enm ^•»ti, Jugoslovausko vprašan|e. Po&jljaiiec dr. Koro šec se je rauail te dni v' Zagrebu, kjer se je prepričal, da so se madžarske vabe popolnoma izjalovile. Narocbii Svet in njegovi odaeki so dne 16. septembra zborovaii y Ljubljani. Narodni7Svet je naprosil ciržaviiozborski Jugosiovanski klub, naj zaliteva, da pride v državnein zboru kot prva točka na dnevni red liiirovno vprašanj«. Vlada proti Slovencem. Na ljublja;nskji realki &o nenadoma odslavili ravnatelja Cora, ki je bil t verskem in narodnem oziru pravičen mož; namesto nj«ga je imenovan zagrizen Nemeo SwobodaE — N» idrijski realki so odstavili ravnatelja dr, Lončarja t ker je deželnemu šolskemu svetu dopisoval y slov«nskem jeziku. — Notarsko mesto v Brežicah je dobil Nemec dr. Winkler. Nemci in Madžari so si t laseh. Ker zdaj mešetarita Tisa in Wekerle za usodo Dalmacije, lcatero hočeta priklopiti k Dgrski, ne da bi poprej vprašala za runen.;e Nemcev, za innenje avstriiskega državnega zbora, oziroma za mnenje j.Tizadetih narodov, se avstrijski Nemci kar peni]o jeze ter zalitevajo od škodnino, oziroma protiuslugo od Madžarov, ne v-edo ;>a |;ovedati, kakšna bi naj bila ta odškodnina ali protinsluga, ali samo v obliki cariaskili ugodnosti , ali v obliki, da se zadovoljijo nemške narodne tež nje, ali oboje skupaj. Ako bi prišla Bosna, Hercegovina in Dalmacija pod Ogrsko, zabtevajo Nemci, "da jim Madžari odstopijo štiri zahodna ogrska okrožja , v katerih prebivajo Nemci. Nemški in raadžarski mežetarji, bodite uverjeni, da bodo Slovenci, Hrvati in Srbi združeni v Jugoslaviji, ako mešetarite za nas , aJi ne! Poslauec Grafenauer zopet pred sodišftem. Dne 28. t. m. se vrši pred višjim deželnim sodiščem v Gtadcu v smislu znanega revizijskega zakona ponovna razprava proti poslancu Grafenauerju, ki je bil, kakor znano, leta 1915 od nekega vojnega sodigčaobso^en po § 65 a na večletno težko ječo. Poljaki za zvezo z Jugoslovani in Cehi, V Lvovu v Galioiji so zborovali poljski narodni demokrati pod vodstvom poslanca dr. Glombinskega. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo združitev vseh poljskih je zapustila vsenemško strujo politična sreča, Vslad' teg« se pripraVlja sedaj v Nem6i]i veiik i-reobrat . Dosedanjo vlado namerava}o spremeuKi \- vlado, v kateri bi sedeli državnazborski {joslanoi sedanjih večinskih strank: katoliškega središča (ceutrura), soo. demokratje, del narodnib liberaleev in naprellnjakov, Sedaj se že vršljo pogajanja med strankami za seetavo vlade. Nova vlada bi uvedla enako vojilno pravico za razne deželne in druge zbore, deželam bi se^ dala širša samouprava, poslanci bi smeli postati ministri, kar do sedaj ni bilo. Gesarjeve in vojaške odredbe bi se morale predložiti r odobrenje državne rau kancelarju. Dovoliti se mora zopet, svobocla zborovan] in svoboda za Časopise. Novu rlada bi bila takorekoi mirovua Tlada.  .- ' v •- - *---.   pokrajin v svobodno, popolnoma neodvisno državo z  dohodom do morja: dalje pozivajo vse aeodvisne pol]-  f=.ke poslance, naj razširijo in poglobe zvezo z brats- kima narodoma jugoslovanskim in 6eškim; konečno ugotavljajo, da poljski narod z ogorčenjem zavrača })rizadevanje večine Poljskega kola za sestavo nemško-poljske državnozborske večine pi-oti siovanskim narodom. Nasprotstvo med Bavarci in Prusi se je zopet precej 'oživelo. Prusi širijo letak, v katerem zabav Ijajo proti bavarskemu kralju in njegovi armadi. Neinški di%žiivniki in generali 0 zunanjem in vo.jnem položaju. Glavni odsek nemškega drž. zbora ;e bil nenadoma sklican za 24. sept. Povod za to so bili neljubi dogodki na zapadnem bojišču. Državni kancelar grof Hertling je označil položaj^ Izvajal je raed drugira: Nemško ljudstvo je postalo čez mero 0 zlovoljeno. Velika nemška ofenziva Nemcem ni pri  r.esla zaželjenega uspeha. Armadno vodstvo je mo  ralo uraakniti armado nazaj na stare postojanke. Položaj je resen, a Hertling upa, da bo prerano vese lie nad zraago, ki je zavladalo med sovražniki Neoi či.;e, kmalu zopet ponehalo. Hertling izjavlia, da ]e  pemška vlada sedaj v glavnem pri]Tavljena sprsjeti  vVilsonove mirovne j ogoje. — General Wrisberg je  govoril 0 voinem položaju. Nemci so pričakovali, da  bo njibova velika letošnja oienziva na obeh siraneb.  Reirasa proti Parizu uspela. 'Upali smo, da bo Hin denburg dosegel kak presenetljiv uspeh, ki bi bil merodajen. A nameravano presene^enje ni uspelo. Nato se je vojni položaj spremenil. Sovražnik prodira , a nemška armada se brani. Ob Marni je sovražnik takoj začetkoma svoje ofenzive dosegel znatne uspehe. Vrgel ie nemško armado severno od črte AisneVesle. Med Anoro in Avro so dosegli Angleži uspehe s svo;imi mnogoštevilnimi tanki, Tudi na tem delu bojišSa smo morali nazaj. Ko je nemška armada prišla do črte, kjer ni bilo trdnih postojank, smo S8 umaknili i;a celi črti zahodno od Verduna na našo staro 6rto, kjer upamo kljubovati sovražnemu navalu. Dne 12. sentembra so se Amerikanci pri Sv. Mihielu Hužnovzhodno od Verduna) vrgli z veliko silo na nemške postoianke. Nemška armada se je morala umakniti tudi tiikaj. General Wrisberg pa upa, da bodo Nemoi kos ameriški sili. Mož pravi, da bo trdna nemška volja privedla Nemfiijo do Častnega miru. — Kapitan Brueninghaus ie porofiaj 0 položaju na morju in je zatrjeval, 'da dosezajo P-čolni, kljub vznemirjaiočim vestem, zaželjeno us;»ehe in potopiio ve<5 la'di;, kot jih morejo sovražniki snroti zgraditi . ?>tevilo P-čolnov je sedaj veftje kot kedaj popre]. — Državni tajnik Hintze je govoril 0 avstri,iski mirovni ponudbi in je izjavil, da še sedaj ni priSel ugoden trenotek za mirovna rogafap.ia. vendar ]e baje Nemftiia sedaj prirravljena skleniti mir. Ko je še i>odkancelar Pa).yer govoril 0 miru na vzhodu, je bila raz;'ra,va prekinjena. Pred Tažnlmi dogodM v Nemftiji. Javno mnenie v Nemčiji je seda; obrnieno proti vsenemoem, ki hoče.io brezobzirno nadaljevanje vo«ie. ? To znafii Hindenbur- gov oklio. v katerom ta vojskovodja roti Nemce, naj radi nesrec? nemške armade ne postanejo malodnšTii in ra^iarjeni. Ker se Hindenburgova armada umika vodno boij s francoskega ozemlja proti nttmški meji,