311. štev.
V Ljubljani, torek 28. decembra 1920.	'***■ ffl. leto.
Velja < Ljubljani in po pošti:
telo leto . . K 240*— »01 teta
letrt teta , a mesec
120 — 60-J0-—
Za inozemstvo:
«10 leto pol teta. ietrt leta ta mesec
K 400 -„ 200 -. 100--. 86 -
Za Ameriko:
celoletno polletno . četrtletno.
8 dolar. 4 dolar]« 2 dolarja
Novi oaroCalki aaj pošiljajo oarotniao po nakaznici.
'Oi
'ta,
ok0
se uračonajo F» proštom <o *icei ote ter 65 mm oi za čakra« 2 K itkrai popasi
.Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  	—	itev. 8. Teleion štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja t krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj *. na 0C?K°' vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.	——
Pogajanja z rudarji.
Militarizacija premogovnikov?
Na do vabilo tlublianske deželno trtade se mično danes ob 2. Doooldne v Liubliani na vladi nova Doaraiania. fci nai oniotročito SDorazum med delavci in oremoeovno družbo n končata rudarski štraik. Deželna vlada ie pozvala tako vodstvo družbe kakor orcranizacik) stavkutačih rudartev da nošltetaJc ooealanietn svoie pooblaščene zastopnike. Ako bi sc kaka stranka n.e odzvala vabilu. si pridržuje vlada prosto roko za uadaline korake.
TrbovHe. 27. dec. (Izvirno poro-ftlo.) Božični prazniki so ootekli mirno, brez incidentov. Oostilne so še vedno zaprte. Razooložente med delavstvom ie resno a odločno. Danes oovsod živahno razpravljajo o poročilo, da te pozvala HubUamska vlada oremovokopno družbo in rudarske zaupnike k Doealanlera pod
vodstvom vlade. Rudarske ortrani-
zacite so sklenile, da se pocaianl
udeleže. Danes so se vršili že v Tr-
bovliah prvi neobvezni ooeovori
med vodstvom družbe in rudaril.
•
Iz Beograda poročalo, da se te ministrski svet na svoil zadnH sefi v netek bavil z rudarskimi stavkami v Sloveniji in v Bosni. Sklenil ie izdati naredbo. ki nai v bodoče ied-nake stavke prepreči s tem. da se oodietia kier izbruhne stavka, takod militariziralo. Naredba ie bila 5e v oetek predložena reeentu v nodols. Obenem te ministrski svet sklenil railitarlzirati ie tako! sedal oremo-povnike v Slovenili ter no&Bcad rudarie v voiaško službovanje na orožne vaie. Pi delieni bi bili nato ood vojaško disciplino na delo v rudniškem obratu.
Pogajanja za ministrska mesta.
Beograd, 27. deo. (Izvirno poročilo.) ▼ razgovorili med demokrati (n radikalci ■o radikalni delegati naznanil], da ie njihov taah sklenil zahtevati, da se v vsakem ministrstvu, M ga dobe demokrati, hnemiie aa pomočnika radikalec In obratno. Demokrati ostro nastopajo- prod temu sklepu, tetri te bo o tem pričela razprava.
Beograd, 27. decembra. (Izvirno poro-C80.) Danes so se nadaljevala pogajanja za —f to nove vlade. Od strani radikalcev vadilo pogajanja PaStč. Trtfkovld In VeU-ur Jankovič, od demokratov pa Draško-vid, Svetozar Priblčevlč In Davktovlč. Davi rt desetih ie bila konferenca. Prošlo tel dneve so se pretresala vprašanja, ki tvorijo podlago za sestavo nove vlade. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum. Danes se Je specletoo razpravljalo o razde-Btvt portfellev. Pašlč le pristal na to, da dohe demokrati notranje ministrstvo, mfail-strte v u za šume m rude, za pošto In t>r-
co|av ta ca promet, radikalci p« bi dobM ministrsko predsedstvo, zunanje ministrstvo, trgovino In Industrijo, finančno ministrstvo tereventuehio ministrstvo za kon-stituanto. Današnja konferenca Je trajala do enajstih. Tako) po njej so voditelji klubov imeti seje. Demokrati so sklenUl, da ne zahtevajo zase ministrstev za lome In rade ter za pošto In brzojav In tod! ne prometnega ministrstva, pač pa finančno mlnlstr-
•tr°*	.	--------------T~. »v
Zvečer bi se morala pogajanja zopet , pričeti, toda radikalci niso mogli priti do sklepa glede razdelitve portlljev. Spor Je radi finančnega ministrstva. Demokrati zahtevajo ta portlelj brezpogojno zase, Vršili so se samo neobvezni razgovori med Trtl-kovičem In DavMovičem. Konfereca se na-daljufe Jutri ob devetih. Po Izjavi delegata ho debata glede Jtaančuega ministrstva zelo burna.
strani redni čet ubitih pet mož. ranienih oa 20 volakov ta 3 častniki. V nždello doooldne so redne čete zavzele, prve reštoe hiše, — Redne čete vrše svoto dolžnost zvesto in disciplinirano.
LDU. Berlin. 27. dec. Berliner Taereblatt poroča: Redne italijanske čete so zasedle vhode na Reiko in čete pomorščakov stražilo vhode v luko. Na Reki te bate samo še za 2 tedna živil. Draeinla ie izredno občutna. Na otokih Krku in Rabu vlada že lakota. Ta dva otoka sta poslala zastopnike na Reko. nai bi se iima Domaealo toda brez uspeha. Odgovorilo se ie. da ima Reka sama premalo zaing in da ne more ničesar oddati. Umliivo ie. da se ie ob takih razmerah zelo močno oslabil boteviti duh prebivalstva.	_
LDU. Bakar. 27. dec. Tekom da-našniera hitra ie postaialo grmenje topov od Reke vedno slabeiše ter se ob 10 dopoldne že skoro nfi več Čttlo«
LDU. Ženeva. 27. ,dec. Kakor doznavata listi so odposlane! mesta Reke odpotovali v Rim. da orodjože ktaltansici vladi posredovalne Predlo ve.
Militarizacija.
Italijanske čete oblegajo d’Anmmzia,
Obstreljevanje Reke. — Številni požari, — Poulični boji.
Bakar. 17. dec. (Izvirno poročilo.) Ker D’ Aimunzio ni dal na poziv generala Cavigtia. da se ukloni skleni tratiianske vlade nikakeva odpora. te izdal Cavtglia oovelte nai začno ntevove čete z obkolteva-Btem Reke. — Oddelkom na suhem ooveltute general Fererrl: kako so
so razstrelili ardfiti most Id veže Reko in Sušak.
Na sveti večer te odredil poveljnik Caviglia štiriindvajset urno premirje da bi dal leeiionariem čas in priliko, da se še v zadnjem hlou ore-mislilo. Istočasno te pozval tudi po-vellnik voineva brodovia d’ Anmm-
tncčni se še ne ve. cenilo pa Jih nav zia. nai se vda. Tudi na ta poziv te
več bread.
D’Annunzio te Izdal Rččanom proklamaciio. v kateri zavrača rana flsko pogodbo kot zločin izdate 1 ond Reko. Dalmacijo in »taliio in do-stvtia prebivalstvo k skirainemu od-poni. —	■
ObkoIJevanie mesta se ie pričelo ▼ netek bkratu od severne in Južne Strani ter na morhi. Na ladiah so pripravi ieni mornariški ta infante-rlIsflci oddelki, da se izkrcalo. D’ An-pnnziovi leeiionarH so se snrva umikat! na periferiji mesta pa so se Dostavil v b^jj Prišlo ie do bole v ki so povzročali izgube obema strankama. Arditi so bili naposled potisnjeni v mesta kier se upiralo v prvih ulicah.
Italijanske redne čete so otvo-nJe r>oleg infanteriiskesra oenia na inesto tildi oven' lahke artilerije. — Streh' so povzročili na večih krajih Reke oožare Gori več lavnih in zasebnih postani! med drugimi bale tud? tvorntaa oaniria.
D’ Annunziovi arditi so vdrli na božična dan na Sušak. oplenili trgovine ki zaloge živil zlasti mesnice ter odnesli ves živež na Reko. Tudii mnogo zasebnih rodbin so oplenili. Me«! niimj in prebivalci, ki so se brairtli »e prišlo do krvavih spopadov. ki so zahtevali tudi med Suša-tani več žrtev. Po vrnitvi na Reko
odgovoril d’ Annunzio samo z novim proglasom, v katerem DozlvJia Rečane da se branita do zadnie kaplie krvi. Nieeovi leeiionarii so vsled tega sami otvorfii inianteriiski in artilerijski ogetti na vladne čete in na mornarico, nakar te daj Caviglio oo-veWe. za nadalievanie prekinjenega prodiranja. Regularne čete so zasedle okoliške griče in namestile na niih tooove. ki so s kastavških višin uničile d’ Ajmunztove bateriie na obreži«. Borfi so se VTŠili danes zititrai že v mestnih ulicah. Vladne čete so dospele do kolodvora* in ga zasedle.
Prebivalstva na Reki in zlasti na Sušaku se te polastila prava panika. Kdor le more beži Iz mesta.
Milan. 27. nov. (Izvirno poročita.) Obleganje mesta Reške se ie prčelo.. italijanske čete. iTSdnirane od brodovia. so zaprle vse dohode v mesto. Na Reki sami ie že sedai nastala velikanska draginia. Na otokih Krk in Rab ki iima ie zapiral oret d’ Annunzio sam dovoz živil, se ie poteviia lakota. Boino razooložente prebivalstva po&niuie.
LDU. Rim. 27. dec. Po brzolavki Iz Trsta so itaMianske redne čete v netek zvečer zasedlo.črto Bufovica-Pulac-Rečitta. ki gre ob napellavi za Dlin. Pri tem te prišlo do spopadov z legilonarii. pri čemur la bita na
ENERGIČNI NASTOP RIMSKE VLADE PROTI REŠKIM HU.ISKA-. EH JAM.'
LDU Rim. 27. dec. Kakor poročata Hstii ser ie ministrski svet ba-vH z odredbami zoper one ki z lavnimi manii<?stacnW9U. čini potom ča*wi*vsfa Izkušalo podpirati v kra-Hestvu kazninivo oostopante onih. ki jjq na Reki dvignili orožle proti državi, pri čemer se te naglašalo. da se smatrata ta delania za sokrivdo. ki zahteva zasledovanie in ta-koišnta aretacita.
D’ ANNUNZIO ORGANIZIRA REVOLU-CIJO V JUGOSLAVIJI.
Mllao, 27. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja »Corriere deli« Sera«, trdi unionistična stranka aa Reki, da le D’Annun-zlo na seji vojnega sveta razložil načrt za Istočasno revolucijo v Ital!!] hi Dalmaciji. Prebivalstvo Jugoslavije naj b! se uprlo proti Srbom. Vse to se pripravlja sporazumno z Radičem. Trt priprav se udeležujeta tudi črmioRorskl general In vKH Črnogorski častnik. Te priprave bi trajale trt mesece. Do takrat pa bi 0’Annunzlo generala Cavlgilo zavlačeval s pogajanji.
ARDITI NAPADU LJUDI V CERKVI.
LDU Senj, 27. dec. O dogodkih v Baški se doznavajo nastopne podrobnosti. Na Božič okoli desetih sta prišla v zakristijo dva ardlta In zahtevala od župnika Boni-fačlča, da mora darovati mašo v latinskem Jezika. Ko Je župnik odgovoru, da mn nima v cerkvi nihče zapovedovati, mn Je rekel ardlt: »Videli boste, kaj se bo danes zgodilo.« Nato sta odšta Iz cerkve. Prebivalstvo le kakor ponavadi že pred mašo začelo peti božičnice. Ko Je župnik začel z molitvami, sta prišla v cerkev dva ardlta, štirje pa so se postavili pred cerkvena vrata. Eden od arditov se Je postavil pred oltar In začel mahati z rokami, čoš da bo cerkev zletela v zrak. Občinstvo |c mislilo, da bo vrgel bombo; nastal Je nemir In prerivanje, v katerem so ardlta pahnili Iz cerkve, četvorlca arditov pred vrati pa je zaprla Izhod ter Je nastal pretep In streljanje. Metali so ročne bombe in tudi strojne puške so začele streljati. Arditi so letali po vsem mostu In streljali, prebivalstvo pa Je zbežalo v gore. Baški župnik Je pribežal z 10 župijani danes v Senj. Po njihovem prlpovodovanjtt se divjanje arditov nadaljuje.	«
Danes se začno na Blelwelsovl cesti v ljubljanski vladni palači nova pogajanja med stavkujočlml rudarji In trboveljsko promogokopno dražbo. Na kaki podlagi ta pod čigavim vodstvom, nam vladno sporočilo ne pove. Zato je težko soditi o poteku pogajanj ta o vprašanja, aH bo vladno posredovanje to pot uspešnejše, kakor Je bilo pred Izbruhom štrajka.
Poganjanja pa se začenjajo pod slabimi avsplcljaml. Ob enem nam namreč poročajo iz Beograda, da Jo našel ministrski svet zdravilo za radarski štrajk ta za štraj-ke v obče V — mllltarizaclji. Sklenil Je v petek, da postavi rudnike trboveljskega revirja pod vojaško komando in da vpokliče rudarje na orožne vaje — v rovih 1n ostalem rudniškem obratu. Obenem Je Izdal tudi splošne naredbo, ki predvideva mill-tarizacijo sploh za vse stavke v važnih podjetjih.
Sklep ministrskega sveta Je Izredne važuostl v dvojnem oziru: v priiKlpiJelaem ta v Specljelao slovenskem.
Brezdvomno Je, da hna država v gotovih Izjemnih slučajih pravico silobrana. Ker le kot silobran more priti militarizacija v poštev. Železničarska, ali tudi rudarska stavka v slučaju mobilizacije M državno oblast gotovo upravičile do Izjemne odredbe militarlzaclje. Pa tudi stavka v mirni dobi. če Je Izrazito politična In nima značaja mezdnega ali sicer stanovskega boja.
A tudi v teh slučajih mora biti mlllta-rtzaclja samo skrajno sredstvo, ki se odredi še le takrat, če so res že ogroženi važni živ (Jenski Interesi prebivalstva sil
države. In ie le potom, ko so ostala vsa ostala sredstva brezuspešna. Ko pa se državna oblast enkrat odloči za ta skralnl korak, ga mora tudi Izvesti, ta to strogo, brezobzirno ta nagle, sicer (zgreši svoj namen In škoduje ugledu države. Neposlušnost ta dezertaclja bi se morale kaznovati Jednako kakor ob vojni mobilizaciji. V tem oziru se Je mnogo grešilo o priliki zadnfe železničarske stavke, kjer Je bila mllltarU zaclja vsled brezdvomno političnega značaja stavke gotovo upravičena, a se le Izvajala tako neodločno, da Je morda več Škodovala kakor koristila.
Popolnoma napačno Pa Jo, vporabljatl vojaške zakone v stanovskem boju delavstva s podjetji. Država Igra pri tem nevarno igro, ker se postavila pristransko na stališče kapitalista In ga s tem vsaj Indirektno podpira v Izsesavanja delavstva. Vlada tako sama najbolj propagira komunizem.
Po teh načelih Je sodba o mllltarizaclji trboveljskih rudnikov lahka. Rudarska stavka fe kljub terorizmu ta netaktnosti komunistov vendarle stanovska, mezdna stavka. Vlada dosedaj ni resno posredovala ta tudi mir se še ni kalil. Vladna dolžnost bi bila že davao, da bi uvedla pogajanja med rudarji in podjetjem in s svojim posredovanjem omogočila sporazum.
Zato upamo, da vlada položaja ne bo tirala na ostrino, ampak da bo zastavila ves svoj upllv In vso svojo moč, da privede pogajanja, ki se danes začno, do ugodnega rezultata.
SLOVANSKA STRANKA ZA REKO.
LDU Zagreb, 27. dec. Snočl Je bil V Zagreba sestanek roških Slovanov, na ka- . terem so razpravljali o ustanovitvi slovanske stranke na Reki. Po kratki debati Je bn sprejet statut z nekaterimi Izpremeai-baml.
ROVAREN.IE PTUJSKIH NEMŠKUTARJEV.
Gradec 27. dec. (Izvirno poro-filo) V seirii dvorani »Siidnt^rke« se ie včerai vršilo zborovante zastopnikov mesta Ptuia in Dtuiskesra okraia. Sklenili so resolucita. Id vsled ooSiva celokunnesra prebivalstva. ki ea zastopalo navzočni zahteva od avstrijske vlade štaierske deželne vlade In deželnesra osred-nieea urada, nai se Dri zvezi narodov dela na to„ da se Dtunski sodni okraj ter staro nemško mesto Ptui priklopita oni državi, za katero bi odločita ljudsko glasovanje. (In tl Irudte orihaiata neovirano v Jutro-slavilo kadair se iim le zltabi. Kako dolco bomo še eroliji vade na prsih?)
PRIHODNJA SEJA KONSTITUANTE.
Beograd, 27, decembra. (Izvirno poročilo.) Prihodnja seja konstltuante se vrši, ko se sestavi nova vlada. Na ts) seji se prečita prestolni govor, na drugi seji pa Iz-* Java vlade. Na tretji seji se Izvoli ustavo-tvoral odbor ta odbor za poslovnik. Nato so konštltnanta odgodl za približno 20 dni. Medtem bodo delali samo odbori.
STALISCE DR. KOROŠCA.
Beograd, 27. decembra. (Izvirno poročilo.) Nocoj Je posetll radikalni klub dr. Korošec. Med drugim Je rt tet priliki Izjavil da ne more odobriti, da se vodijo razgovori brez njega ln da bi se, ko bodo razgovori končani, postavil pred gotovo dejstvo.
ROMUNSKA IREDENTA V BANATU.
LDU Beograd. 27. dec. »Tribuna« poroča da se v romunskem delu Banata vrše manifestacije za prioo-tenie Bele cerkve k Romuniii. Po eotovih znakih se da sklepati da to akcita nodoira tudi romunska vlada.
NAD 1000 ARETIRANIH KOMUNISTOV NA ČEŠKEM.
Praga, 27. dec. (Izvirno poročilo.) Do petka Je bilo oddanih v zapore praškega kazenskega sodišča 1010 aretiranih komunistov.
DUNAJSKI POŠTNI USLUŽBENCI V BOJU PROTI ODERUŠTVU.
Dunaj, 27. dec. (Izvirno poročilo.) ža» stopnlki brzolavnlb ta telefonskih nameščencev, organiziranih v tehnični unij) so pred nekaj dnevi predložili zveznemu ministrstvu zahtevo, naj se podvzamejo energični koraki proti oderuštvu na vseh poljih. Ker dosedaj ministrstvo še ol odgovorilo, se 29. t m, predloži seji zaupnikov pred-log, naj se prične stavka brzojavnih ta telefonskih nameščencev. Ako vlada ne da zadovoljivega odgovera, bi se že 30. t. m. prekinile brzojavne ta telefonske zveze z vsemi državnimi uradi, borzo, finančnimi zavodi ta uredništvi časopisov. Kot zadnie sredstvo bi se proglasila splošna stavka vseh nameščencev.
MONARHISTIČNE DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Dunaj, 27. decembra. (Izvirno poročilo,) Iz Prage poročajo; Pri predstavi v gledališču v Kraljevih Vinogradih Je prišlo do monarhističnih demonstraciL Vlada Je prepovedala Izdaje poročil o tej demonstracij. (Poročilo prihaja iz nemškega vira, zato jo Je treba sprejeti z vso rezervo.)
Roman
»KRALJEV
VITEZ«
■a zadnji straul.
POJENJANJE PEGAVICE V ZAGREBU.
Zagreb. 27. dec. (Izvirno poročilo.) Danes Je že petj dan, da se v Zagrebu ni polavll noben nov primor pegavlce. Mere oblasti so bile uspešne, da se ni več bati razširjanja bolezni Dosedaj Je vsega sku-
paj 35 primerov smrtulm izidom.
bolezni, od trt dva s
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
27. decembra.
Valute in devize.
Zagreb: Devize: Berlin 210—212, Italija 512—515, London 600—SIS, Newyor«t 145—146, Praga 174—180, Dunaj 24.75— 25. Valute; Dolarji 144—146, avstrU. krone 25.511—26.50 carski rubHl 75—80, francoski franki 820—880, napoleondorl 472—483* nemške marke 200—203, romunski leji 186« 190, italijanske lire 505—510, bolgarski levi 150, angleški funti 500, češkoslov. krone 160—168.
Dunaj: Dinarji 1624—1644, dolarji 656—660, franc. Iranki 3840—3880, švlc. Iranki 9950—10.000, češke krone 747—753, madž. krone 112.90—114.90, lire 2190 do 2210, nemške thatke 898-904, poljske 98.80—100.80, šterlingl 2305—2325.
Čarih: Berita 9.10, Newyork 657.59, Milan 22.40, Praga 7.60, Budimpešta 1-15, Zagreb 4.25, Varšava 1,10. Dunaj 1.67’/% astrlfjske krone 1.15.
Praga: Dinarji 217, marke 119.75* švlc. Iranki 1329.50, franc, franki 515.50. lire 298, funti 307, dolarji 87, avstrijske kro-no 13. 30, poljske marke 12.25.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje 1053— \ 1100, Jadranska 1825—1875. Jugoslovanska j 613—620, Ljubljanska kreditna 950 —970, ' Praštedlona 9100—0200, Rijočka pnčka | 498—500.	/
Dr. Karel Kramar.
(1860.—1920.)
Včerai ie dopolnil 60. leto življe-foia Drvi ministrski predsednik češkoslovaške republike dr. Karel Kramaf.
Dr. Kramaf se ie rodil 27. decembra 1860. na Visokem v Češkoslovaški. Po končanih Študiiah se ie posvetil politiki in ie bil kot pristaš realistične Masarvkove stranke leta 1891. izvolien za državneara poslanca v dunaiski parlament, kier le bil Dd leta 1896. vedno v delegacadah.
Svolo politiko na Danam te sam označil za pozitivno. Kot pozitiven politik ie bil seveda tarča vseh radikalnejših smeri v češki nolitiki.
V okviru nietrove pozitivne politike pa se ie sukala tud! nieeova vere polna slovanska politika, ki ie stremela za zvezo z Rusiio. Razvoj dioeodkov ie pokazal, da ie Avstriii svetoval dobro.
Kot odkrit Stovan ie bil med vojno obsoien na smrt. po ruski revolucij! pa amnestlran. Po prevratu ie bil izvolien za predsednika češkoslovaške vlade, poznele ie bil poverjen kot mirovni deleeat v Parizu.
Najznačilnejša težnra zadniih par fet nieeove politike ie bila podpreti s češko Domočio demokratične živite v Rušiti proti boliševikom. Uspeha ni itnel. V domači oolitikn 1e zastopnik smeri, ki hoče ostreea nastopa nroti Nemcem.
Nieeova politična taktika se ne odobrava, priznava na se mu. da le nietrov značai tak. da bo tudi svoio sedanjo metodo opustil, čim se prepriča. da ie spravljivost češkoslovaškemu narodu v korist in sreča
Dr. Kramaf se udeistvute tudi publicistično. Pozornost so vzbudile nieeove narotkto-eospodarske študije o denarta in o ruski valutni reformi. Kmalu izide tudi nieeova knHea
0 Rusiii. _____________
D’Annunziovo divjanje na kvarnerskih otokih.
Odposlanci prebivalstva z otoka Krka Ja Raba. dr. Dinko Trinajstič, n. Miloševič, provinoial frančiš.kan-skesra reda. ter e. Bakolar. predsednik občine Rab so v imenu prebivalstva otoka Raba in Krka izročili naši vladi in narodnemu predstavništvu spomenic*), v kateri poročalo o nečuvenih nasiliih D’ Aimunzievih arditov na tem otoku. Zadnje vesti
1 otoka Krka poročate, da ltaliiani čimdalie boli trpinčite naše prebivalstvo ltaliiani so pričeli naše Budi tudi obešati. Ljudstvo beži Itali-fani so bate tri ali štiri Iadte. polne beeuncev. potODilj. Ltudstvo na Krku zahtera pomoči in varstva naše voiske. ako bi pa to ne bilo movoče. nai se mu vsai da osožie. da se bo samo branilo nred italiianskim divjaštvom. Po nekaterih vaseh na Krku ie več oseb bilo ubitih.
V Baški ie na božič došlo do krvav eea soooada z ardlti. k! so prišli Pred mašo v cerkev ter zahtevah od župnika, nai bere mašo v latinskem leziku. Ker Žuonik ni hotel niihovi zahtevi uvoditi so mu pričeli prožiti z orožiem. Oddali so per strelov, nakar so se Itudio uprli v cerkvi sam! *ter izenaii ardite na prosto, kier te došlo do krvaveea spopada, njri katerem te bilo 5 naših lhidi ubitih. Ranjenih te tudi več arditov. dva pa sta ubita. Prebivalstvo ie pobeenilo na vso strani. Ti-
marraa: uisa
Kettejeva satirična v gazela.
V »Slovanskem svetu«, ki za le Izdal Fr. Podgornik na Dunaja, te bila 1 1896. v 4. štev. natisnjena naslednja
GAZELA.
(Noveišira poetom.)
»O. Desnikui. oriiateli. nihče tl ne
brani.
le stiki bodeio nai čisto izpeljani, le leden slab. vsa pesen te za nič ori
meni.«
tako sem čul več tisočkrat ort Cimpermanu.
»In na čemu ti večni vzdihi, večne
solze?
Le zase. zase take pesnice ohrani!
A nili moi oriiateli,« ie delal, »le pili. in Se enkrat, le pili. nikdar ne prestani!«
Ah!.., stike brusi v potu svotefta
obraza
Apolon moi. ne poie več na lirivbrani. Ah!... Stike brusi v polu svoleea
obraza.
tnoi Amor. ne mišic, otrok zatelebani. Seveda! Pesen bodi gladka dolgočasna,
učili slovnice se bodeio pritnani iz Cimpermana. Funtka in Medveda:
stf. ki so še ostali doma so se poskrili do hišah v strahu ored nasil-stvom arditov. ki neprestano stre-liate na naše lhidi.
Z otoka Raba že 12 dni n« nSka-kih vesti. Otok ie popolnoma do ar-ditih blokiran. Nelcal domačinov se te vtihotapilo na otok. Tam so tih prijeli arditi lih pretepli ter zaprli. Nad 60 naših Budi te zaprtih. Itati-lanski teror te prozen.
Izjava bolgarskega voditelja.
Naoram uredniku praških »Narodnih Listov« se te Izrazil balearski ministrski predsednik Stambolii-ski. ki se ie mudil v Prasrl sledeče:
Namen moteča potovanja v Evropi te predvsem obnovitev mirov-nh. političnih in cospodarskih stikov Bolcarske z antantnimi državami. opozoritev na smer zunanle do-btike nove Bolcarske. Prosim za pomoč antantnih vlad za to politiko, ki popolnoma harmonizira z antantno politiko In v, orvi vrsti za doseco zbližania Bolcarske z njenimi sosedi.
Imel sem priliko, da sem se sešel z vsemi važnejšimi državniki ansrte-škiml. francoskimi hi belcbskimi in posrečilo se mi te. da sem si pridobil nJihovo nakonlenost In podporo za našo pošteno stvar,
Naivečio važnost Ddacam mi zbližanie z Jucoslaviio. Nai zvedo v Prad. da m' naroda to bi si boH želel zbližania z Jucoslaviio bot Boi-cari Vemo tudi. da so naši sosed! omamUeni do antanti«! zmagi la da zato ne kažete orioravlienosti za to. da bi nam končno stisnili oonudeno desnico. Toda mi. podprti od moralne sile in pravičnosti naših ktei o balkanskem in specilelno o fueoslovan-skan 7bližanfu ne prenehamo apelirat t na balkansko vlade ta lih ne prenehamo "oniti pred sodišče nal-Sir«lh Budskih vrst vseh balkansikih držav, dokler ne dosežemo izpolnitve ideala: oomiriente bafkan&keea polotoka in bratskih odnošaiev Jugoslovanskih narodov.«
Valparaisu. Osobiio se odlikuje CM-le. kier so naš; izselienci bojratl in ucledni trcovci in podjetniki. ter Ar-centiniia. ki ima posebno v svotem davnem mestu Buenos Aires zelo acilna društva.
Južno Ameriko odlikuie še posebno vzorna enodušnost. ki ne pozna nobenih medsebojnih sporov, na tudi nobeneca separatizma. Nikakor se ne motimo, če vidimo ravno v tem natvečii vzrok usoešneea dela Južnih Amerikancev.
Da ie vse narodno delo tako uspešno, ie velika zaslujra res idealnih rodoliubov. ki se niso bali nobene cmotne. niti drucačne žrtve, samo. da koristite visoki stvari. Imena ko Baburica Mihanovič. Huber. Je-kovec in diruei bodo še poznim rodovom v spominu, kot imena vzeled-nih in požrtvovalnih rodoliubov.
Svo« visoki patriotizem te pokazala Južna Amerika tudi ob priliki boia za ucodno rešitev Jadranskega vprašanja. Veliko propacanda ki sc to razvili naši Južnoameriški listi osobito »Jadran« v Buenos Airesu, bi moda služiti marsikaterim naših listov kot vzor.
Pa tudi vse druco delo nam energično ta prepričevalno kliče posnemajmo Amerikance. bodimo taki ko oni. da bo naša stvar zmaeovlta. da bo odrešenie naših bratov čim Drete doseženo!
Razna poročila.
Amerikanei za Jugoslovansko Matico.
Znatna nnora 4nrpnotrf>hn«ora fola
Jucoslovenske Matic® so naši vrli Amer (kunci. V daHni tnfinf. odtreani od domovine, ki Hm m dala niti nal-nulneišeca so Ji ostali vendar .zvesti in io nodoiraio z veliko vnetno. Nabirate člane, nabirate prispevke ta vrše sveto oropacandno dolžnost v svojih listih. V Severni Amerik« se v tem uocledu posebno od&ko&e Slovenska Narodna Zveza v Clevelandu in nien tainik c. Frank Hudovernik. Pa tud! druge naš« omttaza-ciie so marliive ta acilne. da rast« števik) članpv Jucosiovensike Matice v Ameriki stalno. Ni sicer Še delo za naše Primorje v Severni Ameriki izvedeno popolnoma. aH precejšnje Število marljivih aeitatortev nam Jamči, da bo narodno obrambno delo v Severni Ameriki skoral izvedeno enako kakor Je to Že doseženo v Južni Ameriki.
Velika Južna Amerika te prepražena s celo vrsto vztrajno debrtočflt naših društev. Areentlnila. Chile. BoKviia. Unicvai Peru ta Paracvai vsaka od teh držav ima oo več ocrankov (odsekov) JneosJovensS» Narodne obrane, ki ima svol sedež v
Beležke.
Samopriznaniet,
IV Božičnem »Slovencu« se le po partetnem nrestankn potevil zopet Boltatov Pene sedal pod imenom Janeza Zcaca. Dač ker se mu zdi da bo ta boite reprezentiral »Slovenčevo« ooiifiiko. V uvodu modnute o naši svahodi. oa se mimocre z-nebl tudi teca-te stavka »Men s« putice že ud nekdo! lubš kokr use ta dnic. zatu se oa tud iz naša ta nova svoboda na morm spriaznt.« Povedal te resnico za-so ta za svate stranka Putice so prva zato se eo-soodfe ne morete ta ne morete navaditi prave svobode tednake za vse. posebno še. Če orihata iz oso-vražeaeca Beocrada. Monta W im bila Itabša ona iz Dunala ta Rima. da M Prinesla te ntitai potic, tud! če
;akor le to danes v Frimorfu in nesrečnem Korotan«. Ptan s poveden. Janez Zcaca.
Prekinjanj« razmejitve z Bolgar Bo. Vsled velikega snega ie medzavezulška komisija m razmejitev med nate kraljevino In Bolgarijo ustavila svojo delo. V kratkem pridejo člani komisijo iz Sofijo v Beograd, odkoder odpotujejo v Pariz,
Za notesa poslanika ▼ Bukarešti je Imenovan Boško Čolak-Antič, 2d Je zadnji dve leti bfl Jugoslovenski poslanik v Stockholmu.
Število tržaškega prebivalstva je znašalo 1, novembra t 1, 242.214 duš. V zadnjih 10 letih se je torej tržaško prebivalstvo ponmožfio komaj za 12,000 ljudi.
Konferenca nasledstvenih držav. Kakor poroča dunajska »Mene FreJe Prcssc* se 24. januarja 1921 sestane na Dunaju konferenca zastopnikov nasledstvenih držav. Konferenca se bo bavOa s predmeti, o katerih bo razpravljala gospodarska konferenca, U se, kakor suano, sestane v Karlovih Varih.
Habsburžane bodo zapodili Iz Švice. Habsburški trinogi In njih privrženci so začeli tudi Švicarjem že presedati, Curišk! »Volksrecht« pite, da je Švica dovolila poslednjemu Habsburžana zavetje pod tem pogojem, da s« se bode vmešaval v nobeno politiko. AH za ta pogoj se Habsburžani presneto malo zmenijo. Vsak dan prihajajo k nftn reakcionarji, kakor: CMa-nesky. Berchtold, Andrassy, Lobk»witz, Reven tore, Hnnyadi I . dr. V švte. nar. sveta bo podana m vtodo intorpelacifn, kaj rnlsS napraviti, da se onemogočijo mon. spletke. Govori se, da bo mala antanta nastapfla pri tvicarsk! vladi, da se Habsburžanom od-kaže bivaftASe kje na Španskem.
Admiral MIIIo v Rimu. Kakor poročajo Iz Rima, so v petek sprejeli v avdijencl admirala M H la kralj, ministrski predsednik OiolittJ in mornariški minister. Admiral M lilo je ob tej priliki izjavi, da položaj r Zadru ni posebno nevaren, ako ga ne bod« poslabšali Iegijonaiji.
Brezplačna oddaja raclonlranega blaga r Rusiji. Iz Moskve poročajo, da morala sovjetska skladišča od 1. januarja naprej izdajali racionirano blago brezplačno.
Tnršk! pogoji za odobritev mirov nt pogodbo. Turški narodni svet v Angorl je po dolgi debati sklenil, da, se more mirov, na pogodba v Sevresa sprejeti le po sledečih izpremetnbah:	Povratek Smirne^
Tracije In A dan e ter opustitev gospodarskih določb in omejitev razoroževanja.
Take Jonescu odstopi? Iz Bukarešte javljajo: V krogih demokratske stranke s« govori, da bo Take Jonescu, znani voditelj romunsko zunanje politike, v kratkem po« dal ostavko.
En milijon nezaposlenih delavcev v Ameriki, »Echo de Pariš* javlja iz Londona, da se ceni število delavcev, Id so vsled gospodarske krize nezaposleni, približno ca on milijon oseb.
Prebivalstvo ZJedlnlenlh držav. V c zadnjem ljudskem štetju za leto 1920 znaša število celokupnega prebivalstva ▼ Zjedi-n j enih državah Severne Amerike 117 milijonov 857.509 oseb. Vštetih jo tudi 12 milijonov 148.730 Amerikancev, ki živijo v jeo« kmijah.
Nove poštne znamke izda Nemčije najbrž« že tekam meseca januarja. Slik« $o izdelane večinoma od manakovsktii Umetnikov. Nalprvo se bodo Izdale znam* ke za 5—30 pfenigov.
Gospodarstvo.
100 GkUDEN
mm mu
UBBUf.EI,MM Ittl
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KIPOROCA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE ..JUGOSLAVIJA".
Nebrai poetov bode kmalu do Lhib-
HanL
Mihael Mlhaflov.
Sodeč oo tel trazeU. ie Kette zaha-!al tuefi k Cimperman«, kar pa dosiel §e nikifcr ni bilo omenieno. Tudi te Cimperman umrl že 1. 1893.. in ta v Ketteievih pesmih nikakcea sledu o nauikih učštellevih. Sicer pa Je to mal-hnesra pomena, to si le Kette nalbrž nalašč nadel krinko Cimpermanovejja učenca, da ie dobila nieirova satira izraz osebneva doživetta ta neoosred-nostL Te trazele ta v nlesrovto zbranih »PoezJinh«.	O.
Čehi o Jugoslovanski glasbi
O priliki zboravlh koncertov, Id Jih J« tekom prešlega meseca priredilo znano za. grebšo pevsko društvo »Lisinski* v Pragi hi po drugih čeških mestih, je češka glasbena kritika pisala zelo pohvalno o jugoslovanski glasbi, tako tahetai, kakor tudi narodni. Splošno se priznava, da J« naša j narodna pesom, o kateri piše znani kritik j O. Somrak v praškem »Venkavu«, da Je ! »žela globlje občudovanje ln uspeh, nego « ptnetaa glasba«, odkrila češki javnosti mno-
go doslej n skritih lepot ha bogastva la pokazala, kako zdravi so glasbeni teme®, U j& furani daš« jugastav, naroda. Med dragim piše Isti kritik: »Po bwa Je najbogatejša ln naJraanoUČneJia hrvafctoa popevka, katere zanimiva metodičnost pota-va na anttoiosH harmoničnih podlog star« cckvene tonike, k istega vira «e konečno razvije srbska narodna pesem, kt pa ▼ svojem toolorltn očitale 3* močan orijea-tahicl vpthr. — Zapadnhn vplivom podlega v najvfšjl meri slovenska nanedna pesem, ki nahaja svoje vzore Izvečine v tenn alpskih »lšndlerjev« aU sentimentalnih >Me-dertafelddh« zborov. — O slav. omotal glasbi poroča:	Močmi talent v zboroval
kompoziciji Je « svojimi trend razkošno Stiliziranim! ta lepo »zvenečtari med. zbori pokazal Slovenec Anton Lajovic.« — Prav tako prisoja poročevalec »Casa« prvenstvo hrvatskhn nar. pesmikn, ki so »tešle Iz bogatih pokrajin ta so zato iskrene ta vesele i v melodiji 1 v ritmu.« Pesmi te Medjiimirja Cn Koroške ne morejo prikrit' značaja nemških Štajerskih at! tirolskih pesmi; so p« po značaja alpskih krajev šega ve, sladke ta metodične.« V sličnem smlsffl se Izražajo tod! ostali češki listi. — Kakor znano, ie »Lisinski« na povabilo priredil tudi v Poljska serijo sijajno uspelih mcertov,
PRED TRGOVSKIMI POGAJANJI Z ITALIJO.
Uvodničar »Jugoslovenskejra Llovda« ooozaria na natrlico. s katero se na§a vlacb oripravlia na trgovska Doeatenla z Italite ter izvaia. da ne smemo pozabiti, ktato malenkostna te naša potreba oo italiiansltih in-dustriiskih produktih medtem ko potrebule (talite JuvosiavHo iz enostavnega razlora — radi lakote.. Kliub temu. da ita mnotro kuputemo
▼ ItatiG. uvodničar dvomi, da sta dva odstotka potrebščin našecra danda-
nasnteea uvoza iz itanie res ttanian-skeea izvora. ltaliiani so predvsem nesolidni oreorodaialoi. ki pri nas ne sroeio izpodrinit! Cehov in Angležev katerih kapital nam te mata onasen od italiianskeea.
Rimski »Mesaeero« poroča, da M bodo pri trgovskih povalataih z Italtto obravnavale sledeče točke: Priznamie resničnih oodietH' italiian- , sketra kamtala. ki že obratuiielo na' Jugoslovanskem ozemlki. posebno v Dalmaciii: posebne olaišave. ki se ntCtrato dovoliti Italiianski iniciiativl
▼ naš? državi Po dveh mesecih poskusne posrodb« se .sklene med obema državama trgovska pocodba na širši pocflaai tako. da se bodo mogli treovski odnošaH med Italtto in Ju-goslavfSo plodno razvilati Italitenski obrati v Dalmaciii so precof številni. Posebei ie vredno omotati premo-arovrnk* v Rovinl. hidroelektričoe central« ob Kifet Cetinja to cementne tvornk* v splitski okotid. Nova podietta M Mia v glavnem železniške to cestne eradtae. eksploatacija co-sdov r Slovenili ter vodnih sd v DaimacHi. Za pospeševanje trgovskih odnošaiev se »stanove posebne ftaii)ansk» - tasroslovanske zbornice Tudi s« namerava ustanoviti ItaS-iansko - tavoslovanska banka.
PODPISOVANJE DELNIC NARODNE BANKE KRALJEVINE S. H. S.
Z 31. decembrom 1920 poteče rok za nodpfeovante delnic, ki Ufa na novo izda Narodna banka kraltevme S. H. S. V našem interesu te. da ood-pišeio dtatace ne samo naši denarni zavodi, ampak tudi v izdatni meri naš! industriialci. treovo! ta dntei podietniki. Pri tem ne ere toliko za kuDčito kot tako ampak ere za prestiž slovenskega plemena našega naroda. Slovenci moralo biti pri tel subskrlpcUi častno zastopani, tako j da bodo lahko zahtevali svate za-i stopstvo v upravnem svetu Narodne 1 banke. Po oet delnic daie en glas na občnem zboru delničarjev. Potrebno bi bilo. da se no izvršeni subskno-cEiii imena podplscvatellev delnic ob-iavifo v časopisih, da bo naša iav-nost ooznala imena onih tvrdk in oseb’, k! se zavedalo svofe narodne dolžnosti ki mimogrede rečeoo ne pomeni takake požrtvovalnosti, ker bodo delnice trosile lene dividende. Podtaiovatae delnic se vrši pri po-
družnicah Narodne banke ▼ Oublia-ni in Mariboru, dalie pri vseh slovenskih bankah in pri davčnih uradih,
•
rF Slovenski gozdarji 90 tmdl sestanek, na katerem so sklenili, da pred stoječa trgovska pogodba z Italijo n« sme biti trajne vrednosti, tem\rh da sme bttl same enoletna ta provtearz določenimi kontingent! ter da mora Mtl našemu leso zagotovljen tranzita! i romet brez prevozna carine. Z ozirom aa to, da ne bo mogla proga Ljubljana—Trst obvladati našega
tuouv&a jitivuiVKlf' 90 Z*HUOVail, ua JVC 2/^1901
proga Kočevje—^Brod—Moravlce, k! b« spajala slovensko tržišče za les z reško luko. Gozdarji so dalje sklanfil, da člmpre-Je Izvedejo enotno organizacijo lesne produkcije v naši državi
Napeljava elektrike v celjsko kot. Eno. Pred Božičem so zborovali v Celi« zastopniki raznih korporacij ta podjetij zaradi napeljave elektrike po celi celjsld kot-Ital L l za sodne okraje Celje, Laško, Vransko, Šoštanj, Konjice, Šmarje ta Rogatec. Iz predloženega načrta je razvidno, da rgradJ glavni vod z napetostjo 80.000 voltov falska elektrarna. Z delom m začne že prihodnjo spomlad ter bo končano do jeseni 1921. V Celju se cgradJ ve-Ud transformator. V ta namen se ustanovi delniška dražba z U—12 milijoni kron, V elektrlffkactjskem odboru so poleg predsednika dr. Božiča te rudarski svetnik Baebtor, ravnatelj Smerltak ta tovarna« Westeu,
;+ Splošen nepovoljnl položaj se za<J« ide dnf opaža tudi tu našem tržišču z lesom. Tendenca je precej mrtva, promef slab. Najlažje gre Izpod rok Jalovina, dečku je s hrastovjeii. trša. Cene se večM de! niso tepremgnile, le cena za Jelov les je ne« koliko poskočila, ker je po njem povpraševanje nrilično. Cene jelovinl so posko« Sle ponajveč v ded zastoja v bosanski gozdarski tadustrML
+ Franc os !i! kapital se ponuja Jugo-slavto. Več francoskih Industrijska koncernov N i« bede ponudilo naši vladi za zgradbo različnih železniških delavnic, to-Jcomotlv, vagonov in podobnega materljala. y + Nova železulška zvv-u v Bački la Banata. Prometno ministrstvo je odobril« kredit dveh mffljonov dlnariev za d«ta preureditve prege Subotica—	Ra‘	°*
vo—Kiklnda. V glavnem 1« lcredlt "Cenjen za to, da bi se df	z	Ro-
munsko ln skrajšala železniška proga, po kateri vozi orlen tol ekspres,
Ruska banka v Beograda hoče vpeljati redno paroplovbo med lukami: Bar, Skader-Drač, V to svrho bo dala ruska baulca na razpolago 14 ruskih trgovskih ladij.
^ H- Monopol Je sedaj v naši državi uveden na sledeče predmete: tobak, sol, vžl-galfce, petrolej, cigaretni papir, saharin In razne umetne sladke snovi.
H- Prijava tobačnih nasadov. Uprava državnih monopolov je Izdala naredbo, U določa koliko so prihodnje leto tebbo producira tobaka v posameznih krožjfh. Ro« za prijavo tobačnih nasadov le do 31. januarja 1921. Ko ta rok poteče, se prijav« A« bodo več vpoštevale. Prijave se pošfljaj« jrpravf državnih monopolov,
Dnevne vesti.
Opciisko pravo. »Polec navade stare« se ie uredba o pridobitvi državljanstva v naši kraljevini razglasila šele nar tednov ored pote-born roba dasi se ie rok začel že skorai pred doI letom. t. 1 takoi do odobritvi sanžerraanske mirovne Doerodbe. Neumevno nam le. čemu se ie z razclasitviio toliko časa odlašalo. Ta malomarnost bo vsekakor rodila komplikaciie. ki ne bodo bas novzdienile uarleda našeca upravnega ustroia v inozemstvu. Nemci. k! hočeio ontirati v inozemstvu, bodo brezdvonmo d ose trli	da se rok
nodališa orcko 16. iar.uaria 1921. kar bo 'zvledalo. kakor da se naša država boii izcubiti lih. Vsak pravi Jugoslovan pa le želi da se duhovi eimnreie ločiio. da bo enkrat že konec oodmineriev med nami. da bomo na iasnem. kdo ie z nami in kdo nroti nam. Javuost bo imela nravico da izve od upravnih oblasti imena vseh tistih, ki hočeio sicer še nadalie telesno živeti v naši drZavi. duševno Da v inozemstvu. Takih dvoživk se bo treba iz umevnih vzrokov varovati.
— Eno-, dvo In etesetkronsk! bankovci se začasno še ne vzamelo Iz prometa. Po informaciiah finančne delcvaciie v Liubllani so vesti da izvube eno-, dvo in desetkronske novčanice plačilno vrednost z 31. t. m., neistinite. Ko dobi finančna uprava dovoii kovanetra drobiža aa raz-polatro se bo te novčanice vzeto iz nrometa. Do tedai Da veliaio o prometu s tem zakccitim plačilnim sredstvom dosedani? predpisi. Državne blavame so obvezane, da tudi te novčanice oretemalo v neomejeni količini kot plačilo. Izvzete od te obveznosti so blaeaine poštnih in br-znuavnih uradov ki moralo prejemati eno- in dvokronske bankovce ari mera doIocu samo v Iznosu do 10 kron.
— Nadzorstvo mejuecra prometa. V ministrstvu za notranje posle se le izvršila reorvcnizaclia oddelka za lavno varnost. Na važnih obmei-nih mestih se bodo voostavili politični komisariati, ki bodo vodili evidenco oseb. ki orihaiaio in odha-iaio iz države.
— Lcoe božične praznike nam ie letos nakldnila narava. Po večtedenskem mokrotnem vremenu te nastooil suh mraz do 10 stopinj, ki ie osušil pota. zamrznil stoiečte vode za drsanie. sneer na stisnil za sanka-nie. Mladina te imela torei dovoli zabave a tudi odrasli športniki so se H pridružili.
— Vsi koroški begune! se poziv-lialo. da iaviio svoie dosedanje bivališče. kie so zaposleni kakšno ie niihovo materiielno stanle in iz katere vaši oziroma občine so doma. Javite nai tudi naslove sorodnikov, ki so še na Koroškem. Prosilo se tudi delodaialoi da sporočilo, koliko beeuncc.v lahko zaposlilo in pod kakšnimi pocoii. Javiti se te treba na naslov: Koroški begunski odsek v Dravogradu,
— Za dvofe korogkbi narodnih trotnov:	rekonvalescenta Jurlia Turka in invalida Antona Hariha si iščeta službi pismonoše, čuvaia ali kal sličnega. Jurii Turko te bil. septembra kot narodni stražar od Nem cev smrtnonevarno zaboden nad srcem. Anton Iiarih Da ponovno zavratno napaden. Oba sta brez premoženja. niušiui stari materi pa od barona Heldorfa zapoder’ iz stanovanj. — Koroški begunski odsek v Dravogradu.
t Zlata mladina. Vstopil sem v vlalc na oriiazni postali lepe Savinjske dohne. Na kolodvoru le čakala med r gjmi tudi družba mladih no smodov in gospodičen iz vodilnih rodbin savinjskih rodoljubnih milijonarjev. Prav živahno so se zabavali v —• nemščini. Da švabčarlio stare dame. še človek razume, če čute to pri mladini, sc mu mora gnusiti..,
— .Tuc. ki so ea napovedali vre menski poznavalci že par dni. se
uporabljajo v natisku na naslovni strani Dopisnice, Id bi bile veljc ali manjšo kakor zahteva naredba, se sicei odpošljejo, toda se bo zanje zahtevala pisemska taksa.
O Abdera, nisi še izumrla,
— V Pragi Je ostalo čez Božič in Novo leto več kot 70 slovenskih dijakov, ker nimajo denarja za drago vožnjo v domovino In so zaradi vojnih zamud prisiljeni študirati s polno paro. Dijaki so to, za katere naša vseučilišča nimajo letnikov In stolic. r' dijaki ne bodo božičevali za bogato obloženimi mizami v krogu svojih dragih, kot njih srečnejši tovariši Iz domačih vseučilišč. Spomnite se jih v teh dnevih z Vašim prispevkom za »Slovensko, dijaško zadrugo v Piragi«, na naslov Jadranske banke v Ljubljani, kjer Ima organizacija odprt račun.
Važno za Jzscljenlke v Ameriko. Glasom obvestHa ministrstva za notranja dela deželni vladi za Slovenijo je ameriško poslaništvo v Beogradu naznanilo ministrstvu zunanjih del, da Je prejelo od. svoje vlade nastopni brzojavni cirkiriar: Mrnigi podaniki tujih drZav prihajajo v Kanado In hočejo od tam potovati dalje v Severnoameriške Zjedinjene države, ne da bi si poprej pustfil pri kompetentnih ameriških konzulatih vfdirat! svoie potne liste. Na-prošen! ste, da v časopisju objavite na-redbo, ki določa,da se morajovkllratl potni Usti za Ameriko samo po ameriških konzulatih v državah, kjer se nahaja lastnik potnega lista, in da teh vlzov ne bodo delali konzulati dmgfh držav v Ameriki Izvolite zgorajšnje vzeti na znanje ta obvestiti vse oblasti v Vašem območju, da potniki ne morejo potovati v Severnoameriške Zjedinjene države, če s1 poprej ne dajo vldiratl svojih potna listov pri ameriška konzulatih v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev.
— Prepovedana komunistična Usta. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razpečavati v naši državi komunistična lista »Novi Život« In »Komunist«, ki Izhajata v Ameriki. Oba Usta sta prepovedana zato, ker sta naperjena proti naši kraljevini in njenem državnem nstrojn.
— Podaljšanje policijske ura na Silve-strov večer. Gostilničarji morajo tozadevne prošnje vložiti 8e danes 28. t. m., sle« bi se ne rešile pravočasno. Prošnje je ko-lekovatl s 3 dinarji, a tudi za dovolilnico je treba priložiti kolek za 3 krone.
— Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani le razpisalo tri mesta kulturnih tehnikov v X. ozir. IX CJaovnem razreda državnih uradnikov In službo tehničnega risarja. En tehnik in en risar sta potrebna pri krajnem komisarju za agrarsSce ope racije v Mariboru, dva tehnika pa pri poverjeništvu za kmetijstvo. Prošnje se vlagajo do 31. januarja 1921.
— Hlvje-a mrjasca le ustrelil dne 19. tm. pri Sv. Aid pri Makoljah Andrej Hajn-Šdk. Mrjasec je tehtal 145 kg. Mrjasoc se je že par let potikat po gorovju B6ča, ne da bi ga bili mogli lovci zaslediti.
— Bog vam daj lahko noč, men’ pa od kovdra kluč.1 Pred dobrimi 12 dnevi so vlomili neznani tatovi v Ručetni gori pri Črnomlju v gornji del zidanice hotelirke Josipine Lacknerjcve. Tatovi so odnesli
' hišno opravo, kuhinjsko posodo itd. .Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 13.000 kron. Tatov! so odnesH tudi ključe od kleti, hleva In šupe. Najbrže so Imeti namen, da se še vrnejo.
— Tiskovni pogrešek. V božični številki našega Usta je bila v taseratu novo-ust'«ovllene?a umetniškega zavoda za litografijo Čemažar - In drug v Ljubljani neljuba pomota. Zavod izdeluje algrsdiro* (ne odgraflčne) svetlobne kopije,
Ljubljana.
m Božičnica prostovoljnega gasilnega la reševalnega društva Je bUa dne 26. tm. sveče* v Mostnem doma. Obisk j« bil polnoštevilen ter Je ljubljansko občinstvo a tem pokazalo, da zna ceniti nesebično človekoljubno delovanje društva. Posebno so to posvcdočill ljubljanski trgovci In obrtniki, ki so podarili nad 350 predmetov za sročotov. Goste le pozdravil v lepem na-govoru starosta Barle. Razvila se Je prav prijetna zabava bb svlrauia vojaške godbe. Mestni magistrat je zastopal dr. Zarnllc.
— Pritožbo proti »Samopomoči«. Ljubljanski člani »Samopomoči« se nam pritožujejo, da se je v soboto pred prazniki razglasilo v časopisih, naj pridejo člani po belo moko. Gospodinje so se zanašale,
le včeraj Ptnavil Z VSO iraočfo in za- toda ko so prišle v ponedeljek v prodajaJ-
čel naše koraai nar dni trde cesto vnovič snreminiatl v štruce blata in mlaieuže.
— Modrost bivšega ministra za pošto hi brzojav dr. Drinkoviča se zrcali v tejle naredbi, ki Jo je dr. Drlnkovič Izdal, prodno je moral iz sedanje vlade: Poštni uradi smejo sprejemati samo take dopisnice zasebne izdaje, ki imajo tanek kanton ter so od 10 do 14 cm dolge ter 1 do 9 cm Široke. Na naslovni strani morajo take dopisnice Imeti natisnjen naslov »Dopisna karta« v latinici hi cirilici, poleg tega napisa pa mora biti še francoski tekst »Carte postale«. Naslov se. sme Pisati samo x ieeMu ki h
no, ni bilo moke več, vsaj tako so zatrje. vale prodajalke,
•— Članski sestanek »Društva jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani« se vrši danes ob 16. v uredniških prostori!: »Slovenskega Naroda«.
— Silvestrov večer pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, se vrši T petek, 31. tm. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, Sodelujeta orkester dravske divizije ta društveni pevski zbor. V mali dvorani ples. O polnoči nagovor in alegorija. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 20 K. Vsi prijatelji društva, naše pesmi ta neprisiljene sahave. dobro doffil	&
i— Smrtni skok z vlaka. Zvečer 22. tm. je pri železniškem prelazu v Rožni dolini skočil s poštnega vlaka 27 letni hlapec Jurij Justin ter padel s trebuhom na kilometrski kamen tako nesrečno, da Je čez pol ure izdihnil. Justin je bil doma iz Trate v kranjskem okraju ter je služil pri svojem sorodniku posestniku in gostilničarju Buhu V črnem vrhu. Usodnega dne si je hotel prikrajšati pot k Robežniku na Viču, kjer sta prejšnji dan pustila z gospodarjem voz In konja. Sploh Je opažati zadnje čase razvado, da skačejo posamezni potniki na Viču z vlaka, kar pa ni le nevarno, temuč tudi strogo kaznjlvo.
— Z državo nezadovoljni pijanci Pozno v noči 20. t m. je sedem pijanih ponočnjakov razgrajalo pred finančnim ravnateljstvom in po Poljanski cesti Pijanci so obkladali vojaško stražo z različnimi proti-državnimi psovkami; vsled česar Je straža signalizirala pomoč s 17 streli v zrak. Razgralačl so bili aretirani.
— Tudi nezadovoljnež. Delavec D. T. se je za praznike v gostilni De Schlava v Kolodvorski ulici najedel, nato pa napH do brezumnosti. Račun je znašal 140 K. Namesto plačila pa Je začel divje razgrajati In žaliti prestolonaslednika, ministre, Jugoslavijo, polidtJo in orožnike. Zagovarjal se bo pred sodiščem.
— Žrtev malomarnosti hfšn. posestnika. Miklč Marija, postrežnlca v Ljubljani le šla proti cerkvi sv. Jakoba. Ker je revica vsled starosti vsa nadležna Jej Je na zmrznjenem hodniku spodrsnilo, da. Je padla In sl zlomila levo roko. PdlleUa bi se morala pač vse bolj zanimati za take malomarne posestnike, da bode hodnik pravočasno posipali
— Univerzalni vajenec. J. S. Je M nazadnje tapetniški vajenec, poprej P* vajenec vseh mogočih obrti. Fantič jo od svojega 14 leta naprej le kradel ta goljufal, zato ga rti maral noben moister obdržati. Za praznike Je vzel na račun svojega bivšega mojstra pari tvrdki Bunc ta dr, za 2279 K raznega blaga, ga prodal za 734 K ter denar v štirih dneh pognal.
mm Ukradena božična darila. 22. L m. je bflo na državnem kolodvoru v Ljubljani pred odhodom večernega vlaka okradeno hotelirkl Lautižarjevi Jz Kranjske gore ročna torbica In zelen nahrbtnik. V torbici io v nahrbtniku so se nahajali razni, med njim! tudi zelo dragoceni predmeti, katerih skupna vrednost znaša 10.706 kron.
. Tatvine na stavnem kolodvora. Pred prazniki Je bilo vlomljeno v železniški voz na glavnem kolodvoru. Tatovi so vzolj. Iz voza dva zaboja sladkorja. Pcdicl-ja je pet glavo Hi krivcev. Iti 'So bili Zet. delkvct, Izročila sodišču.
_ življenje si fe podaljšal Čez božične praznike puran, ki se je zatekel na dvorišče v Prisojni ulici št. 1. Lastnik naj se Javi pri policijskem ravnateljstvu, soba št.
2, Pri hlstorlji le dvojno čudno: da se po Ljubljani še sprehajajo purani ta da se najdejo pošteni ljudje, ki mu ne zavijejo vrata«
Maribor.
Umetniška razstava. Da se ustreže
željam z mnogih strani, Jo pripravljala! odbor prye umetniške razstave v Mariboru sklonil, da ostane razstava odprta do 1. Januarja.
Smrt. Pretekli petek te umrl v Pobrežiu pri Mariboru tamkaj živeči UDokoieni nadučitelj JutM Bre-srant
Spopad s nliancl. V kavarni »Drava« tik pred starim lesenim mostom na desnem bresni Drave te prišlo na Sv. večer do neutemeljenega napada cifenih vojakov na mirne eoste. ki so bili v kavarni. Pretep se ie razvil do Doboia. tako da te morala rešilna postala mnoco ranjencev z rešilnim vozom spravili v bolnišnico.
Umor srbskega vojaka pred poroto. Danc3 pride pred porotnim sodiščem na razpravo umor srbskega vojaka, Iti se Jz izvršil letošnjo jesen na posestvu barona Zwkhla, Uboja je obtožni baronov služabnik.
Zaplenjeni kolesi. 40 letnemu Matiji Zemličič iz Rožnega vrha pri Ljutomeru le bilo zanlenieno kolo. ki sra te bil pripeljal v Maribor, ni pa motrel dokazati, kfe da ea te dobil. Istotako te bilo zaplenjeno dru-eo kolo. ki te bilo zastavljena za izredno nizek znesek ter se lastnik na poziv ni iaviL
Celje.
h seje mestnega sosveta celjskega. Sklenilo se je sledeče: Vinska klet v grofiji se da v najem vinskemu trgovcu Al. Mihelčiču za 5000 K letno. — Ustanovitev ljudske kuhinje brez alkoholnih pijač se dovoii g, Kranjcu Iz PireSice. —.Stojnice na Glavnem trgu se bodo v bodoče v prvi vrsti oddajale potrebnim invalidom. — Sldene se, polagoma prodati vse mestne hiše razveu grofije, kjer se po Izselitvi sodišča nastani celjski muzej, — Sosvetnik Koren prosi, naj se nekaj ukrene glede 1 In 2 kronskih bankovcev, katerih se vse hrani, Getfent dr. Žužek obljubi, da ho takoj interveniral ort finančni delegacij X
Ljubljani. — V prihodnji seji sosveta se bo pretresal mestni proračun za leto 1921.
Minister dr. Kukovec se je mudffl čez praznike v Celju.
Iz politične službe. Okrajni glavar Maks Wrischer je od bivšega glavarstva v Borovljah namesto v Celje, premeščen k okr. glavarstvu v Maribor. — Za okrajnega komisarja na dosedanjem službenem mestu pri okr. glavaistvu v Celju je Imenovan provlzornl vladni kouciplst Fran Vonšek. — Za kanclista je Imenovan na dosedanjem službenem mestu pri okr. glavarstvu v Celju pisarniški oficljant Franc Kocjan.
Božični prazniki. Iz oblačnega In sneženega vremena pred praznfid smo dobili krasne božične dneve. Solne e je prijazno ta toplo sipalo svoje žarite na pokrajino. Noči so bile lope ta mesečne. Ob obeh krasnih popoldne vib so hiteli meščani na izprehode v šolnino naTavo. Na celjskih sankališčih In drsališčih pa je vladalo veselo življenje razposajene mladine.
Božičnico za revne otroke le priredilo Splošno žensko -društvo skupno z organizacijo invalidov v telovadnici mestne osnovne Ide. Otrod so nastopili s petjem tn deklamacijami. BDI so obdarovani z obleko In drugimi darili ter Jestvinami. Bita Je to prva božičnica Izza prevrata na mestni osnovni šoil.
Smrtnih slučajev v Celje In okolici je Mo v minulem tednu pet
V zapore celjskega okrožnega sedišča m oddali trboveljskega komunista 19 letnega rudarja Franca Lebarja, Id Je zabodel ta smrtnonevarno poškodoval Alojzija Hrt-bovšeka t Trbovljah lz strankarske mri-uje, ker Je slednji socijaln! demokrat
Šport in turistika.
Šport št 27 tam sledečo vsebino: Sistem v nogometa, — Angleški ta škotski nogometni sistem. — Rudolf Badjura: Smuški »part. — G.: 01ympta — Show ▼ Londona. —- Mcncl: Smučarski skakalnica v Bohinja. — Razne športne vesti. — List tam 4 lepe stike.
Otvoritev zimskošportne sezone v Bohinju. Na Stefanovo je bdo ob prav lepi udeležbi športnikov U Slovenije, zlasti lz Ljubljane, otvorjeno z ogromnimi stroški dograjeno sankališče. Vreme je bilo naravnost krasno, nepopisno lepa planinska z hm Je pozdravljala dollece. V višinskih legah so se sicer že poznala znamenja prihajajočega Južnega vetra, a sankališče Je bflo ktinb temu v izbornem stanj«. — KU* visokemu snegu (1 ta pol metra) je večjklcJ sankališče že popolnoma v redu; ostali del a« uredi do novem leta. Veliko zanimanje ie zlasti med smučar)! vzbudila tudi že dograjena smuška skakalnica, ki pa Jo le večina smučarjev ogledovala to pot le še — od spodaj gori. Seveda pa bo vsak da« bolje to nadejamo se, da bonso še v tej sezoni občudovali tudi mi krasne skoke.
Smučarski teče) v Ljubljani se prične 28 t m. popoldne. V io svrho vabimo vse Interesente rja kratek sestanek ta sicer v potel smučarski opremi tn opravi za ved-banje točno ob 2. popoldne v vrtno verando pri »Novem svetu«, kjer se bo vršil pregled smučarskih novincev, nato odhod na vežballšče.
Smuške ture X Bohinju. Bohinj razpolaga z mnogimi hvaležnimi smuškimi turami, k| so bile markirane že pred volno po načelih zimsko markacije. Med votoo so Izginile tudi te markacije kakor marsikaj drugega. Vsled tega se Je »Športna zveza« odločila, da čimpreje n& novo markira vsaj nekatere teh tur. Najpreje se hoče izvesti markacijo iz Bohinja preko Ko* prtvuM in Mrzlega studenca ta Bled. Le-tej markačt>f bo sledila markacija ture: Bistrica — Senožeti — Uskovnica — KonA Sčfca. Ako bodo le količkaj dopuščale vremenske razmere, boste ti dve turi marki-nul vsa) že do sovega leta, na kar pridela na vrsto r.adaljne ture, osoblto one tz Bohinja na Ratitovec ta v Selško dolino.
Zimski šport Is Silvestrov večer v Bohinju. Zimskošportna sekcija X Bohinja priredi v Bistrici m Silvestrovo zabavo! večer, Jd bo po možnosti nudi najraseo-vrstneišl program. Prebitek je namenjen popolnitvi zimskošportnih naprav v Bo-
Pokraiina.
Laško. Pred nekaj tedni Je prinesla »Jugoslavija« dopis ta Laškega, v katerem se dolži podjetje »Kamenlt«, tovarna umetnega škrilja ta elektrarna v Laškem, da
nadaljuje svojo germanizaforično delovanje s tom, da nastavlja pri podjetja nemške uslužbence. K temu dopisu nam pojasnjuje ravnateljstvo »Kamenlt«, da se nahaja 80% družbene glavnice v Jugoslovanskih rokah. Edina nemška moč v podjetju je g. ravnatelj Edvard Ebersfcerg, ki je obenem tudi družabnik. Davčni upravitelj Masten ni bi nikdar v službi podjetja, temveč Je hodB ta začasno pomagat v urejevanju knjigovodstvu. Sedaj ni Masten v n&akl zvezi več s podjetjem. Mesto od-Išlega knjigovodje je družba sprejela novega nastavljenca, Iti je čisto Jugoslovanskega pokoleiija. Sicer se družba ut udeležuj« jtotefttag« ŽMkrita.
Brežice, (Nezaslišan škandal.) Nedav« no se Je dogodil pri nas slučaj, Id Jc vzbudil med meščani veliko ogorčenje. Neka učiteljica tukajšnje dekliške šole je imela l sobo s prostorom, ki je služil za shrambo, kuhinjo itd. Občina je po svoji stano* vanjskl komisiji konštatiraia, da je to družinsko stanovanje In sklenila, da ga da na razpolago trgovini z delikatesami ta njeni sestri, privatni uslužbenki. Učiteljici, ki ie dospela ravnokar iz bolnice, pa se je nakazalo drugo stanovanje, ki je neravno radi mrčesa. Ker se tja ni mogla preselit!, druge sobe pa ni bilo dobiti, je ostala nz starem stanovanju, nakar so jo prisilno deložlrali To Je škandal, Iti mu skoro n! primere ta ki je prav značilen za naše slovenske razmere. Domačemu človeku se stopi na prste, če le mogoče, tujcu pa s« ne stori nK. Zakaj neki stanovanjska komisija ne poišče stanovanja za delikatesne trgovko pri kakšnem nemčurju, ki jih t« prt nas vse polno, to ki Imajo krasna veli-ka stanovanja, pa tudi po več stanovanj naenkrat. Človek bi sumil, da se stanovanjska komisija teh nemškutarjev boji Re« pasja ponižnost dlH nas Slovence. Poklicane revizijske oblasti naj sl vendar mam od bližje ogledajo delovanje stanovanjskih uradov po deželi. Naj sl dajo predložni natančen kataster stanovanj z lokali m osebami, p« bodo z lahkoto ugotovile, da se mnogo nepotrebnih ljudi šopiri po velikih stanovanjih, docim se mairslkak potreben da človeške dražbe In dober državljan potika po brlogih a0 celo tava ko* vagabund po cestah. Zahtevamo odločno, da se tudi v tem ozira skrbi za neizprosna red.
Konjice. Kakor čujemo iz dobro poučenih virov, nameravajo prirediti tukajšnji Nemci ta nemčurfi na Silvestrov večer, veliko zabavo v gostiln! pri Pilipitschu. Politično oblast opozarjamo, da jkn dovoM prekoračenje policijske ure vsaj do 6. zjutraj, da se bodo naši »stranrmdeutsch« — Itschi, — eggl, — ta*l Ud. tem bolj navduševali za Avstrijo po receptu nekega uslužbenca tvrdke Lamrltsch, Id je lepil na pisma kolke z napisi »Hefl Dir lm Sieges-teranz« etc. Merodajna gospoda, pobrigajte se ntato za konjiško rovarsko gnezdo.
Mali oglasi.
Proda se:
DVA TOVORNA AVTOMOBILA. Bttssing ja Sauror na prodaj. — Naslov pove iipravnlštvo.	2503
ENONADSTROPNA HlSA ae prod« v Studencih pni Mariboru z go« stilno ta mesarija In en oral zemlje ob glav. ni cesti vpraša se Studenc) 17,	2504
HIŠA,
Mot, svinski hlev, shramba za seno, z vrtom, S minut od kolodvora se tako) proda. Ugodno za obrtnika, izvoščeka ali upokojenca. Pojasnila daje Jože Hervol, Sv. Lenart, Brežice.	2493
PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni str o) znamke »The Courier«, vpraša ta ugleda M v upravi »Jugoslavije«.	2461
Nove prav lično Izdelane karte ra otročjo i^ro
»CRN! PETER«
M dobe v trgovini	Blanca	Nemets,	Ljubljana, Mesta! trg 8.	—	Cena 10	K.	2453
PISALNE STROJE »Remlogton« nudi tvrdka K. et Kregar, Ljubljana,	236»
Sluibe:
KNJIGOVODJA,
Mlajša meč po možnosti v lesni stroki ver« slran perfekten v nemškem srbohrvaškem po možnosti Italijanskem jeziku se Išče z* takojšnji nastop proti dobremu plačilik O torte pod Celje m upravo lista. 2504
DVA MLADA URADNIKA z vodetno pisarniško prakso Iščeta slofls« Im. Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod šifra »Samostojna moči«
MRH
-	Knjigovodja
popolnoma samostojen, bilanc« aanožeri, dober korespondent ta zanesljiv kalkutaot, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini . tal nemščini v govoru ta pisav!, se takoj spr«| me. Rellektira se samo na prvovrstno moč, Prednost Imajo tisti, ki so btil zaposljenl % fcamenolomskth in stavbenih podjetjih ta id obvladajo tudi Italijanščino. Istotam s« sprejme tudi gospodiča« s večletno praksa zmožna strojepisja, stenografije ta vseli pisarniških del, ki obvlada popolnoma slovensko ta nemško korespondenco. — Natančno ponudbe s preptsž spričeval, navedbo reference ta plače ter sliko io doposlaU«
Kamnoseški Industrijski družbi v CeRu,
2509
Hazno:
IŠČE SE DRUŽINA, id hi vzel« dva otroka deklico la fantka stara 6 ta 10 lot na hrano ta stanovanja. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Deklica ta iantek« na upravo Jugoslavije. 2307,
SOBA
v Rožni dolini se odd« s 1. Hanuarjem. N*« , eScnt nov« w?c*va.	S80S
flafst mštol.«
»Haspod.« vstonil ta hio
Na drobno! | Ljubljana, Gosposvetska cesta St 14.
Na debelo!
H. Zdvaco:
Kraljev vitez.
Zcodovinskl roman.
(DaljeJ
»In?« Caoestansr le zsrrbanfiii obrvi.
»In.« fe deial Garo z novim ulo-bolkim ooklonom. »usoiam sl odozo-riti eosooda viteza, da ml dnleute oreceišno vsotico za oskrbo ta hrano svoiih živali.«
»Zapri usta. krvnik!« ea le ustavil vitez s tako Dretečim vlasom da se Je Garo boječe stisnil k zidu. »Vedi da nimam denaria ori sebi. zato na dobiš o orvi orilikl trotno plačalo. Danes ml ne razdiral ušes. ako nočeš zbirati svoiih kQ5tih do kotih!«
»Gosnod.« le zaiecal Gara zelen od straha, toda v svesti si svoje Dra-vice. »raikarite ne uničnite uboeeea eostilničaria. Ker nimate denaria. bi vam Dredložil snorazum. ki oomore vam in meni: Dustite mi konia svo-ieva omrode oa sva bot. In še sto-oetdecet liver dobite novrhu.«
»Misel ni slaba. Dal svoiih oet-natst mštol.«
- je defal Coeoiln. ki ie hio. »konia sta osedlana.«
Oaro le naložil petnajst zlatnikov Dovrsti na vogal mize. CaDestang *b te soravil desetorico v lastni žeo. ostalih net oa te Dorrral Cogoiinu. rekoč:
»Tl. tiboei Sreča. nritieš kesnele za tnenoi. ali oa se laz do vrnem k tebL«
»Kal! Gospod vitez me ne vzame s seboi? OdslavMa me? Izgubim «oj rro baš v trenotkji. ko sem ml-sem ea našel za zmerom! v«, naau trdovratna smola se me drži!«
In CogoHn se le raziokal.
»Ne trgal ml srca.« le delal Ca-Destang. »Tvoie noge nal bodo še tako dolge, a Deš ne moreš z meno! Longlumeau. Etarrmes. Orleans, in kar še sledi — to so dolgf Dobo<fi. Utolaži se. sai bom kmalu soet tu. Kle stanuleš?«
»Bo? nomaval. gosood! Naflae-He me dobite Dri .Brllavcu. k! grabi*, na vogalu Lombardske ulice. Zdal. ko me zanustite. ml itak ne Dre-ostane drugega, nego da se vrnem k TurfuDinti držat batine.«
Malo minut nato te skočil naš rmstolovec na Bliska kil te rezgetal od vesele nestrpnosti. Cogolta te gledal za nt’m. dokler ni Izginil. Ga-
ro oa. stooivši v Izbo. !e našel v nll Pontraiila s Chalabrom. ki je sledil vitezu iz Toumonske ulice.
»OosDoda.« le odgovoril krčmar na ntira vorašante. »vitez le name-nien oreko Longiumeaufa in Etam-Desa v Orlčans,«
»Prekleti Bazonres. da nama ne Drroelie Dornoči!« te zarenčal Cha-labre.
»Ali ga naDadeva sama?« te deial Fontraille.
Chalabre ie skomignil z rameni:
»Ne oostani mi bahač še ti. ki tl ne nristoia! Videl d na lastne oči da nas zoDer nteva niti sto ri ore-več. Potroiva in čakalva tovarišev, sai veva. katero Dot te ubral!«
XLIV.	;
Pri »Cvetlični košaric!«.
Ko ie vitez de Caoestang odaa-hal iz Pariza, te bila ura dve. Malo ored Detimi Je dosoel sredi olohe v Longlumeau in raziahal pred gostilno od »Cvetlični košarici«, ki to te Domni! tako dobro Izza tistega do-membneea dne: ored tremi meseci te Dočival ood nieno streho na Doti v Pariz — ored tremi meseci se te začela ta sreča in nesreča ndegoval
Pustolovec le bil namenten v Effiat: hotel (e videti Ctaq-Marsovo ženo. govoriti ž nlo čiiriDrei: ne ustaviti se. dokler ne izsute nanjo vse svole bridkosti. Toda v Lon-giumeaulu sl ni mogel odreči želie. d«» tri se ustavil na kralu nesrečnega soamina. Poslal *e Bliska v hlev ter začel romati do vse! gostilni, obtria-ioč SDomta za SDominom.
Na tem hodniku ga le bila ustavila Marion Delorme in ga nagovorila: tu ie Drvikrat uiel Cina-Mar-sov Dogled. Id se le besno,zadiral vani: in tam. na onem dvorišču: te bil srečal Gizelo. kakor orikazen iz lenib '•"”11 Ves zmeden lo le bil oo-zdravil z globokim ooklonom. Za hi-Dec mu ie DOgledala v očL In tisti no^led te. bil kriv vsegal
česa ni tvegal zanla za ntenega očeta, nieno mater tn vse. karkoli ti te utegnilo biti milega na svetu. Mar-sikak boi ie bil. morbleu. svoio kožo ta kri te trosil na vse vetrove. In česa le učakal v Dlačilo? Gizela se ie poročila s Cina-Marsom!
Pustolovec te večerial. nato Da se fe umolknil v svoio sobo sedel k steklenici starega saumurca ta ti začel tožiti svole gorte. Znočilo se Ie. Luč za hičio te oogasnila v gostilni. MoJ-
Canie sna ie odelo liudi in stvari Ca-nestang te bil zdavnal izDraznil svoio buteliko. in ker ie slišal biti enaisto uro. ie vstal, da bi se SDravIl soat.
Teda! Da ie nekdo rahlo noDra-skal na nlegova vrata. Odprl ie in zagledal ored seboi mlado dekle. Nten obraz ie bil bled kakor zid. in groza H ie tresala ude v silnem drgetu. Bila ie uboga natakarica Mar-gotka do imenu. Vitez se le soomnil. da ga Ie kal milo gledala že nri nle-eovem Drvem obisku ta zdihovala tudi nocol. ko mu fe stregla ori ledi.
»Gospod vitez.« te delalo ubogo dekle šklepetale z zobmi, »bežite, kar morete naihitrele! Dalte. noidito z menol: koni vas čaka osedlan na dvorišču, ta tudi vrata sem vam od klenila!«
»Čemu nal bežim? Povel. srček sladki.«
»Ubiti Vas hočeio!« ie zamrmrala Marcotka viloč roke. »Kakih osem ali deset lih sedi v mali izbi. Poslušala sem: strah in groza, kal govore med seboi!«
Capestang si fe zategnil oas: izdrl ie raoir ter ga začel likati s koscem: sukna.	_	,.
(Dalje prih.)
s celim inventarom
se ugodno proda.
Naslov v upravništvu ^Jugoslavije".
Svakovretne božične, novogo-dišne kao i ine
razglednice
nadalje svakovrstnog papira kao 1 papira za šlampati nudja na veliko i na malo a uz povoljne d j ene
• jngoalavcn. knjižarn
J. Herejk u Zagrebu
* llntzoTa nitcoL ib.
vanilin sladkor pecilni prašek
Adžija čaj MUim žal
Ljubljano.
Telefon laternrt. 406.
F. ŠIBENIK, trgovec
Gosposka ulica 10.	1686
u ovozemnim kao I inozemnim novi* nama obavlja brzo i točno to uz n«J-povoljnije uvjete
tefto-iagoiiavenska eglasna knceiarlla J. Herejk u Zagrebu
Hatcova ulica ID.
L. MIKUS
iwut, amii mn.
priporoma svojo zalogo
dežnikov m solahikev In umbajaloib palic.
Popravila «o IsvrSnJcjo ločno in' solidno.
BBBBBBBBBBBBiBBBBBBBBBBBB
Suha bukova drva!
Imam čez 20 vagonov suhih bukovih drv na prodaj. — Klaftra K 850’— franko postaja SV. LOVRENC NA POHORJU, ŠTAJERSKO.
mn I0V1K. leni lPK. Sil. ion HA PflHOHJU.
BBBBBBBBBBBBiBBBBBBBBBBBB
Pozor!
b&-hKM Mara
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel/ modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja Itd. — Za obilen obisk
se priporoča tvrdka
JOS. PETELINE, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najnlžje cen* na drobno ln na debelo!
Hatzdva ulica 15
preporuča nabavu beletrističldh i znanstvenih knjiga svih jezika. Vanjske naručbe obavljaju se brzo i točno.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista, ne ustavi i o
• •
Krotim a j er - Dolence.
Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važno za trgovce* obrtnike, tovarnarje, uradnike i. t d.
Dobiva se v vseh knjigarnah in v knjigarni HEINZ V MARIBORU, Gosposka uL Cena 14 K, s povzetjem 19 JL
najmanj* 200—300 vagonov, dobavljeno na obmejno postajo, kUDlfflO«
DANIELE PILLIN, Trst,
via Coroneo No. 25.
Svarilo!
Opozarja se, da se nekemu individiju, ki se izdaja za na* šega potnika, ne izdaja nikakega denarja in plačil, ker priznamo plačila samo direktno na nas ali na banko. — Prosi se, da so osebo, ki se predstavlja kot naš potnik pusti takoj aretirati.
n n tpita z Mislimi pMMi io dni
GRADEC, Mandellstrasse 3. (N. A.)
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
Koristilo Vam bo,
de se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v *JUGOSLAVIJl“!
Razpošilja po celem kraljestvu SHS
import A. Zentner Eksp°rt
MARIBOR, Vrtna ulica št 8.
Lastni izdelek SLADNE KAVE.
kavo, čaj, riž, vse vrste kolonijalno blago. Dišave po najnlijih dnevnih cenah.
Kdor d Idi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
n«] se blagovoli posluiiti tvrdke: Prva halolka trgovin* i vinom ANTE KORENJAK Ib drug pri S«. Barbari a Kalosah. •PonopnnppoBBPPPnuu^aanb
Vodovodne cevi
v premeru po 4/4 in 5/4 eole oddaj« mnogo pod dnevno ceno, tvrdka S, Rasbordeh, Šmartno pri Litiji.
Kolesa
tvrdka
Pngel in Rossmann
veletrgovina z vinom
Maribor.
Brsoiavs Puaali Maribor. Tel- int- 34.
Dobavlja brez konkurence točilna, na-== mizna in steklenična vina. =
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin tre 8, ttfolfova ulica 1
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919.
Prometa do srede junija nad 65,000.000 kron.
v
v Murski Sokoli in Dolinii Lendavi
čistih brez odbitka rentnega davka.
w
Neposredno pod državnim nadzorstvom
Odgovorni urednik Autua £ewL
Tiska »UClteliska tiskarna« s Ljubljani.