darovalec našel obilnih posnemal-cev. Počastimo rajne z dobrimi deli! o— Prihodnjo sredo bomo imeli v Ljubljani priliko slišati najnovejši izum v stavbi klavirjev. Tvrdka Foerster bo poslala v Ljubljano svoj najnovejši Izdelek, ki ga imenuje Quattrokord - Super - FliigeL Na njem bo igral sloveči nemški pianist dr. Edvard Weiss. Koncert bo v sredo 30. t. m. Ob 20. uri v mali filharmonični dvorani. (—) d— Novi posebni začetniškl ple»ni tečaj za dame in gospode, otvori Jenkov plesni zavod v Kazini-Zvezdi ta ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri. Informacije to vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. ure dalje. Posebne plesne ure dnevno, štuidenti (-nje) popust. (—) n— V soboto 9. novembra — elitni ruski ple» v vseh zgornjih prostorih »Zvezde«. Koncert. Bar. Dva jazz-orkestra. (—) SOKOL Vadlteljski zbor Sokola Ljubljana—giška obvešča svoje članstvo, naraščaj ln deco. da spremeni z 28. oktobrom urnik telovadbe. ki bo nadalje sledeč: ob torkih ta četrtkih: moška deca od 18. do 19. ure, moški naraščaj od 19. do 20.15, člani od 20.30 do 22. ure. Ob sredah in petkih: ženska deca od 18. do 19. ure, ženski naraščaj od 19. do 20. ure, članice od 20. do 21. ure. Vpisovanje pri posameznih oddelkih se zaključi s 1. novembrom. Iz Radovljice Dr. ŠAREČ, Radovljica, ORDINIRA zanaprej v novi hiši nasproti dr. Slivnika. Telefon 5202. R D Četrtek, 24. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operetna muzika. — 12.30 Poročila, objave, napovedi — 13.02: Harmonika (g. R. Pilih). — 14: Poročila. — 18: Za vesele ljudi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. A. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ima. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: DomaČi kvartet — 20.45: Stimfoncčna glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20: Koncert orkestra. — 21: Klavirske skladbe — 22.40: Vesela muzika in ples. — Zagreb 17.45: Koncert solistov. — 20: Operni večer. — 22.10: Vesela muzika. — Praga 19.35: Mali orkester. — 20.20: Zvočna igra. — 21.40: Nemška glasba. — Sonja 19.50: Plošče. — 20.10: Pester glasbeni spored. — 22: Klavir. — 22.20: Bolgarske pesmfl in plesi. — Berlin 19.20: Veliki orkester. — 20.15: Alzaški skladateljL * Iz Celja e— Tragična smrt go^tilničarke. Gostilno »Pri lovcu« na Ložnici pri Celju je imela v zadnjem času v najemu 401etna gostil-ničarka Matilda Pocajtova. Včeraj zjutraj pa so našli Pocajtovo mrtvo v njeni spalnici poleg gostilne. Pocajtova je bila prinesla v torek zvečer v svojo sobo oglje, ga položila v škaf in zažgala, potem pa legla v posteljo. Strupeni plini, ki so se širili iz tlečega oglja po sobi, so Pocajtovo zadušili. Pocajtova je bila ločena. Samomor je Izvršila najbrž zaradi družinskih razmer. Njeno truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. e— člani Vodnikove družbe naj blagovolijo poravnati letošnjo članarino čimprej pri celjskem poverjeništvu Vodnikove družbe v podružnici »Jutra« v Koče novi ulici. Poverjeništvo sprejema tudi nove člane. e— šahovski turnir, v 15. kolu spominskega turnirja dr. A. Schvvaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje, so bili v torek zvečer zabeležni naslednji rezultati: F. Scorgo : Hajsinger 1:0, Verčkovnik : Golja 1:0, E. Csorgo : Medved 1:0, Slimšek : Rajšek 1:0, Esih : Pukmajster 1:0, Mirnik : Habenšus remis, Regner : Fajs 0:1, J. Schneider : F. Schneider 1:0. Partija Do-majnko : Ahtik je bila prekinjena. Prekinjeni partiji: F. Csorgo : F. Schneider 1:0, Esih : Domajnko 1:0. Stanje po 15. kolu: F. Csorgo 14, J. Schneider 13 in pol, Fajs 12 (1), Golja 11, Mirnik in Verčkovnik 10 ln pol, Habenšus 9 (1), E. Csorgo 9, Slimšek 8. Esih 7 (1), Regner 6 (1), F. Schneider 5 in pol Domajnko 5 (1), Hajsinger 4, Medved 3 (2), Rajšek 2, Ahtik 1 (1), Pukmajster 0 točk. e— Rezervne oficirje vabimo, da se v polnem številu udeležijo družabnega večera, ki bo skupno z aktivnimi oficirji drevi ob 20. v Oficirskem domu v Celju. Brez družinskih članov. — Pododbor UROIR v Celju. e— Dijaški kuhinji je darovalo uredništvo davčne uprave v Celju 130 din namesto venca na krsto ge. Marije Grahove, soproge višjega davčnega inšpektorja g. Draga Graha v Celju. e— Na gospodinjski ln kmečki nadaljevalni šoli bo pouk tudi letos. Učenci naj se javijo v pisarni šolskega upravitelja, učenke pa pri učiteljici ge. Antoniji Kovačevi na IL deški narodni šoli v Komenskega ulici. e— Nesreča prj delu. Pri delu je padel 181etnemu pastirju Alojzu Slemenšku od Sv. Matevža pri Braslovčah hlod na levo nogo in mu zmečkal prste. Slemenška so oddali v bolnišnico. e— Sokolski poslovilni večer odlični sokolski delavki sestri Mirki Grudnovi-Luzni-kovi bo drevi ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma. Vabljeni so vsi bratje in sestre. e— Na celjskem trgu cene stalno naraščajo. Najbolj zmerna je še podražitev na ribjem trgu. žlahtne sladkovodne ribe prodajajo zdaj po 25 din, postrvi po 45 din, cena. savinjskih belic pa se ni spremenila in je 12 din za kg. Cene na celjskem ribjem trgu so še vedno nižje nego v drugih mestih. e— Slepec je umrl \ hotelu. V torek zvečer so našli v hoteiu »Zvezdi« v Gosposki ulici v Celju v sobi, v kateri prenočujejo r veži, nekega slepca mrtvega. Slepec, ki so ga poznali samo po imenu Karel, se je preživljal z igranjem na harmoniko in petjem. V spanju ga je zadela kap. Truplo so prepeljali na bolniško pokopališče. točUi pokvarjeno vino. Organi pristojnega oblastva so jim izlili 4 sode vina v bližnji potok. Zaradi množenja pritožb o pokvarjenem vinu, ki ga točijo v zadnjem času zlasti na deželi, je sedaj kontrola gostiln poostrena. a— Čigavi sta kolesL Na Pristanu ln v Sodni ulici so našli dve kolesi, kl ju lastnika dobita na policiji. a— Odklonjena prošnja — nova prošnja okoliških občin. Občine Hoče, Rače-Fram, Slivnica, Sp. in Zg. Polskava so se obrnile na ljubljansko železniško direkcijo s prošnjo, da bi se tovornemu vlaku, ki odhaja iz Maribora okoli pol 24. ure, priključila dva vagona, v katerih bi se obiskovalci gledališča lahko vračali domov v kraje ob progi Maribor—Pragersko. Prošnja je bila odklonjena. Zdaj pa so navedene občine naslovile na železniško direkcijo novo prošnjo, po kateri naj bi se priključila dva ali vsaj en vagon praznemu stroju M. 1153, ki odhaja iz Maribora kmalu po omenjenem tovornem vlaku in ki redno vozi v Pragersko za prevzem tovornega vlaka proti KotorUd. Spričo velikega narodno kulturnega poslanstva, ki ga ima nate mariborsko gledališče za vse obmejno ozemlje, je pričakovati, da bo ta prošnja ugodno rečena, saj ni pri tem prizadeto le naše gledališče, ampak tudi lastniki mariborskih javnih lokalov, saj bi se morali obiskovalci do 0.20, ko odhaja stroj zlasti v zimskem času nekam zateči. a— Dekle je pobegnilo s doma. Z Vo-jašniškega trga št. 2. je izginila neznano kam 15 letna Jožica Zagorškova. Starši so o njenem pobegu obvestili policijo, ki poizveduje za dekletom. a— Mrtvec pod naloženim vozom. V gozdu nad Belšakom pri Prevaljah je vozil posestnik Ivan Srebre proti domu voz, naložen s steljo. Na strmini pa se je voz nevarno nagnil. Srebre je brž skočil na do-tično stran in se uprl ob voz, da se ne bi prekucnil čez strmino. Bil pa je preslaboten za ta napor. čez nekaj ur so ga mimoidoči potegnili mrtvega izpod naloženega voza. a— Osebna vest. Diplomiran je bil na visoki šoli aržavne glasbene akademije v Zagrebu naš rojak g. Kalčič iz Trme pri Račju. Glavni glasbeni stroki sta mu orgle in kompozicija, čestitamo! a— Novo javno telefonsko govorilnico so postavili na prostom pred glavnim postajnim poslopjem. Biva je zelo potrebna! a— Ker se je v nedeljo vozil z osebnim avtomobilom. Oblast je kaznovala nekega mariborskega meščana z globo 5000 dinarjev, ker se je v nedeljo peljal z avtomobilom. a— Tečaje za učenje ruščine organizira »Vzajemnost«. Zanimanci se lahko prijavijo ob torkih in petkih ob pol 20. uri v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici št. 1. — Otvoritveno predavanje v novi predavalni sezoni »Vzajemnosti« bo 30. t. m. ob 20. uri v Frankopanovi ulici št. 1. Predaval bo g. Petejan o korporativnem, dirigiranem in načrtnem gospodarstvu. a— Mojstrska izpitna predavanja. Prihodnji teden se prične tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki ga priredi mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta zbornice za TOI. Interesenti naj se prijavijo v poslovalnični pisarni v Vetrinj-ski ulici št. 11 med dopoldnevnimi uradnimi urami. a— Dobro srce Maribora. Prihodnje dni bo pobiral nabiralec Podpornega društva za revne učence članarino. Dobre prijatelje mladine naproša odbor, da v sedanjih težkih časih ne odrečejo svoje podpore. a— Srednjeveški Maribor. V petek 25. t. m. bi moralo biti v Ljudski univerzi predavanje dr. A. Ocvirka o pisatelju in družbi. Predavanje je preloženo na začetek novembra, pač pa bo predaval 25. t. m. prof. Franjo Baš o srednjeveškem Mariboru. Predavanje odličnega poznavalca naše krajevne zgodovine bodo pojasnjevale skice in načrti srednjeveškega Maribora. a— šahovske novice. Predsnočnjim so bile odigrane prekinjene partije v prvenstvenem šah. tekmovanju SK železničarja. Prof. Stupan je dobil partijo proti Bre-šu. Dasko proti Ketišu, Maroti proti Bienu, Regoršek proti Babiču, Ketiš proti Nosa-nu, prof. Stupan proti Nosanu. RemLzirali so Maroti in Breš, in Marvin, Nosan in Babič. Stanje: Dasko 8, prof. Stupan 7, Maroti 6, Regoršek in Marvin 5 in pol, Ketiš in Breš 4, Bien 3 in pol, Babič 3, Nosan 2, čertalič 1 in pol. a— Krznarstvo P. Somko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) a— Nočne risbe in znamenja. Včeraj dopoldne je veliki kazenski senat obsodil 27 letnega Josipa Ranta na leto dni strogega zapora. 251etnega mehanika Petra Lebana na 10 mescev strogega zapora, slikarskega pomočnika Alojzija Zorka po na 6 mescev strogega zapora, ker so v noči na 1. september t_ 1. s katranom načrtaJi po raznih hi~_I: v Mariboru, na Pobrežju in Studencih risbe in znamenja, s čimer so prišli v n zkrižje z določbami zakona za zaščito države. a— štiri sode vina v potok. Tukajšnjemu državnemu tožilstvu so bili ovadeni trije gostilničarji iz Spodnje Voličine, Sladkega vrha in Selcem v Slovenskih goricah, ker so ospodarstvo Problematična vrednost naših indeksov cen na drobno Ze ponovno smo se na tem mestu ba-vilr z vprašanjem naših indeksov cen. Narodna banka je že uvidela potrebo reforme načina ugotavljanja indeksnih številk in je napovedala izdajo novega indeksa cen v trgovini na debelo, ki bo izračunan po metodi merjenja (tehtanja), pri čemer bo vsako biago v indeksu upoštevano v onem obsegu, kakor se troši v vsakdanjem življenju. Ponovno smo tudi opozorili na potrebo, da bi študijski oddelek Narodne banke pričel oddajati indeks življenjskih stroškov, ki bi moral biti prav tako sestavljen po metodi merjenja. Kot nekak nadomestek za indeks cen življenjskih stroškov se danes uporabljajo pogosto številke Narodne banke o indeksu cen na drobno, ki ga Narodna banka objavlja za 10 največjih mest v Jugoslaviji V mesečnem statističnem poročilu za avgust je objavila Narodna banka podrobne podatke o cenah v teh 10 mestih, ki tvorijo osnovo za izračunan je indeksa cen v trgovini r.a drobno. Pregled objavljenih cen nam zgovorno potrjuje, kako nujno je potrebna reforma tudi v pogledu izračunavanja li-deksov cen v trgovini na drobno. Ob enem nam kaže vso problematičnost teh indeksnih številk. Ze same cene, ki so objavljene v tem pregledu, nam jasno pričajo, da ni nobenega sistema pri ugotavljanju cen, zlasti v pogledu upoštevanja kakovosti, zato te cene po veČini ne ustrezajo dejanskemu stanju. Naj navedemo le nekaj primerov. Iz pregleda (za september) je razvidno, da stane kg soli (drobne) v Ljubljani in Ce-tinju 4 din, v vseh ostalih mestih pa 1.50 din. Znano je, da je sol monopolni predmeti in da je v vsej državi cena enaka Na drugi strani nam pregled kaže, da se je v Beogradu, Skoplju in Nišu od lanskega septembra sol pocenila od 3 na 1.50 din, v Zagrebu, Sarajevu in Banjaluki od 2.50 na 1.50 din, medtem ko je v Ljubljani ostala nespremenjena na višini 4 din, na Cetinju pa se je cena dvignila od 3.50 na 4 din. Te številke so brez dvoma pogrešile. Za moko navaja seznam, da stane v Beogradu in Splitu 9 din, na Cetinju celo 9.75 din, v Zagrebu 8.75 din, v Banjaluki 8 50, medtem ko naj bi stala moka v Skoplju le 4.25 din in v Nišu 4.50 din, za Ljubljano pa je navedena cena 5 din, in za Sarajevo 5.50 din. Očitno so ponekod vzeli novo ceno za moko »0«, drugod ceno za krušno moko, zopet drugod pa povprečje med obema cenama, medtem ko so za lanski september menda povsod vzeli ceno za moko »0«. Le tako si je mogoče razlagati velike razlike v obsegu podražitve tega za prehrano in merilo draginje tako važnega predmeta. Tako upošteva beograjski indeks pri moki od lanskega leta podražitev za 157%, skopeljski indeks pa le podražitev za 21%. Številke, ki se nanašajo na cene mesa, kažejo prav tako veliko površnost v ugotavljanju teh cen. Goveje meso naj bi se v Banjaluki od lanskega septembra do letošnjega septembra podražilo za 62%, v Cetinju za 60%, v Ljubljani za 50%, medtem ko naj bi znašala podražitev v Nišu le 30%, v Sarajevu 18%, v Zagrebu 17%, za Skoplje pa je navedena ista cena kakor lani, češ da se goveje meso tam splch ni podražilo. Na prvi pogled je jasno, da take številke, niti daleč ne ustrezajo dejanskemu stanju. Podobna nesoglasja so tudi pri cenah za jedilno olje. Tu nam pregled navaja za Beograd in Skoplje ceno 40 din za liter, medtem ko naj bi stalo olje v Ljubljani 29 din, v Zagrebu pa le 26 din. Iz primerjave z lanskim septembrom pa sledi, da se je olje podražilo v Skoplju za 185% (od 14 na 40 din), v Banjaluki, v Sarajevu in Banjaluki za 100% (od 16 na 32, . odnosno od 14 na 28). v Beogradu za 90% (od 12 na 40), v Ljubljani za 61% (od 18 na 29) in v Zagrebu za 70% (od 15.33 na 26 din). Se večje so razlike pri obutvi in obleki. Primerjava navaja, da stanejo moški čevlji v Cetinju, Banjaluki in Nišu 125 din, v CjjII.u 220, v Zagrebu 265 din, v Sarajevu 280 din, v Ljubljani 295 din, v Beogradu in Spol ju 300 din, v Novem Sadu pa celo 400 din. Tako ogromne razlike so možne le, če se vzamejo razne kakovosti čevljev. Pri računanju indeksa cen pa je naravno, da se mora vedno upoštevati ista kakovost Prehod od ene kakovosti na drugo nam pokaže, kakor v Skoplju, podražitev za 130%. V ostalem sledi iz pregleda, da so se moški čevlji od lanskega septembra podražili v Novem Sadu za 82%, v Beogradu za 57%, v Zagrebu za 60%, v Sarajevu za 40%, v Splitu za 10%, na Cetinju pa se po tej primerjavi sploh niso podražili. Nemogoče je tudi, da bi se moške nogavice podražile na Cetinju za 87%, v Beogradu za 83%, v Novem Sadu za 70%, medtem ko naj bi v istem času znašala podražitev v Nišu le 28% in v Sarajevu le 17% itd Enaka nesoglasja opažamo tudi pri objavljenih cenah standardnih industrijskih izdelkih. Nemogoče si je zamisliti, da bi električna žarnica za 25 vatov stala na Cetinju 30 din, v Banjaluki pa le 12 din, odnosno da bi se električna žarnica podražila v Beogradu in Skoplju za 6%, odnosno da bi se v Sarajevu celo pocenila za 6.5% in da bi v Banjaluki ostala nespremenjena cena, medtem ko bi znašala podražitev v Ljubljani 12%, v Zagrebu 17.5% in na Cetinju 20%. Seznam kaže, da stane kozarec za vodo v Sarajevu 2.50 din, v Splitu 2.75 din, v Ljubljani 3 din, v Zagrebu 4 din in v Beogradu 6 din. Caša za vodo naj bi se podražila v Beogradu za 100%, v Ljubljani za 50%, v Sarajevu za 25%, v Novem Sadu in Banjaluki pa sploh ne bi bilo podražitve. Nemogoče je, da bi emaj-liran lonec za 2 litra stal v Banjaluki 9.50 din, v Sarajevu pa 22 din, odnosno da se ta cena ponekod od lanskega leta sploh ni spremenila, drugje pa da se je dvignila za 20 do 40%. Tudi ni verjetno, da bi se milo za pranje v Novem Sadu in Nišu podražilo za 87%, v Skoplju za 67%, v Zagrebu in Beogradu za 33%, v Ljubljani pa za 28%. Vsiljuje se nam vprašanje, kakšen smisel ima računanje indeksov cen v trgovini na drobno na podlagi tako površno in samovoljno zabeleženih cen. ki ne us're-zajo dejanskemu stanju. In kako naj potem tako izračunani indeksi služijo kot merilo draginje. Danes imajo indeksne številke o cenah izreden pomen in so pogosto merodajne za reševanje številih problemov gospodarske in socialne politike. Potrebno pa je. da so taki indeksi zanesljivi in da pokažejo resnično stanje ter nudijo točno sliko sprememb. Z indeksi kakršne dobimo na podlagi gori navedenih cen oa v resnici ne moremo prav nič početi. Studijski oddelek Narodne banke bi moral vprašanju indeksa cen posvetiti več pozornosti. Nedopustno je. da bi cene. ki pozneje služijo za merilo draginie. v posameznih mestih birokratsko in samovoljno ugotavljali podrejeni organi, ki se morda niti ne zavedajo važnosti svoje naloge in ne poznajo niti osnovnih načel, ki veljajo za tako delo. Če ne more študijski oddelek Narodne banke ugotavljati cen mesečno po svojih strokovn h organih, tedaj nai izda onim. ki cene beležiio stroga in podrobna navodila za ugotavljanje cen. Zlasti pa mora paziti na to. da se bodo ti organi pri beleženju cen držali vsaj osnovnega načela, da se mora upoštevati vedno le ista kvaliteta blaga sicer je vsako primerjanje nemogoče in dobimo indeksne številke, ki potem nimajo večjega pomena. kakor hišne številke. Izgube naše trgovinske mornarice Doslej smo izgubili 6 ladij s 45.000 tonami Naše parobrodne družbe so objavile seznam parnikov, ki smo jih izgubili v sedanji vojni. Tako je parnik »Carica Milica« s 9.950 tonami naletel 18. novembra na mino ob vzhodni obali Anglije. Parnik »Slava« s 7.500 tonami je 17. marca prav tako naletel na mino v bližini angleške obale, parnik »Labud« z 8.700 tonami pa 20. junija na poti iz južne Afrike v Liver-pool. Pamik »Rad« s 5.600 tonami je bil v začetku avgusta torpediran ob zapadni obali Afrike. Parnik »Vido« s 3.700 tonami je na poti iz Carigrada v Brailo 6. oktobra naletel na mino v črnem morju. Parnik »Orao« s 8.250 tonami je bil 16. oktobra torpediran v bližini Gibraltarja. V celoti smo izgubili 6 parnlkOy s skupno tonažo 45.000 bruto registrskih ton. Ob koncu leta 1939 je štela vsa naša trgovinska mornarica 425.500 brutto registrskih ton (ob koncu leta 1938 442.700), tako da predstavlja izguba gornjih 6 parnikov nekaj več nego 10% celotne tonaže, od katere pa odpade 326.450 brutto registrskih ton na 77 ladij za dolgo plovbo, med katere spada tudi vseh šest ladij, ki smo jih izgubili. V tej zvezi je treba še upoštevati zmanjšanje tonaže naše trgovinske mornarice, ki je nastopilo v zvezi z odprodajo ladij. Kakor je znano je poroiplovna družba »Jugo-.slovenski Lloyd« letos spomladi prodala 2 svoja največja turistična parnika, in sicer »Kraljico Marijo«., ki je imela 10.382 brutto registrskih ton in »Princeso Olgo«, ki je imela 8480 brutto registrskih ton. Obe ladji je družba prodala, ker je od početka vojne odpadla možnost prireditve turističnih voženj in bi morala oba parnika ležati v luki v razpremi. »Kraljico Marijo« je kakor znano kupila francoska družba Com-pagnie Gčnčrale Transatlantique, »Princeso Olgo« pa portugalska družba Campa-nia colonial de navigacas. akl banovini da sestavijo semame svojih odjemalcev — trgovcev iz leta 1939. V navedenih seznamih mora biti tudi označena količina olja ki io ie kupil posamezni de ta j list v letu 1939 od dotič noga veletrgovca. Trgovti-detajlisti si morajo nabavljati olje v istih količinah in pri dotičnih veletrgovcih. kakor so si ea nabavljali v letu 1939. ker ea mi drugih veletrgovcih ne bodo dobili Oni deta j listi, ki so začeli s svojo trgovino Po 1. januarju 1940.. naj javijo onemu veietrgov-cu. pri katerem so letos kupovali in hočejo še kupovati olje. količino, ki jo bodo predvidoma potrebovali v letošnjem letu. Dotični veletrgovec bo sporočil njihovo prijavo prehranjevalnemu zavodu, ki bo trgovcu dodelil ustrezaiočo količino. = Pšenica za mline. Banovinski prehranjevalni zavod sporoča: V Dosledniem času je bilo opažati, da dobivajo naši mlini čim dalje manj pšenice iz Vojvodine ter je obstojala nevarnost, da bi morali sčasoma sploh prenehati z obratovanjem. Zato ie sklenil Banovinski prehran ievalni zavod, da odpornore navedenemu stanju s tem. da bo dobavljal tukajšnjim mlinom potrebne količine pšenice. Napravil je s Prizadom dogovor, v smislu katerega bo Prizad dal Prehranjevalnemu zavodu od časa do časa na raznolago primerno količino pšenice, ki jo bo Banovinski prehranjevalni zavod razdelil med tukaišnie mlinarje. Zato nai se vri. ki potrebujejo pšenico obrnejo na Banovinski prehranjevalni zavod z navedbo, koliko pšenice želijo nabaviti za 14 dni do treh tednov. Banovinski prehranjevalni zavod 1:m bo poslal v podpis naročilnico in položnico za plačilo protivrednosti. = Vprašanje izdelovanja opank iz starega regeneriranega gumija. V trgovinskem ministrstvu je bila včeraj konferenca o vprašanju uporabe starega regene-riranega gumija za izdelavo obutve in njenih delov, zlasti opank. Konference so se udeležili zastopniki trgovinskega in vojnega ministrstva, predstavnikov zadružništva in prizadetih industrij. Kakor je znano, je uporaba gumija za izdelova- j nje obutve sedaj prepovedana. V Bat'ovi i tvornici so napravili že poizkuse s starim, ! regeneriranim gumijem. ki so dali po- j voljne rezultate. Podjetje je pripravljeno i izdelovati opanke predvsem iz materiala | starih gumijastih opank. Na merodajnih mestih bodo še proučili to vprašanje zlasti tudi glede na povečano povpraševanje po usnju, ki je nastopilo, odkar je prepovedano izdelovanje opank iz gumija. = Plačilo starih obveznosti v Avstriji in v Sudetih. Glede starih obveznosti do Avstrije in Sudetov je bil z zastopniki nemških deviznih oblasti dosežen sporazum, po katerem morajo jugoslovenski dolžniki za uvoženo blago iz bivše Avstrije in iz Sudetov izvršiti vplačilo s polaganjem dinarjev na dosedanji način, t. j. na obstoječe likvidacijske klirinške račune samo do konca t. 1. Vse stare obveznosti, ki ne bodo izpolnjene do navedenega roka na dosedanji način, se bodo po 1. januarju 1941 poravnale samo preko jugoslovensko-nem-škega kliringa na podlagi tečaja 17.82 Din za 1 nemško marko. Pri tem se bodo obveznosti v šilingih spremenile v obveznosti v nemških markah v razmerju 300 šilin- fov za 200 nemških mark, obveznosti v eškoslovaških kronah pa v razmerju 100 kron za 10 nemških mark. Aspirin talite Gospodarske vesti = Preskrba z oljem. Banovinski prehranjevalni zavod sporoča, da je sklenil s Prvo hrvatsko tvornico olia v Zagcebu dogovor, po katerem bo navedena tvor-nica dobavila za dravsko banovino ono količino olja. kakor io ie dobavila v letu 1939. ko še ni bilo pomanjkanja olia. Da se prepreči spekulativno zalaganje z oljem, je zavod naročil vsem trgovcem v drav- Borze 23. oktobra Na iugoslovenskih borzah so danes grški boni ponovno nekoliko popustili Do prometa ie prišlo v Boegradu po 53. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 46.87 din za 100 levov. Tečaji na svobodnem trgu se nadalie ravnaio po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 442 do 444 (v Beogradu ie bil promet po višjem tečaju 445 do 446.50). Tudi tečaji nekaterih drugih državnih pairiev so v Beogradu višji. Zaključkov ni bilo. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175 46 — 178.66. New York 4425 — 4485. Curih 1027.44 — 103444. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.99 — 220.19. New York 5480 — 5520. Curih 1269.62 — 1279.62. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.15. New York 431.50. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 444, 4% agrarne 51.50 den.. 4% severne agrarne 51.50 — 52.50. 6°/o begluške 78 bi., 6°/o dalm. agrarne 71.50 bi.. 6°/t šumske 71 bi.. 7°/» stabiliz 92 den.. 7•/• invest. 97 den.. 7% Selieman 100 den, 7% Blair 94.50 den.. 8®/o Blair 99.50 den.; delnice: Narodna banka 6550 bi.. PAB 192 den.. Trbovel jska 340 — 345. Gutmann 55 bL. Sečerana Veliki Bečkerek 650 den., Sečerana Osijek 270 — 275. Osječka lie-vaonica 170 den.. Isds 60 bi.. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den. Beograda. Voina škoda 446 — 447 (446 — 446 30). 4% agi^me 55.50 den.. 4% severne agrarne 52.50 den. (52 50). 6°/o begluške 77.75 den. (77.75). 6% dal m. agrarne 70 den. (70). 6"'« šumske 70 — 70.50, 7"/» invest. 101 — 102. 7% Blair 95.50 den. 8% Blair 101.50 den.. PAB 198.50 — 201. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 23. okt. Začetni tečaji: pšenica za dec. 86.875. za mai 85.375. za julij 80.875: koruza: za dec. 61.875. za maj 62.75. + VVinnipeg. 23. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 70.625. za mai 71.625. za julij 75.875. + Novosadska blagovna borza (23. t-m.) Tendenca nespremenjena. Plenica: za pšenico veljajo odkupne cene po » uredbi. Ove*: baški, sremski 316 — 318. j Rž: baška 326 — 328; ban. 324 — ' 326. Ječmen: baški in sremSki 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 338 — 340: nova umetno sušena 261 — 265. Moka: franko mlin v du-navskl banovini brez skupnega davka in j vreč: >0« 620 — 640; krušna moka 358. ! Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 417.50 — 422.50. ŽIVINA -f- Mariborski živinski sejem dne 22. oktobra. Prignanih je bilo 630 glav živine, prodanih pa 395. Cene so bile naslednje: debeli voli 8.50 do 9.50 din, poldebeli voli 7 do 8.25, plemenski voli 7.50 do 9.25, biki za klanje 6.50 do 8, klavne krave debele 6.50 do 7.50, plemenske krave 7 do 8, krave klobasarice 5 do 6, krave molznice 6.50 do 7.50, mlada živina 7 do 8.50, teleta 9 do II din za kg žive teže. i In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez t1Bayer"-jevega križa! •giM ^ KH t k Km «M uii Naše gledališče DRAMA Četrtek, 24.: Revizor. Red A. Petek, 25. ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 26.: Skrivalnice laven. V satirični komediji »Revizor«' je opisal dramatik Gogolj korupcijo med uradni-štvom, konec preteklega stoletja v Rusiji. Z duhovito satiro je opremil sliko ljudi in njihovih značajev ter njihovih slabosti. Igrali bodo naslovno vlogo Daneš, glavno vlogo poglavarja Cesar, nadalje Kralj, Nabiocka, Levarjeva, Lipah, Drenovec, Skr-binšek Peček, Sever, Plut in drugi. Režiser dr. Kreft. Opozarjamo na dijaško predstavo Sha-kespearjeve tragedije »Romeo 'n Julija«. Obisk te klasične predstave dijaštvu toplo priporočamo. Pri tej predstavi bo imaio priložnost spoznati vse odlike Shakespeara kot dramatika, v prevodu Otona Župančiča. Naslovni vlogi bosta igrala Levarjeva in Jan, nadalje sodelujejo v glavnih vlogah Gregorin, Drenovec, Kralj, Peček, Sever, Lipah, Nabiocka, Gabriielčičeva, M. Danilova, Presetnik, Skrbinšek, Piut in drugi. Režiser dr. Kreft. Delo češke pisateljice Olge Seheinfhigo-ve, »Skrivalnice« bodo igrali v soboto kot predstavo izven abonmaja. Za občinstvo, ki si želi zabave in razvedrila, bo ta predstava zelo dobrodošla. Optimistična veseloigra, pokaže sodobno dekle in ženo v svojevrstnih situacijah. Režiser prof. šest. OPERA Četrtek, 24.: Grof Luksemburški. Red četrtek. Petek, 25.: Figarova svatba. Red premierski. Red četrtek bo imel drevi uprizoritev Leharjeve klasične operete »Grof Luksemburški«. Pri tej predstavi bosta zanimivost dva vložka in sicer: Straussov valček »Pomladni zvoki«, ki ga bo pela Sonja Ivančičeva in plesni divertissement, ki ga bo izvajal naš baletni zbor z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Sodelovali bodo v naslovni partiji Jean Franci, dalje Ivančičeva, Barbičeva, M. Sancin, Poličeva, Zupan, B. Sancin, J. Rus, česnik, Pia-neeki in drugi. Dirigent D. žebre. Režiser E. Frelih. Koreograf inž. P. Golovin. čudežni otrok W. A. Mozart, ki je že s sedmim letom prirejal javne koncerte in je z enajstim skomponiral svojo prvo opero, je v svojem kratkem življenjju napisal ogromno število oper. »Figarova svatba« zavzema med njimi nedvomno popolnoma svojsko mesto, ter je ne samo zavoljo Mozartovega glasbenega genija, ki si nam v njej kaže v vsej svoji moči — temveč tudi zavoljo duhovitega dejanja in izvrstnega dialoga še danes med najbolj izvajanimi deli svetovne glasbene literature. Našo uprizoritev sta pripravila dirigent dr. švara ln šef-režiser naše opere Ciril Debevec. Figara bo pel k. g. Betetto, nadalje bodo peli Heybalova, Ribičeva, Koge-jeva, Kušejeva, Polajnarjeva, Janko, Zupan, Dolničar in Sladoljev. V petek jo bodo izvajali za red premierskL Gostovanje sopranlstke Vanje Leventove. V soboto 26. t. m. bo gostovala Vanja Leventova prvič v letošnji sezomi v naslovni partiji »Tra vi a te«. V teku lanske sezone si je pridobila tako pri kritiki kakor pri občinstvu Sloves. Poleg Leventove k. g. bo nastopil prvič v partiji Alfreda Jean Franci, partijo očeta bo ped Janko. Dirigent N. štritof. Predstava bo izven abonmaja, na kar posebej opozarjamo. Občinstvu priporočamo, da s& pravočasno preskrbi vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 24.: Cyrano de Bergerac. Red C. Petek, 25.: zaprto. Sobota, 26.: Nenavaden človek. Red A. Hutterjevl delavci v Ženinim Na obvestilo, ki smo ga pod tem naslovom prinesli v mariborskem pismu pone-ddjskega »Jutra« smo prejeli naslednji popravek: K notici »Hutterjevi delavci v Zemunu« v ponedeljski izdaji št. 43 od 21. oktobra 1940. prosimo, da v smislu 61. 26. zakona o tisku priobčite sledeči popravek v prvi sledeči številki Vašega lista: Ni res, da smo na lastno pobudo poslali večje število delavcev v Zemun in jim plačali potne stroške v Zemun in nazaj, ampak je res, da smo bili naprošeni, naj damo nekaterim delavcem, ki hočejo potovati v Zemun, 14-dnevni plačan dopust, in da smo tej prošnji ustregli, ker v tem nismo videli ničesar, kar bi bilo graje vredno. I. Hutter m drag. Bratom ln sestram na meji — p o m o £ t DESETI NOVEMBER Exchange Telegraphc, da so v angle&ki prestolnici strokovnjaki podnevi in ponoči na delu. da bi bilo prebivalstvo kolikor mogoče dobro zaščiteno pred napadi iz zraka. Več deset tisoč mož je nepretrgoma zaposlenih z izgotavlja-njem novih zaklonišč, ki bodo še močnejša in udobnejša od dosedanjih. Na razpolago Je dvanajst tisoč ton jekla za konstrukcijo množestvenih bivališč pod zemljo. Angleška vtoda je tudi oddala naročilo za 1.600.000 postelj, ki bodo v teku tridesetih dni postavljene pod zemljo ter bodo na razpolago osebam v zaklonižOih. V večjih zbirališčih bodo ljudem na razpolago tudi prigrizki in čaj. Vlada je pod-vzeLa vse potrebne ukrepe, da bo na ta način stalno oskrbovanih najmanj milijon Londončanov. Poleg tega je izšel ukaz, po katerem ima posihmal vsakih 500 oseb v Londonu na razpolago po enega zdravnika. Nemčija napoveduje zdaj poostritev vojne s podmornicami, ki so bile v zadnjem času zgrajene v njenih ladjedelnicah Londonski promet v znamenju napadov iz zraka Angleško prometno ministrstvo se banrl ta čas z izdelavo novega prometnega sistema, ki se naj uvede v Londonu v zimskem času, ker se je dosedanji prometni sistem izkazal za preveč neokretnega in zadovoljo stalnih alarmov za neuporabnega. V normalnih časih je imela metropola za gibanje velikanskih delajvskih množic na delo in z dela na razpolago zelo obsežne in raznovrstne prometne pripomočke, ki so jih predstavljale predmestne, podzemske in električne železnice, avtobusi in električni avtobusi, zadnji zlasti v predmestjih. Ves ta prometni sistem sedaj ze- Z Daljnega vzhoda r Most pri Namšejn, ki označuje mejo med Indokino in Jinanom. Na drugi strani tega mostu se začenja čangkajškova Kitajska io trpi, zlasti zavoljo vsakdanjih cestnih zapor in ovinkov zaradi bombnih lijakov. Prometno ministrstvo namerava uvesti nočne avtobuse, ki bodo obratovali med delavnicami in delavskimi stanovanjskimi četrtmi, in sicer tako, da ljudem ne bo treba prestopati in dolgo čakati na temnih cestah. Odpade naj tudi čakanje v dolgih vrstah pred postajami podzemskih železnic. Velike tovarne bodo dobile nalog, naj za svoje delavstvo same uredijo prevoze z doma in domov, železnice pa bodo med alarmi pospešile svojo brzino, a podzemske železnice, ki so jih doslej za časa alarmov na mnogih krajih ustavljali, bodo obratovale ne glede na nevarnost. Če še ne veš, zda] izveš: da so te dni obiskali Arad m Temišvar nemški in ruski novinarji, ki so se na licu mesta uverili. da postopajo Rumuni z Madžari popolnoma korektno; da je Portugalska popolnoma zaprla meje za dotok 2idov; da se Amerika duši v žitu in da v Kanadi nimajo dovolj prostorov za vskladi-ščenje zrnja; da je Vilna izbrana za prestolnico sovjetske republike Litve; da ima Rusija po sodba vojaških strokovnjakov v Črnem morju najmanj 150 podmornic; da je madžarska vlada prepovedala lov na divjačino zaradi lanske zime, ki je uničila ogromno število divjih živali; da je tekstilna proizvodnja v Turčiji letos dosegla vrhunec; da Turki utrjujejo obrambno črto pri čataldži; da je v Parizu umrl Joseph Mester, prvi pacient, ki ga je Pasteur rešil smrti s cepivom proti pasji steklini; da so nekdanjo palačo kavkaškega guvernerja kneza Voroncova pretvorili v Dom za otroke. V 250 sobanah bodo namestili 3000 otrok; da je obhajal ruski gledališki umetnik Kačalov te dni 40 letnico svojega umetniškega dela v Hudožestvenem teatru. Elektrika iz Volge Človek, ki spi že leto dni V mestni bolnišnici v Pjatogoisku na Severnem Kavkazu leži že leto dni bolnik, ki nepretrgoma spi. Hranijo ga na umeten način z injekcijami. V zadnjem času se opaža, da kaže bolnik povečano vitalnost. Bolnika so operirali brez narkoze, kajti njegovo spanje je bilo tako trdno, da se navzlic operacijskemu postopku ni prebudil Harmonij iz stekla Za dunajski umetnostno zgodovinski muzej je izdelal neki graditelj harmonijev v Kreibitzu steklen harmonij ki tehta samo 15 kg. Navzlic temu spada med največje instrumente te vrste na svetu. ANEKDOTA Slavni dirigent Biilovv je nekega jutra imel z orkestrom skušnjo za nastop v gledališču. Pevka, ki bi bila morala nastopiti zvečer, se je vadila za večerno predstavo. Dirigent nikakor ni bil zadovoljen z njenim petjem, zato je sredi vaje nenadoma prekinil skušnjo in vprašal pevko: »Milostiva, dovolite vprašanje, ali ste danes že zajtrkovali?« »Nisem,« je odvrnila pevka. »Vidite,« je vpadel Biilow s svojo priznano zlobnostjo, »takoj sem si mislil, da zaradi tega s takšnim tekom požirate tone ... Ogromen sistem za pridobivanje električne sile V Rusiji delajo sedaj načrt, po katerem bi s vodovjem Volge in njenih pritokov ustvarili ogromen sistem proizvodnje električne sile, ki bi na leto dajal 60 milijard kilovatnih ur. Za izvedbo tega načrta je treba zgraditi osem velikih pregrad in prav toliko vodnih central, med katerimi bi bila centrala v Kujbiševu, nekdanji Samari, s proizvodnjo 3,400.000 kilovatnih ur največja hidrocentrala na svetu. Izmed teh osmih električnih naprav je ena, in sicer ob prekopu Moskva—Volga, že v obratu, centrali v Ugliču in Ribinsku Reševanje zasutih v zaklonišču Londonski pionirji in gasilci so te dni osvobodili iz nekega zasutega zaklonišča tisoč ljudi, ki sta jih zasuli dve bombi, kateri sta padli na sosedno hišo. Ruševine so zaprle vse dohode k zaklonišču, tako da nj. mogel nihče iz njega. V zaklonišču ni nihče umrl, samo šest oseb je bilo ranjenih. Te so zdaj oddali v zdravniško oskrbo. se dovršujeta, pri Ribinsku pa ustvarjajo istočasno ogromno umetno jezero, ki bo pokrivalo 475.000 ha zemlje. Na tem ozemlju je bilo doslej 409 kolhozov, 723 naselij, 224 šol, 258 industrijskih obratov itd. 2e spomladi bo vse to ozemlje, ki obsega tudi gozdove in barja, pod vodo. Vsega skupaj je bilo treba preseliti 30.000 gospodarstev. Preselitev se ni našala samo na majhna naselja, temveč tudi na mesta, kakor Mo-loga in Kaljazln, ki sta 150 km drug od drugega. Ameriška moka za Španijo Ameriški Rdeči križ je poslal na špansko 10.000 ton moke, da omili nastopajočo lakoto v deželi. S to pošiljatvijo pa je ustavljen nadaljni dovoz moke iz Amerike v Evropo. Velika bikoborba v Španiji V nedeljo se je vršila v Madridu na čast vrhovnemu šefu nemške policije Himmler-ju velika bikoborba. V bikoborbi so sodelovali najboljši španski toreadorjl VSAK BAN ENA Kadar je dan znak za alarm . . . (»Humorist«) H. Adams 34 LEPA ZAROTNICi Detektivski roman Vsekako! Da je le oči zaprl in spet začul in zagledal Robina Hooda, pa je slišal in videl Karo-lino, njen smeh in njen glas. Misli so mu po bli-skovo rojile po glavi. Čez nekaj trenutkov se je toliko obrzdal, da se je mogel spet s prejšnjim prijaznim nasmehom obrniti k nji. »Zdi se mi skoraj, da bi mi lahko pomagali,« je rekel. »Pri čem?« »Pri tem, da odkrijem svojo ugrabitelj ico in jo primem ...« »Tega pa že ne, ko je mislite tako barbarsko kaznovati!« »In če vam obljubim, da ne pojdem do skrajnosti? Pred vsem bi rad dognal, kako je prišla v moje stanovanje. Stanujem namreč v St Mi-chaels's Courtu — ali vam je ta kraj znan?« Zdaj ie bila Karolina na vrsti, da se zamisli. Je mar Peter vedel, da stanuje tudi v ona v St. Michael's Courtu? Najbrže še ne, toda vsak trenutek je utegnil zvedeti. Poizkus prevare torej m bil oriporočljiv . , .. _ . »Seveda ga poznam,« je mirno odvrnila, »baj tudi sama stanujem tam.« . »Tudi vi stanujete tam? Kako čudno!« Da je bilo vobče še treba potrdila, v tem bi ga bil na- šel. Kaj mu je bil pisal detektiv? »Nekdo, ki so mu razmere na vašem stanovanju dobro znane.« Karolina — začetna črka C! »Kaj vidite v tem tako čudnega?« je hladno in nedolžno vprašala soseda. »Kolikor vem, stanuje v St. Michael's Courtu vsaj štiri sto samskih ljudi obojega spola. To je eden izmed redkih krajev v Londonu, kjer lahko brez skrbi položijo trudno glavo k počitku.« »Da,« je priznal, »tam stanuje mnogo takih, kakor sva midva. Jaz imam pritlično stanovanje v Byronovem domu.« Karolina mu seveda ni izdala, da je prav ona nedavno še živela v tem stanovanju, ampak je samo rekla: »Jaz stanujem v eni izmed drugih hiš. A dajte, povejte mi, kaj ste slišali tako slabega o Honduraški družbi?« Takoj je uganil, da bi rada govorila kaj drugega, in se ni več vrnil k svoji prigodi. 19 Okrog vse mize so se živahno razgovarjali. le Vera Masonova je bila zelo molčečna. Njen sosed, major Waldegrave, je bil oženjen človek, ki pa ni bil pripeljal žene s seboj. Ko je opazil, da se Vera ne spušča v njegovo kramljanje o kriketu in drugih športnih rečeh, se je obrnil k levi sosedi, ki sicer ni bila tako zala kakor Vera, a se je očitno bolj zanimala za takšne stvari. Vera bi bila rada vedela, koliko je bil Peter izdal, ko jo je poljubil. Ukana se je bila obnesla. Prav nič lahko ni bilo tako čvrsto zaplesti ovratnico in zapestnico. Tudi čakanje na Petra v takš- nem položaju je bilo dokaj nerodno, a njena hrabrost je bila nazadnje poplačana. Od tistega trenutka se ji ni bil več približal. Vprašujoči, skoraj sumljivi pogled, ki ga je bil vrgel na njenega brata, ji ni posebno ugajal. 2e kar prevečkrat je bila opazila takšne poglede in vedela je, da ne pomenijo dobrega. Tolažila se je. češ, ako bo gospod Summers nadaljeval to bedasto žrebanje za sosedstvo pri mizi, se ji mora pač kmalu spet ponuditi priložnost, da bo sedela zraven Petra. Zdaj je vedela, da jo ima rad. Kdo ve, ali jo že nocoj zasnubi? Gospodu Bickertonu se je bila ta čas vkljub sosedstvu gospe Neilsonove vrnila dobra volja. Razlagal ji je svoj nauk o poeziji jedi, med tem ko je ona podčrtavala svoje lastne nazore o tej važni dejavnosti s tem, da si je kar moči urno in obilno polnila želodec. Nato je mahoma opazila, da Eva Grantova in stotnik Bradshaw, ki ji je sedel nasproti, ogledujeta njeno biserno ogrlico. To je bilo zanjo dokaj bolj zanimivo od Bickertonovega predavanja o pametni prehrani. »Saj ni sam skor neč pojedu,« je menila nekoč kasneje. »Sam premišljevov je zmerej in vsakat zamudu prložnost, da bi si Še enkat vzev.« »Se puguvarjata o mojih biserih, kene?« je z velikim glasom zaklicala preko mize. »Oh — rekla sem, kako lepa je vaša ogrlica na pogled,« je malce v zadregi odgovorila Eva. »Prov mate, dušca. Stavem, de na Angleškem ni velik bisernih ogrlic, ke bi ble levš od moje, to morem že reči. Moj ta rank mi jo je pudaru. »Ti si kraljica mojga srca,« je djav, »pa imej še take bisere koker kašna kraljica.« Tri leta jih je zbi-rov, preden jih je zbrav.« Njen rezki glas je prevpil vse ostale razgovore, oči pa je ta čas srepo upirala v Evo, ki je bila zaradi tega v čedalje večji zadregi. »Pred nekaj dnevi sem slišal čudno zgodbo o biserih,« se je oglasil stotnik Bradshavv, da bi odvrnil pozornost od svoje zmedene sosede. »Koga ste slišali o biserih?« je vprašala gospa Neilsonova. »Slo je za umetno vzrejene bisere.« »Kakšni so umetni biseri?« je vprašala Dafna, ki je sedela nedaleč od njih in je bila opazila Evino zadrego. »Umetni biseri so kroglice iz cenene snovi, denimo iz biserne matice ali slonovine, ki jih polagajo ostrigam v lupino, da dobe pravo biserovi-nasto prevleko.« »V čem je potem razloček, ako postanejo enaki pravim biserom?« je vprašal Pat Warner. »Razloček med pravimi in umetnimi biseri je podoben kakor med posrebrenimi predmeti in predmeti iz težkega, suhega srebra. Časih je slišati, da so biseri izgubili blesk; to navadno pomeni, da se je tanka prevleka obrabila.« »In koga ste slišali o biserih?« je nezaupno vprašala gospa Neilsonova. Bala se je, da ne bi sumničil njenega lišpa, ki ji je nalik iz svetlega belega marmorja dvakrat ovijal trlepni vrat kaclja Industrije v Zedinjenih državah Glasilo sovjetskih delavskih organizacij o gospodarskih pripravah Amerike za primer vstopa v vojno Sovjetska delavsko-politična revija »Trud« je n e< Lav no priobčila naslednji članek o mobilizaciji ameriške industrije: »Zedinjene države ameriške so edina velika kapitalistična država, ki doslej vsaj odkrito ni zamešana v sedanjo vcjno. Pa se v Ameriki vkljub temu vojno stanje opaža na vsakem koraku, zlasti v industriji, ki se postopoma preureja za vojne namene. Mnoge podjetja «o preobremenjena z naročbami za Anglijo. Tudi ameriška vlada sama daje industriji ogromna naročile, da bi lahko ;z-vršila svoj velikanski načrt oborožitve. Vprašanje preureditve industrije za vojne svrhe skalno polni stolpce ameriških listov. Vse razpravlja o potrebah in pripravah, ko nastopi znameniti »M-day« kakor Američani skrajšano nazivajo dan mobilizacije. Poročila vedo povedati o novih izumih in o izdelavi izpopolnjenih modelov municije, orožja in opreme. Tako so nedavno javili, da je tovarne United States Rubber v De-troitu začela izdelovati kombinirane gumijaste in jeklene plošče za oklope letal. Podobnosti tega modela in način izdelave teh plošč drže seveda v tajnosti, toda po obvestilih, ki sc prodrla v javnost, je taka plošča odpornejša proti zadetkom nego neprimerno težja čisto jeklena plošča. V tovarnah Republic Steal se izdeluje nova vrsta oklopa za tanke, ki je baje mnogo lažji od dosedcnjih in tudi mnogo trši. V teku zadnjih let so v Zedinjenih državah izdelali podroben načrt za mobilizacijo industrije. Vojno ministrstvo je proučilo zmogljivost kakih 20 000 podjetij ter je med temi izbralo 10.000 tovarn za vojne dobavitelje. Za izbrana podjetja sc določene količine surovin ter naročeni predmeti, ki bi jih morala dotična tovarna začeti izdelovati takoj s prvim dnevom mobilizacije. Da bi se tovarne naučile izdelovati predmete vojaške potrebe, je vojno ministrstvo že v mirnih časih delilo mednje naročila, ki se imenujejo »trenažna« naročila. Načrt v^jne industrije pa ne obsega samo onih podjetij, katerih značaj je splošno priznan kot vojni, marveč tudi taka. ki imajo izključno res mirnodobsko proizvodnjo. Tako morajo tovarne za gramofon- zdaj izdelovati zažigače z,Deutsche Nachrichten«, poroča o prosvetnih in šolskih prilikah na Kočevskem. Med drugim napoveduje list, da pričakujejo Kočevci skorajšnega povratka svojih rojakov učiteljev, ki se nahajajo sedaj" na šolah izven Kočevskega. Med njimi so: Anton Krische v škocjanu pri Turjaku, Rosa Meditz v Cerkljah pri Kranju, Fritz Hogler v Mokronogu, Maks Tschinkel v črneči vasi, Alols Tscherne v Slivnici pri Grosupljem Helena Kreiner v Brežicah, Josephine Erker na Robu pri Velikih Laščah, Stefi Kreiner v Pilštajnu, Wilhelm Kauland v Jagodnjaku in drugI. Dalje poročajo »Deutsche Nachrichten« o prvem sestanku nemških odvetnikov, sodnikov in pravnih zastopnikov v raznih podjetjih. Sestanek je bil na pobudo voditelja nemške narodne manjšine dr. Janka. Ustanovljena je bila organizacija nemških pravnikov, ki bo delovala v okrilju kultur- bunda. Za voditelja nemških pravnikov v Jugoslaviji je bil postavljen mariborski nemški odvetnik dr. Franz Brandstetter. Nemški pravniki bodo posvetili preko svoje organizacije svojo pozornost predvsem borbi za pravice nemške manjšine. Baviil pa se bodo samo s pravnimi vprašanji ln se izogibali politike. Podpirali bodo s svojimi prispevki v listih m revijah težnje nemške manjšine. V Imenu nemških odvetnikov iz Slovenije je pozdravil zbrane nemške pravnike odvetnik dr. Bučar iz Maribora. Izločitev Židov iz veletrgovine z živili Banska uprava v Novem Sadu je objavila v zvezi z uredbo o izločitvi Židov iz veletrgovine z živili poziv, da se najkasneje do 31. oktobra prijavijo vse veleti-govine z živili, ki so delno ali popolnoma v rokah Židov. Pozivu se morajo odzvati tudi vse pravne osebe in industrije z živili, katerih gospodarji ali delničarji so Zidje. Za Žide se smatrajo vsi katerih starši so bili rojeni v židovski veroizpovedi, četudi so morda pozneje spremenili svojo vero. Za Žide se smatrajo tudi vsi tisti, ki so bili rojeni v mešanem zakonu in bili krščeni po židovskem obredu. V poštev prihajajo vsi Zidje, ki se bavijo s prodajo in nakupom na veliko, z uvozom in izvozom žita, moke, kruha, testenin, živine, mesnih proizvodov, masti, mleka in mlečnih proizvodov, slanine, sadja, kave, riža, vseh vrst pijač, olja, sladkorja, kvasa, vseh vrst kolonialnega blaga itd. Za veletrgovino z živili se smatra vsaka trgovina, ki ne prodaja svojih predmetov neposredno konzumentom. Ta poziv dunavske banske uprave je tem bolj zanimiv ker je z njim prvič podrobneje objavljeno, kako naj se izvajajo proti-židovski ukrepi v uvodu omenjene uredbe. Mafto je vegjetau, da bi banritaa uprava, sama določila, koga smatra za Žida in koga ne kaj spada pod pojem živil in kaj ne. Računati je treba, da je sestavila svoj razpis po navodilih ministrstva trgovine ln da se bo torej uredba izvajala tudi v drugih banovinah po istih smernicah- Skrbi zagrebških nogometašev V Zagrebu je bil v torek sestanek delegatov zagrebških nogometnih klubov. Razpravljali so o raznih vprašanjih v zvezi z občnim zborom Hrvatske nogometne zveze. i Med delegati se je prijavil k besedi tudi ; predsednik +e zveze dr. Kraljevič, ki je v j svojem govoru dejal da čakajo hrvatske nogometaše v bodočnosti velike naloge. De-i jal je med drugim: »Predvsem moramo storiti vse, da bomo včlanili našo Hrvatsko nogometno zvezo v mednarodno nogometno federacijo. Tako bomo tudi na polju nogometa formalno priznani kot samostojna edinica enakopravno z drugimi narodi. To pa bomo dosegli samo takrat, če borno vsi složni.« Blaženi hrvatski nogometaši, ki nimajo v .sedanjih težkih in usounih časih druge skrbi, kakor kako bi se izločili iz jugoslovenske nogometne reprezentance in se vključili v mednarc>dno nogometno federacijo kot »samostojna edinica«. Med nami so pač ljudje, ki ne vidijo, kako so postali danes mali narodi sami »žoge« v velikem nogometu med silnimi in velikimi državami... Virginio Gayda o novem gospodarskem redu V uvodniku »Giomale d' Italia« se bavi Virginio Gayda s pogajanji ki jih je imel v Berlinu z nemškimi zastopniki italijanski minister za zunanjo trgovino Riccardi. Gayda poudarja, da se mora vsak problem bodočega gospodarskega reda ki bo stopil na mesto sedanjega demokratičnega reda, rešiti v sporazumu med Nemčijo in Italijo. Tako ustvarjena načela bodo tvorila osnovo bodočega reda. Gospodarski činitelji, v katerih se Nemčija in Italija vzajemno izpopolnjujeta, se bodo morali tudi v bodoče dalje razvijati v čim večjem obsegu. Ta razvoj bo obsegal tudi gospodarstva drugih narodov po načelu skupnega sodelovanja, kar je najboljši način za zagotovitev evropske samopreskrbe. Vendar bo Italija še dalje z vsemi silami delala za svojo lastno sam opreskrbo. Kakor Nemčija mara tudi Italija povišati svojo industrijsikio proizvodnjo. da bo lahko zavzela v Evropi mesto demokracij. Dasi Italija v pogledu industrije — izvaja dalje Gayda — nI tako razvita kakor Nemčija, bo vendar izgradila svojo Industrijsko proizvodnjo ter razširila svoje trge doma in v ostali Evropi. Italija. Nemčija in gospodarske skupine ki se bodo stvorile okoli njih, bodo svoj gospodarski promet uredile po načelu kliringa- Za osnovo obračuna bosta služili lira in marka. Tega kliringa se bodo lahko udeležile tudi druge države. Države, ki se ne bodo pridružile temu rediu, bodo blago lahko zamenjavale kompenzacijskim potom. Zlato ne bo več obvladovalo mednarodne trgovine, marveč bo služilo samo za izenačenje kliringa Tečaja lire in marke bosta odločilna, temelj za ti dve valuti pa bo tvorila zmogljivost proizvodnje obeh držav. Arijsko pokolenje cerkve* nih uslužbencev na češkem Kakor poroča »Centrali European Press« (Ceps) iz Prage, je uradno glasilo olomu-ške nadškofije pozvalo podrejeno duhov-ništvo, upokojence in cerkvene »lužitelje, nadalje semeniščnike in sploh vse duhovne osebe, naj z listinami dokažejo arijski izvor svojih staršev in starih staršev. Isto velja tudi za vse cerkvene nameščence lai-škega stanu, ki morajo dokazati tudi arijsko pokolenje svojih zakonskih žena. Predmetne izjave z listinami vred se morajo predložiti nadškofijskemu uradu do 24. tega mesca. Stroški nemške zasedbe v Francifi Po nemških listih posnemamo o tem naslednje podatke: Po mnenju Angležev pomeni prevalitev stroškov nemške zasedbe v Franciji na Francoze izkoriščanje francoskega naroda. Kakor znano, so bili v pogodbi o premirju ti stroški določeni na 20 milijonov mark na dan in je zanje Francija zadolžena po kurzu 20 frankov za eno marko. V Angliji pa pozabljajo, da so zavezniki uporabljali enaka sredstva tudi nasproti Nemčiji, le s to razliko, da Francija ni nikdar določila zneska nemške odškodnine. Nasprotno pa omogočajo sedaj Franciji v naprej določeni izdatki za nemško zasedbo redna proračunska predvidevanja, obenem pa je mogoče odplačevanje v dobavah. Razen tega se vštejejo v te prispevke tudi vse odškodnine za nemške rekvizicije na začetku zasedbe. ŠPORT Delo za zimo se je začelo (ZSSJ o pripravah doma in na tujem za letošnjo smučarsko sezono) Brez posebnih obvestil posameznikom. V globoki tugi sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaflostno vest, da se je po mukepolni bolezni v 53. letu starosti danes ob 17. preselil v večnost moj ljubljeni soprog, odnosno svak in stric, gospod hotelir in posestnik Dragi pokojnik bo prepeljan lz Ormoža na svoj dom v Laškem, kjer bo pogreb v petek, dne 25. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, na domače pokopališče. Laško, dne 23. oktobra 1940. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo Včeraj smo — vsekakor z nekoliko zamude, za katero pa ne zadene krivda nas — prejeli prvi izvod »Zimskosportne korespondence«, ki jo bo izdajal Ziniskosportni savez kraljevine sem in tja z namenom — kakor pravi sam, — da bo športnike in organizacije obveščal o deln v zimskem športu doma in v tujini. To propagando delo našega vrhovnega zlmskosportnega foruma je vredno vse pohvale in priznanja in je želeti samo, da U bilo teh izvodov njegove korespondence čim več in čim izčrpnejših, pri tem pa seveda vsakokrat o pravem časn tudi v rokah športnega tiska, predvsem doma-če ga. Iz omenjenega prvega Izvoda posnemamo nekaj gradiva, ki bo zanimalo tudi širšo športno javnost, kakor sledi: Delo v zimskosportnih organizacijah za prihodnjo sezono je povsod v teku. Slovenska zimskosportna zveza posluje na Jesenicah ter se tudi živahno pripravlja, da bo letos s svojimi tremi narodnimi zvezami organizirala čim uspešnejšo smučarsko sezono. Izmed podrobnih načrtov je omeniti termine, ki so za tekmovanje za državna prvenstva že določeni, izvedba pa bo poverjena posameznim narodnim zvezam, ln sicer na dan 19. januarja 1941 v štafeti 4X10 km, v skokih in norveški kombinaciji v dnevih 25. ln 26. januarja, v vztrajnostnem teku na 30 km na dan 16. februarja, v alpski kombinaciji v dnevih 15. ln 16. marca ter v mladinskem tekmovanju v dnevih 1. in 2. februarja. -»Triglavski dan« bo razpisan za 20. aprila 1941. Giede tečajev za tekmovalce, ki bodo letos morali zastopati državne barve v tujini, za enkrat še ni nobene rešitve, ker zimskosportna zveza nima nobenih sredstev niti zagotovila, ali in kdaj jih bo dobila. Pri vsem tem pa je v mednarodnem smučarskem koledarju že odrejen važen tekmovalni termin, in sicer v času od 1. do 10. februarja za smučarske tekme za svetovno (Fis) prvenstvo, ki bodo v italijanski Cortinl d' Ampezzo. To italijansko zi-movišče je po Izjavah prirediteljev že vzorno pripravljeno za to veliko smučarsko prireditev, na kateri računajo z udeležbo 15 narodov, verjetno pa jih bo prišlo tjakaj zaradi Izrednih časov osem do de- set. V Cortini so zgradili krasno novo »ka>-kalnico, ki bo dovoljevala skoke do 80 m. V mednarodni smučarski organizaciji (Fis) je spet nastala kriza. Predsednik Oestgaard je zapustil Norveško ln verjetno bodo na seji Fise v Cortini načeli tudi vprašanje zasedbe predsedniškega mesta. Zdaj poslujeta kot prvi podpredsednik Finec Aaro in kot drugi podpredsednik Ceh dr. Moser. Severne države smatrajo tega Finca za bodočega predsednika in priporočajo preselitev Fise na Finsko, v Srednji Evropi pa se zmerom bolj uveljavlja zahteva, da bi po turnusu slednjič ta mednarodna organizacija* morala priti tudi ▼ Srednjo Evropo. Kot kandidat za prvega predsednika lz teh krajev bi prišel v poštev grof Bonacossa (Italija). Seveda pa tega vprašanja ne more rešiti nobena seja uprave, temveč samo kongres, ki ga letos ni bilo in je težko reči, kdaj ga bo sploh mogoče sklicati. Nekaj drobiža Nemčija bo otvorila svojo smučarsko sezono z vsakoletnim sestankom svojih smuških voditeljev na Zugspitze dne 20. novembra, ko bo tamkaj tudi prva tekma v slalomu. Velika mednarodna smučarska prireditev v Garmischu bo v dnevih od 14. do 17. februarja, torej šele po končanih Fis tekmah v Italiji. Norveška je dobila novo upravo v svoji reorganizirani zvezi, ki šteje nad 1600 društev z nad 80.000 člani, v kateri Imajo bratje Ruudi velik vpliv, posebno starejši Sigmund. Vsi trije svetovni prvaki bodo ostali na domačih tleh. V sporedu so že določene tekme v Holmenkolnu, na katerih pa letos prvič ne bo navzočna — kraljevska rodbina. Na švedskem bodo letos uvedli športni znak za dobrega smučarja. Za dosego tega znaka bo moral presmučati 10 km v času 1:15. V Švici so zahteve za takšen znak mnogo ponižnejše, ker morajo kandidati presmučati 16 km v času 1:30 do 2:00 po starosti. Francija je poverila vodstvo smučarskega športa znanemu delavcu v tej športni panogi Blanchonu. ki že pripravlja izvedbo vseh prvenstev in sestavlja tudi reprezentanco za morebitno nastope v tujini. Pauli Pitkanen, p! ovit i finski in svetovni smučarski prvak v teku na IS km. je na posledicah voine težko obolel in ne bo bržkone nikoli več ozdravel. Narod in šport sta z njim izgubila junaka! Gradjanski in Hajduk — prijatelja • • • Zagrebški GradjansKi in spiiibki ilajduk sta stara »prijatelja« in skoraj ni minila nobena nogometna sezona, da si ne bi bila skočila v lase, bodisi na zelenem polju bodisi za zeleno mizo ali pa na obeh terenih hkrati. To medsebojno »naklonjenost« sta si seveda ohranila tudi potem, ko je v teku reorganizacije hrvatski nogomet dobil svojo avtonomijo ln je začela hrvatska nogometna zveza uvajati red in disciplino tudi v mestu pod Marjanom. Burni dogodki od takrat so našim čitateljem bržkone še v spominu, zadnji odmev vseh teh sporov je bil ta, da so Hajdukovci odložili vse funkcije v zagrebški centrali in prekinili vse športne odnošaje z največjim hrvatskim nogometnim klubom. Situacija se je tako zaostrila, da so se v Zagrebu nazadnje odločili za sklicanje izrednega občnega zbora, ki je določen za nedeljo 3. novembra. Ko se duhovi nikakor niso hoteli pomiriti, so v Zagrebu na poziv predsednika HSS dr. Krnjeviča sklicali sestanek, na katerem sta se Gradjanski in Hajduk pomirila tako temeljito, da ta izredni občni zbor HNS zdaj prav za prav ne bo imel več pravega pomena. O tem sestanku je bil izdan oficielni komunike, ki navaja, da so delegati — bilo jih je vsega 7 iz Zagreba in Splita — proučili celotno situacijo in vsa sporna vprašanja ter ugotovili, da prepad med njimi ni tako velik, kakor so ga skušali naslikati neprijatelji hrvatskega športa ln složnega sodelovanja med tema dvema kluboma. Delegati so se sporazumeli o rešitvi vseh medsebojnih vprašanj in še o tem, da bodo poživili stare prijateljske odnošaje. Ta način reševanja športnih sporov je vsekakor edinstven! Da ne bomo predolgi, se bomo poslužili kar komentarja beograjske »Politike«, ki se ji zdi ves komunike precej čuden. Najbolj čudno pa je to, da so se krivci teh sporov zdaj spravili nad neprljatelje hrvatskega nogometa, medtem ko so prej vsak po svoje slikali krivdo drugega, tako da je skoro na dlani, da so ti neprijatelji hrvatskega nogometa samo pisci takih komunikejev in nepomirljivi voditelji takih klubov. ' V zvezi s to rešitvijo z vrha se nam nehote vsiljuje zapeljiva misel, kako in kje bi našli še koga, ki bi mogel in znal v našem jugoslovenskem športu tako radikalno in na eni sami seji rešiti cele kopice sporov in ne soglasij, ki jih mrgoli po vseh športnih organizacijah od Triglava do Var-darja in so nam v zadnjem času prizadejala že toliko zla in škode na račun nemote-. nega dela in prejšnjega razvoja v športu. Razpis medklubskega atletskega tekmovanja SK Železničarja v nedeljo 27. t. m. SK železničar priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10. na svojem stadionu ob Tržaški cesti zaključno medklubsko atletsko tekmovanje. Spored tekmovanja: tek 100 m, tek 200 m, tek 110 m zapreke, skok v daljino, skok v višino, met krogle, met kopja, štafeta (400X300X200X100 m.) Prijave je poslati na naslov SK železničar, Maribor, najpozneje do sobote dne 26. t. m. ob 12. Prijavnine ln nagrad ni. Tekmuje se na tekališču, ki je dolgo 433 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico starta Imajo vsi verificirani in neverificiranl atleti klubov, ki so člani SLAZ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS-a. j če bo slabo vreme, tekmovanja ne bo. Razpis tekmovanja v olimpijskem peteroboju za prvenstvo Celja v nedeljo, dne 3. novembra i SK Celje razpisuje tekmovanje v olim-pijskem peteroboju za prvenstvo Celja in za pokal g. A. Misleja. Tekmovanje bo v nedeljo 3. noveiui« s pričetkom ob 9.30 na celjski Giazijt Tekališče je dolgo 380 m, ima 4 nedvjgsjene zavoje in je pokrito z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov, ki so včlanjeni v SLZ. Naslov prvaka Celja in pokal prejme prvoplasirani Celjan. Drugi prejme diplomo. Pokal brani Adolf Urbančič. Razen disciplin peteroboja bodo še druge discipline. Vrstni red tekmovanja je naslednji: daljina, 800 zri, kopje, 110 m z zaprekami, kladivo, 200 m, krogla, 1.000 jun., disk, troskok, 100 m jun., 1.500 m. Prijave je treba poslati do 2. novembra na naslov: SK Celje, Celje, Gosposka 20. Prijavziizia za peteroboj 10 din. Gimnastično-plavalni tečaj za dame in gospode Bliža se zimska sezona — smučarji začnejo pregledovati smuči, popravljati stremena, impregnirati les itd. Redki pa so oni, ki pri tem mislijo tudi nase — V jesenskem času, ko zn kopanja in nI toliko možnosti za daljše izlete, je potrebno, da se obdrži telo prožno, načrtno vež-banje telesa. Zaradi tega vas vabimo, da se vpišete v gimn. plavalzii tečaj, ki se bo pod strokovnim vodstvom vršil v zimskem kopališču SK Ilirije na Gosposvetski cesti (ob progi) ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. od 4. XI. do 16. XIL Prijavnina za ves tečaj znaša kljub visokim režijskim stroškom samo din 100.—. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. Ne bo vam žal, prijetne ln koristne bodo te ure v kopališču. Opozarjamo, da nI nobene nevarnosti, da bi se prehladih, ker bosta voda in temperatura v kopališču vedno primerna, razen tega pa je v kopališču tudi čakalnica ln fen, da se lahko kopalci ohladijo in osušijo. Prijateljska nogometna tekma na Vrhniki. Preteklo nedeljo je na Vrhniki v prijateljski tekmi gostovalo moštvo SK Borovnice, ki je tekmo izgubilo s 3:9. Visoki poraz ni nezaslužen, kar se pravi, da bodo morali Borovničani še mnogo delati, preden bodo lahko enakovreden nasprotnik Vrhniki. Se manj pa imajo seveda pravice, da bi si lastili naslov prvaka Notranjske, ne glede na to, da takšno tekmovanje sploh ni bilo razpisano niti odigrano med vsemi klubi, ki bi za ta naslov prišli v poštev. Iz Slovenske nogometne zveze. Po sklepu upravnega odbora z dne 22. t. m. pozivam naslednje igralce, da se javijo danes ob 15.45 v garderobi SK Ljubljane: Landt-ner, Rupar, Sedej, Perharič, Kroupa, Vovk, Pelicon, (vsi SK Ljubljana); Gvardjan-čič, Sočan, Razbornik (vsi ŽSK Hermes); Trškan (SK Mladika); Fajon, Urbančič, (SK Jadran); Kumer Marjan in Kumer Josip (oba SK Korotan); Rogel (SK Svoboda) in Tomažič (SK Grafika). Spodnjo opremo naj prinese vsak s seboj, (dres) pa da na razpolago SK Ljubljana — Deržaj s. r., zvezni kapetan. SK Mars Opozarjajo se vsi juniorji, da bo danes strogo obvezen trening. Jutri ob 20. naj se vsi juniorji udeleže članskega sestanka — na običajnem mestu. Sestanek bo samo za juniorje. Načelnik. SK Jadran. Drevi ob 19. strogo obvezen sestanek vseh aktivnih igralcev v garderobi na igrišču. SK Grafika. Drevi ob 19. odborova seja, ob 20. članski sestanek zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem. Načelnik. Ljubljanska zimsko-sportna podzveza. Seja upravnega odbora bo v petek 25. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«. Prosimo točno ln polnoštevilno! Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Sklicujem sestanek vseh lahkoatletskih sodnikov pri »Sesticl«, ln sicer v petek 'e 25. t. m. ob 20. Jakob ^ J s. r. predsednik sodniškega zbora MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pri ■tojbino Din 3.— za šifro sili dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda 1 Oln. davek 3 Din, za 5liro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Hišnika aženjenega. brez otrok, jB&nesljlvega. vajenega vrtnega, sadjarskega dela, sprejmem. Ponudbe In sporočilo dosedanje službe na ogl. odd. pod »Trajno«. 28939-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem za mešano delo, posebno za gojzeri-ee, takoj. Mesto stalno. Hrana ln stanovanje v hiši. Ignac Korltnlk, Dol pri Hrastniku. 28842-1 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatje — strokovnjaki. Novinarski dom, Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12. 219-4 Stare moške obleke čevlje, perilo itd kupujem. Pridem na dom Dopisnica zadostuje — Alojzija Drame, LJubljana, Gallusovo nabrežje 29. 26324 7 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Kupim 2 majhna braka za pogon zajcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brak«. 28858-7 Doge iz kostanjevega lesa za sodčke od 20 do 25 litrov, suhe, kuni™ več jo množino. Cenj. po nudbe z naznačbo naj nižje cene na ogl. odd. Jutra pod »Doge«. 28838-7 Servirajte Vašim gostom mesto ruskega čaja okusni Emona" cvetlični čaj z limono, rumom ali rrflekom. Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah. Parcele naprodaj v Siflci med re- mizo in staro mitnico in na Kodeljerem. Ponudb« na ogl. odd. Jutri pod iifro »Nizka cena«. Parcele naprodaj v št. Vidu. Vižm&rjlh ln Mednem Uk žel. postaje ob Savi. Poizve se: Vlžmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge). 27542-20 Mlin z žago ali brez malo ali veliko posestvo kupim na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro plačam*. 28953-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Brivnico dobro vpeljano prodam ali pa oddam v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 28967 17 K Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Trgovski lokal najmodernejša op emijec (elektrika, plin, vodovod, telefon in lastni WC), prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo se takoi odda aa Tyr5evi c. št. 47/b. 28667-19 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjtt znesek 20 Din Prazno sobo lepo ln solnčno, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice v bližini bolnice oddam takoj. Naslov r vseh posl. Jutra. 2884123 Prazno sobo se odda višjemu oficirju b 15. nov. Bolgarska ul. 23, I. nadstr. 28850 23 Inteligenta snednjdh let, resnega, značajnega, želi spoznati učiteljica. Prednost učitelji. Dopisi pod šifro »Plavolaska« na ogl. odd. Jutra. 28934 25 Lepo sobo s hrano ln souporabo kopalnice v bližini centra. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 28956-23 Soba s hrano za 700 din mesečno, se odda. Karlov-ška c. 38. 28970-23 Natakarico se takx>J sprejme Na-rtov v vseh posl. Jutra. 28947-1 Dva krojaška pomočnika :ea male komade in vajenca sprejme takoj — Sllbar, Mestni trg 8-1. 28945 1 Samostojne kuharice dobe službe v posredovalnici v Wolfovl ulici 10 ln ženske dobe ceneno prenočišče. 28932-1 4 dobre čevljarske pomočnike za vsa boljša dela sprejme Ignac Bizjak, Prtm-skovo 163, Kranj. 28957-1 Frizerko samostojno moč, sprejmem takoj v stalno službo. Plačam dobro. Salon Koritnik. škofja Loka. 28960-1 Iščem dobro izurjenega brivsko frizerskega pomočnika. Nastop takoj. Hra na in stanovanje v hiši. Plača po dogtovoru. — Ivanka železnik, Celje, Kralja Petra cesta 14. 28964 1 Službe išče Vsaka beseda 50 par za dajanje naslova 5 Din nalmanjšl znesek 15 Din , Hotelski sluga pripraven, govoreč slo vensko, srbsko, nemško, hoiandsko, vesten in pošten človek, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče službo v kateremkoli podjetju Ponudbe pod šifro: »Hišna dela' na ogl. odd. Jutra. 28842-2 Šivilja z večjo prakso gre šivat na doni Ponudb« na ogl. odd. pod »Spretna« 289i4-2 Šofer z večletr-o prakso, vajen vseh bencinskih ter Diesel avtomobilov išče službo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Nastop takoj'. 28963 2 Trgovski sotrudnik verziran manufakture. galanterije, konfekcije, z daljšo prakso, zmožen samostojnosti, la re. ferencami, zanesljiv, vesten in pošten, želi na mestitve. z 10-15.000 din kavcije. Vzame tudi mesto poslovodje navedene stroke. Ponudbe pod »Podjeten, zmožen« na ogl odd. Jutra. 28970 2 Vajenci (ke) šiviljsko vajenko sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 28954-44 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 20 Din DKW motor v odličnem stanju. Cena 3600 din. Generator delavnica. Tyrševa c. 13 (Flgovec). 28948-10 Generatorje na pogon z ogljem, najboljši sistem, za vse vr-ste avtomobilov ln stabilnih motorjev dobavlja: Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec). 28950-10 P^dam^Vi Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Železna peč za velike prostore ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Tyrševa 12. 28911-6 KmpHal Beseda 1 Din, davek j Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom m varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva:cl brezplačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom«, LJubljana. Dvor žakova 8. Iščemo Dover lenike. 199 Kupuje! Prodajal Hranilne knjižice oang in nraminic tei vrednostne papirje po najugodnejših cenan Bančno kom. zavod Maribor. 229-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah lr. takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12. 28952 16 Imam gotovine 200 do 300 tisoč, s katero bi pristopil kot družabnik k dobro obstoječemu podjetju v Ljubljani ali bližnji okolici. Tekstilna ali ple-tilna stroka ima prednost. Besni interesenti naj se obrnejo na; RUDOLF ZORE Ljubliana, Gledališka ul. 12 28951-16 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Rujavo aktovko z Leica filmi sem izgubil na poti od Hradeckega vasi proti prelazu na Dolenjski cesti. Odda naj se proti nagradi din 100 Društvena ul. 5, L j ubij. - Moste. 28898-28 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44-20 228-20 Poceni prodam lepo dvostanovanjsko, novo, davka prosto hišo v neposredni okolici Maribora. Solidno z opeko zidana, klet, vrt, voda, ob glavni cesti in avtobusni postaji. A. Prodan, Krekova 10-in. Celje. 28962-20 W!T1fT7nŠ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din 2 triciklja nova. prvovrstne izdelave, po zelo nizki ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Flgovec). 28949 11 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Enosobno stanovanje iščem na Iliriji do 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«. 28959-21a Dopisi Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj SI znesek 20 Din Ca-cek Dopis s pota in karto prejela. Sem stalno s Teboj. Pismo pri Milanu T. 28943-24 Sobe išče Vsaka beseda 50 par, ea dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom Iščem. Ponudbe pod »V mestu« na ogl. odd. Jutra. 28940-23a Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po nato čUu ln najnižji ceni Gu stav Er klavec. Ljublja na, Kodellevo. Povšeto-va 47. teL 25-91. 226-33 Kislo zelje, repo po znižani ceni prvovrstno dobavlja v sodih Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. telefon 35-39. 233-33 Sveža jajca vedno dobavlja veletrgovina jajc Maks Fri tasti and, Ptuj, Zrlnjsko-Frankopanska cesta 10. zahtevajte cenik. 28874-33 SBroTfct - pečena od 42 do 40* močna, j v norih hrastovih trans- ; portnlh sodih, cca 7300 litro naprodaj. Naslov ▼ i vseh oosL Jutra. 28872-33 , Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din. sa šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjfii znesek 20 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, wolfova □lica Informacije Cenjenim odjemalcem sporočam, da tudi po moževi smrti sprejemam za praznike vseh svetnikov naročUa za vence ln za oskrbovanje grobov. Se priporoča tudi za nadalje Štefka Brložnlk, vrtnarstvo, Brežice. 28955 31 Kovač Anton potnik, zglasite se takoj. Remec, Dolenjska c. 28961-31 Čebulo zelje ln krompir dobavlja Josip Lah, Osluševcl pri Ptuju. 18527-33 Pokvarjeno moko v vsaki množini kupi: Tvornica filca, Mengeš. 28930 33 Kupim jabolka, boljših vrst, zdrava, ki se obdrže čez zimo. Potrebujem jih 600 do 800 kg. Ponudbe z naznačbo vrst ln najnižje cene nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Jabolka«. 28839 34 Zahtevajte povsod britvico A L C O S O PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Od Vas i« . visno, 'a imate obleko vedno '-ot novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica SveUolikanlca (NSERIRAJTE V „JUTRU"! PUH ODEJE ima v zalogi Sever Rudolf Marijin trg 2 Premogovnik svetlega premoga, najboljše kvalitete, večjega obsega, v obratu, išče primernega družabnika s kapitalom najmanj Din 1,500.000.— v svrho povečanja obrata. Sijajna priložnost in dobičkanosna naložitev kapitala. Vsak riziko izključen. Samo resni interesenti naj se javijo na naslov: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Iz Gornje Radgone gr— Praznik obmejnih jadralcev. Ot>-mejna jadralska skupina v Gornji Radgoni je v nedeljo 20. t m. razstavila m občinskem dvorišču svoje dosedanje izdelke ter se na ta način predstavila širši javnosti. Pri tej priliki je bila izvršena tudi pomembna slavnost, in sicer svečan krst dograjenega drugega letala, katerega diči ime »Stražar«. Po pozdravnem nagovoru predsednika skupine g. Stelcerja je opravil blagoslovitev kaplan g. Vahčič, ku-moval pa je letalu trgovec g. Anton Korošec, ki je po cerkvenem obredu podal kratek pregled neutrudljivega dela pešči-c epožrtvovalnih jadralcev, katerim je čestital na doseženih uspehih. Zaključil je z vzklikom Nj. VeL kralju, nato pa je sledil ogled vseh razstavljenih modelov, ter novozgrajenega »Stražarja« in delov tretjega jadralnega letala, ki je v gradnji. Naši mladi jadralci so to pot za nekaj izkušenj bogatejši, ker bi bili sicer z boljšo organizacijo lahko nudili navzočemu občinstvu precej več zanimivosti ter s tem dosegli pri občinstvu večji odziv. gr — Stroga obsodba znanega trgovca Antona Krempla iz nemške Radgone. Pred graškim deželnim sodiščem se je zagovar-jla te dni radi prestopka deviznih predpisov znani radgonski trgovec Anton Krempl, ki je bil aretiran že lani v novembru. Dolgotrajna preiskava je dognala, da je oškodoval državo za okroglo 93.000 RM, v naši valuti za okrog poldrugi milijon dinarjev. Obsojen je bil na 4 leta ječe in 100.000 RM denarne globe. Trgovec Krempl je po rodu iz Podgrada pri Gornji Radgoni ter je do prevrata imel trgovino v Gornji Radgoni. Ob prevratu je prodal trgovino bivši Gospodarski zadrugi, sam pa se je naselil v sosedni Radgoni kot nemški državljan. gr— Trgatev je v polnem razmahu. Kakor smo poročali, se je zaradi slabega vremena v prvi polovici oktobra morala trgatev v Slovenskih goricah odgoditi na drugo polovico. Zadeli so oni. ki so verovali, da bo druga polovica oktobra toplejša in ugodnejša za trgatev. Mali vino-gradniik so končali trgatev že pretekli teden, med tem k oso vsi večji vinogradniki pričeli trgati šele v ponedeljek 21. oktobra, v pričakovanju, da bo vsak topel sončni dan dodal še pol stopinje sladkorja In res je tako, med tem ko je mošt pri trgatvi pretekli teden jedva doseeel do 16 stopinj sladkorja, znaša ta teden 16, 17, 18, tu pa tam na izredno lepih legah celo do 20 stopinj. Temu primerno so tudi cene v začetku tedna poskočile in znašajo od 6 do celo 11 din Kupili!© razne rabljene stroje za predelovanje mesa. — Ponudbe poslati na »CEPRAD« — Mladenovac, z opisom in ceno. S Naznanjamo žalostno vest, da je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa Marija Zaje bivša mesarica dnes, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. oktobra 1940 ob 15.30 iz hiše žalosti, Zaloška c. 186, Moste, v atepanjovaa. Ljubljana, dne 23. oktobra 1940. Žalujoče rodbine: Pavčič, Zaje, Dolinšek Podružnica CM družbe in Sokolska četa v Koprlvniku javljata, da je danes nenadoma preminul njun predsednik ln starosta, brat Prinčič Drago poštar in koroški dobrovoljec Pogreb dragega brata bo ▼ petek, dne 25. t. m, ob 15. ori na farno pokopališče v Koprivniku. Neumornemu nacijooalnemu delavcu blag spomin! Koprivnlk, dne 23. oktobra 1940. Podružnica CM družbe in Sokolska četa Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je danes 23. t. m. nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog in tatek, gospod Drago Prinčič poštar v Nemški loki Na zadnji poti ga spremimo v petek, dne 25. t. m. ob 15. uri na farno pokopališče v Koprivniku. Koprivnlk, Zagreb, Selce, Annecy, Brooklyn, Tržišče, Graz, dne 23. oktobra 1940. r Zali, žena; Danica, hčerka; Dragec, sin; Joško, Teodor, Anton, Franc, bratje in Tončka, sestra ter rodbine Lackner, Schneller in Šefman. Umrla nam je sate predobra tena, maO, sestra tn svakinja, gospa Emilija Krivačič roj. Lewicky Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Krite. t m. ob 1 «1 popoldne Ljubljana, Zagreb, Budtmpeftta, 6m 23» cirtubra 1940. Miroslav, soprog; Emiea, hčerka; Miro, sin tal ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni aavod Občina Ljubljana Nada dobra, zlata mamtra, gospa Amalija Habunek nas je nepričakovano zapustila. Truplo nepozabne nam mamice prepeljemo h Sarajeva na Žale, v kapelico m. Nikolaja, odkoder jo spremimo t četrtek, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne na njeno zadnje domovanje. Ljubljana, Sarajevo, dne 23. oktobra 1940. TONCI por. KORETIC, IVICA por. NIKOLIC, hčerki: KAFKO KORETIC, DJOKDJE NIKOLIC, zeta; NEVENKA NIKOLIC, vnukinja. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja s konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno c*. d. kot Stan — Za dal je AJojc Novak. — Vaj v Ljubljani.