.FlllUIM imiHIFMIi teto II., itev. 242 V Ljubljani, četrtek dn« 13. oktobra 1921 Poumum itev. 50 par * 2 K Ur«dRt*tvo> tOdoUSm wata K. MttoR« Upravnl&tvot reorij?ntirati so v jugoslovanskem duhu, je na delu, da iztirajo Slovenco iz narodne skupnosti in jih spremene v poseben narod, ki je nekako «v sorodu* s Srbi in Hrvati. Ti ljudje nas hočejo potisniti z višine državnega naroda med narodne manjšine. Oni vrše posel tujih ogentov vedč ali nevedč. Demokratska stranka želi razviti kulturno življenje v Sloveniji do čim največ}? višino. Kulturne posebnosti se morejo gojiti, vendar ne lcot ono. kar naj se tišči v ospredje, da nas odvaja ud Hrvatov in Srbov. Cim prej in čim več Slovencev se bo znalo v govoru in pismu posluževati obeh pismenih jezikov, bolje bo zanje ta za državo in prej bo razvidno, da nas ta dualizem ne more in ne sme kulturno razdruže- Italijanska demarša proti Jugoslaviji Rim, 12. oktobra. (Izv.) Italijanski zunanji minister della Torretta je sprejel zastopnika jugoslovanske države in se razgovarjal ž njim o gibanju jugoslovanskih čet na albanski meji. Kakor javlja «Štampa», je della Torretta kategorično zahteval, da se jugoslovanske čete takoj umaknejo, sicer bo napravila Italija pri zaveznikih tozadevno energične korake. «Štampa<> naglaša dalje, da je beograjska vlada samo zaradi tega obdolžila Albanijo napadalnih namenov, da je lahko opravičila zbiranje svojih čet na meji, ki so žc pripravljene za napad. Včerajšnji italijanski ministrski svet je popolnoma odobril nastop zunanjega ministra. Rim, 12. oktobra. (Izv.) ^Messag- gero poroča iz Parfca: Povodom s\>oje vrnitve iz Pariza se sestane v, enem gornjeitalljanskih mest jugoslo- • vanskl ministrski predsednik Pašič i! italijanskim ministrom zunanjih zadev, markizom della Torretto. Na se-' stanku nai se doseže končni sporui- I um o vprašanju luke baroš in Delte, j Po želji in prošnji samostojne reške države bo prisostvoval konferenci tudi predsednik reške vlade, Zanella. Zagreb, 12. oktobra. »Novosti* poročajo, da je po razgovoru ministrskega predsednika Pašlda s predsednikom francoske republike, Milleran-dom in ministrskim predsednikom Briandoitt smatrati, da se bo Francija zavzela glede Albanije in Madžarske za naše stališče. Odločitev glede Gornfe Siezije NEUGODNA ZA NEMČIJO. - KRIZA NA NEMŠKEM. Ženeva, 12. oktobra. (Izv.) Odloči-{je imel danes pod predsedstvom državne-tCV v vprašanju Gorenje Šlczijc je | ga predsedniku Lberta sejo, ki se je rao-padla danes. Po dopoldanski sei/lmla ob 11. uri zaradi važnih posvetovanj Zveze narodov, ua kateri je bil že'8 socialnimi demokrati za nekaj časa pre-dosežen sporazum, sc je vršila pn-1 krniti. Ministri Bauei. Schmicd in dr. poldne še kratka seja, ki jc trajala Strossmuyer so sc sestali z poslanci Mul-do pol šeste ure. Sestavljen je bil leroin, Vclsom in Schcidemaunom. Kakor protokol o rešitvi gornjeslezijskega doznava .Vosslsche Zettuug. .te prevla-vprašanja, ki so ga podpiiMli vsi čla- dalo v kabinetnem svetu mnenje, da mori sveta Zveze narodov: Ballour.M kabinet Wlrth izvajati konsekvence v Sporazum v Benetkah PLEBISCIT V ŠOPRONJU. — SVARILO MALE ANTANTE. Bourgeois, Huysman, \Vellington, Co cho, marki lmperiali, Sinones Telelio in Ta Cunha. S tem je bilo zaključeno 11. zasedanje sveta Zveze narodov. 15. pa sc bo vršilo začetkom decembra in bo razpravljalo O Saar-skern ozemlju in Gdanskem. Pol ure po zaključni seji je bil iz- slučaju, da odgovarja vest o odločitvi v Ženevi istini. To pa se naj zgodi šele te,-daj. ko bo ta odločitev že objavljena. Socialisti pa nastopajo za to. da bi kabinet Wlrth tudi v leni slučaju tie podal svoje demisijc. Po tem posvotovanju se jo ob 12. uri nadaljevala soja kabinetnega svota. Pariz. II.oktobra. Nemški poslanik dr. Budimpešta, 12. okt. (Izv.) Madžarska vada je dobila danes iz Benetk sporočilo, da je prišlo na konferenci do sporazuma v tem zmislu, da se izvede v Šopronju in okolici ljudsko glasovanje, ki bo odločilo o državni pripadnosti Sopronja in okolice. Praga, 12. oktobra. (Izv.) «Cas», ki jc v jako tesnih zvezah z zunanjim ministrstvom, naglaša, da konferenca v Benetkah nikakor ne more dovesti do definitivne ureditve avstrijsko-madžarskega konflikta in da bodo potrebna šc nadaijna pogajanja. Av- strijsko časopisje samo namigava, da bo inoral dr. Beneš nadaljevati svojo posredovalno akcijo. «Cas» izjavlja končno: Naj bodo pogajanja v Benetkah uspešna ali ne, gotovo je, da se srednjeevropsko vprašanje brez male antante ne da rešiti. To so uvideli tudi že Madžari sami. Zato konferenca v Benetkah nikakor ne more prinesti meritorne odločitve v vprašanjih, ki se tičejo trlanonskega miru, dokler ne privoli v to mala an-tanta. Važna seja min. sveta Pašidevo poročilo. — Pot finančnega ministra v London. BEOGRAD, 12. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se je od U. do 1. ure vršila seja ministrskega sveta. Miolster Trifkovlč Je prečltal novo poročilo ministrskega predsednika Pašiča o albanskem vprašanju, zaradi katerega sta se posvetovala kralj Aleksander in ministrski predsednik Pašič s Canbonom in Briandom. Vprašanje korekture meje od leta 1913 še ni rešeno. Italija pa s je že kategorično Izjavila pro-ti vsaki spremembi. Razpravljalo se je tudi o sklicanju skupščine, ki jc določena za 20. oktobra. Pašič Je bil od vlade pozvan, da se do tega časa vrne. Definitivno se bo sklepalo o tem na jutrišnji seji ministrskega sveta, kateri bo prisostvoval tudi predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar. Finančni minister Kumanudi jc potem reSeriral o zunanjem državnem posojilu in izjavil, da mora zaradi njega dne 15. oktobra odpotovati v London. Za čas nje-gove odsotnosti ga bo zastopal minister ! Krizman. Na jutrišnji ministrski seji se bo razpravljalo o državnih dohodkih. Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Danes so poslaniki inozemskih (jržav poselili zunanje ministrstvo in se zglasil pri pomočniku, ministru dr. Miroslavu Janko-viču. vati. Kulturni zaklad vsega, naroda je eden. Isto delo vrši, kdor ga množi v enem ali drugem pismenem jeziku. Tu ni «renegatov». Kultura, ki jo širi JDS med ljudstvom, je svobodomiselna. V tem oziru je naša stranka dedič liberalizma, oplojenega s socijalno etiko. Nočemo »kulturnega boja», a zahtevamo, da sa onemogoči vsako varuštvo cerkve nad znanstvenim in prosvetnim delom. Vsled svojega prosvetnega programa je JDS v težkem boju s klerikalizmom. Kdor vidi, kako JDS drži situacijo v korist napredni misli zlasti med Slovenstvom, se mora veselo zasme.jati vsem onim klerikalnim in malkontent-skim elementom, ki vsak dan razglašajo, da so že pokopali JDS. In vendar*: kjer je kaj kulturnega dela, kjer Je videti sokoloko delo, kjer se izda-jajo knjige in novine za ljudstvo, kjer gre braniti svobodo duha pred temo in nevednostjo, — tam vidite na bojišču JDS. Vse drugo se sramežljivo umika, kritizira in barvo, kakor bas kaže. Edino JDS je tu kot stari, izkušeni in — kričite kakor hočete, klerikalci in malkontenti — tudi kot zmagoviti borec za nacionalno In svobodomiselno vzgojo Slovenstva. Sprememba sovieit ke taktike! Praga, 1?. oktobra. (Izv.) »Narodni Li-sty» poročajo iz Pariza: V kratkem se se-stanejo vodje ruskih socialnih revolucio-narcev na važno konferenco v Pragi, kateri bo predsedoval Kerenski, ki pride ir, Bruslja. Konferenca bo sklenila razpust v Pragi ustanovljene centrale ruske bo-cialno-revolueioname stranke in pripravila važen preokret v politični taktiki stranke napram boljševikom. Ni izključeno, da se bo poizkušal doseči sporazum s sovjetsko vlado. Praško konference se udeleže Suhomlinov, Lebedov, Laza rev in razni drugi člani kabineta Kerenskega. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je pričakovati izpremembe v politični taktiki sovjetske vlade. Ako bo sklicana zakonodajna skupščina in proglašena amnestija za politične prestopke, no tem bi bili socialni revolucionarji pripravljeni, da se povrnejo v Rusijo in stopijo v koalicijsko vlado. S©!szni§ka zveza z i morjem Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Ker je bil projekt, Jadranske proge od ministrskega sveta z nekaterimi malimi spremembami sprejet se vrše v ministrstvu saobračaja že patrebne priprave za pričete!; dela. Z gradnjo se bo pričelo v tekn 6 mesecev. Beograd, 12. oktobra. (Izv.) Primorsko gradjeviusko društvo le dobilo koncesijo za podaljšanje liške železnice preko Kni-na do Splita. Najprej se bo gradila proga Knin-Pribudič, pozneje proga Gračaca. Cela proga bo Izgotovljena v dveh lotih in pol. NERAZUMLJIVE GOVORICE. Pariz, 12. oktobra. Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dementira vse govorice po katerih se bo kralj Aleksander odpovedal prestolu v korist svojega brata Jurija. Zagreb, 12. oktobra. «Novosti» poročajo iz Beograda: Kralj ostane Sc nekaj dni v Parizu. Na to odpotuje za deset dni v Švico ter se koncem meseca vrne z ministrskim predsednikom FaSife.ni v domovino. dan komunike, ki dokazuje, da pred-. , , ,. .., , , stavlja odločitev Zveze narodov v Mayr ie danes dopoldne poselil mlnistr-vprašanju Gorenje Šlezijc za Ncmči-1 predsednika Brianda. Poslanik ie jo skrajno neugoden kompromis med i obrazlozll. da b. neugodna rešitev v jo-nevtralizacijo industrijskega ozemlju renješlezi sketn vprašan u mogla dovesti in čisto razdelitvijo. Konigshiiltc /« padec Wlrthovcea kabineta, la korak Katovicc pripadata Poljski, mesto \ pomnikov ostane, kakor se zdi. brez. Bytom in velik del okraja Nemčiji. uspešen, ker so zavezniki svo) čas skle. okraja Ples in Rybnik pa Poljski. O 1,111 Priznati odtočltev Zveze narodov v ozemlju, ki pripade v okrajih Lubli-! (CI» vprašanju. Odločitev se pričakuje za nec in Tarnovice Poljski, še ni nič i Mrl (sredo) m bo šele v začetku pn-natančnejšega znano. hodnjega tedna notlficirana Poljski i« Poseben kurir Zveze narodov je Nemčiji. odpotoval danes v Pariz, da izroči Pariz, 11. oktobra. «Agcncc Havas> jav« odločitev predsedniku vrhovnega sve- Ma iz Londona: Tukajšnji nemSki posla. ta ministrskemu --edsedniku Brian-1 "ik ic pri lordu Curzonu storil glede Oo. du. Komunike naglaša, da je bila raz- \ renje Siezije Isti korak kakor nemški po. delitev z ozirom na skrajno mešane slanik dr. Mayr v Parizu pri Brianda, narodnostne razmere jako težavna, I Lord Curzon ie poslaniku odvrnil, da bo da pa se je krivice skušalo izgladitl, i angleška vlada, kakor, jc Izjavila svoj kolikor je pač bilo mogoče. (čas, sprejela sklep Zveze narodov. Berlin, 12. oktobra, (Izv.) Kabinetni svet I - Madžarska ogroža mir NOVE VESTI O KARLISTIČNIH PRIPRAVAH. - MOBILIZACN JA NA MADŽARSKEM? Dunaj, 12. oktobra. (Izv.) Navzliclvso gotovostjo se vzdžujejo vesti, vsem dementijem, jc gotovo, da se se pripravlja oborožen udarec Mod-nahaja avstrijska republika v skrajno žarske na Dunaj s ciljem restavracije kritičnem položaju in da nikdo ne ve,1 monarhije. kaj morejo prinesti že prihodnji dne-! Avstrijska vlada se je zadnje dni vi. Vlada je storila obsežne varnost-1 obrnila na antanto in jc v stalnem ne ukrepe. Delavstvo sestavlja ob- j stiku s kabineti male antante. rambene čete, ki so se zaklele, da\ Praga, 12. oktobra. «Venkov» ponatis. bodo na prvi poziv zagrabile za orož-1 kujo poročilo nekega slovaskega lista, kf je. da branijo državo proti naklepom trdi, da sili budimpc=tanska vlada one karlistov. Te čete so te dni z vednostjo vlade dobile orožje in muiti-cijo. Vlada jc informirana o daleko-sežnih pripravah madžarskih mon-arhistov. Vesti iz Burgenlanda pra Slovake, ki se nahajajo na Madžarskem, naj bi vstopali v takoimonovano slovaške leorije. Prva četa jo že sestavljena. Madžarskim vojakom je naročeno, naj nadzorujejo Slovake. Sedaj opravlja ta da se tam vrše pravcati vojni Četa varnostno službo med Komornem iu vno, razporedi regularne vojske, ki pa t' bistvu ni nič drugega, nego madžarska armada. Globok vtis so izzvala poročila, da madžarska vlada pod pretvezo, da kliče obveznike letnika 1900, s katerimi da hoče nadomestiti starejše vojake v okvira dopuščenega maksimalnega števila 35.000 mož, tajno mo bili z i r a. Vsak dan odhajajo iz Budimpešte dobro opremljene čete v zapadno Madžarsko. Na granici Burgenlanda jc zbranega tudi vedno več rednega madžarskega vojaštva. Napadi madžarskih tolp čez | avstrijsko mejo so vsak dan ponav- ■ ; liajo ter neprestano vznemirjajo in j ! razburjajo prebivalstvo. javljajo: Neki iz Ameriko dOL.li Slovak Izjava nemškega poslanca Bicr-' je našel v dimniku svoje hiše skladišče j Imuna v dunajskem parlamentu, da |»ro-;:ja in munlcije, kl je bilo v jako do-1 jc vsak hip pričakovati izbruha dr-1 brein stanju. Javil jo zadevo takoj polici-1 i« v/i C krize, jc vzbudila paniko. Z ji- ki je uvedla obširno preiskavo. Oatrogenom. Dunaj, 12. oktobra. Uradno so objavlja: Včeraj popoldne so madžarsko tolpe na avstrijskem ozemlju pri 1'ntorrohm (Štajersko) napadle dva orožnika in jn odvedla. čez mejo. Dunaj, 12. oktobra. e smo osnovna za-i upnina povišati do Skratne izmero. Izjemoma je dovoljeno popolnoma prosta dogovarjanje najemnine pri stanovanjih, ako ima najemnik v istem mestu lastno stanovanjsko hišo, ki jo po zakonu o pospeševanju zidanja malih tanovanj osvobojena vseh ograničenj. ( ' ne za prenočišča v hotelih, v penzi-jotiih. kakor tudi cene za mesečne so-bo odreja občinsko sodišče za pobijanje draginjo. To sodiščo najkasnojo 20 dui po razglasu zakona predpiše ce-novnlk, ki so mora obesiti v takih so-lah na vidnem mestu. Zaostale najeme (poslovne prostore ii,|. pušča ct' pri najemnini v principu ■ \ oboda ugovora. V večjiii mostih, ki jih bo pravilnik ministra za socialno politiko izrečno naštel, jo ta svoboda dejansko tako omejena, da so giblje med štirikratnim in osemkratnim povišanjem osnovne čiste zakupnine leta 1911. Tri večjih mestih ua deželi znašati »me najemnina lo tri do petkratno. pri manjših mestih tri do štirikratno osnovno zakupnino iz leta 1914. Hišni posestniki, ki živo samo od najemnine. ki jo d ona a hiša, in je pri tem la dohodek tako majhen, da se morejo smatrati za ekonomsko slabej-:.-. sinejo zahtevati višjo kot normalno najemnino, ki pa v nobenem slučaju ii" -me biti višja kot Skratna osnovna zakupnina iz I. 1911. Te vrste posest-i,;l,i pa se ne smejo posluževati pravi-i e posebnega povišanja v slučaju, da je najemnik ravno tako ekonomsko slab kot, so oni. Tudi se izključujejo iz pravice na to izjemno povišanje po- -trnki vlažnih, nohigijenskih in pro-padajočih stanovanj. /.a vorlarino. odnašanje smeti, za 1'laeaujo gostaščine in drugih doklad so v zakonskem načrtu o najemu stanovanj določila, ki veljajo po sedanjih st anovanjskih uredbah. Odpoved stanovanj se vrši po načinu dosedanjih stanovanjskih uredb. t.l. 17 dosedanje stanovanjske ured-I'". ki daje erarju- kot lastniku odpovedno pravico tudi takrat, kadar potrebuje objekt, oddan v najem, za nastavitev uradov in javnih institucij, je v zakonskem načrtu izpremenjen v to liko. da pristoja ista pravica tudi samoupravnim oblastvom. kakor tudi hišnim posestnikom. Stanovanjske oblasti ostanejo dosedanje. Zakonski načrt, določa na no-vo, da se smo podati pritožba proti ukrepom stanovanjske oblasti I. stopnje na pristojno poverjeništvo ministrstva socialne politike, čegar odlok je izvršljiv tekom treh dni. Za sodnijske odpovedi bo poseben pravilnik ministrstva odredil postopek. Poglavje, ki govori o dodeljevanju »tttoniSj ftna nova 86MS60 o ttei«- Ojribno potrebnih stanovanjskih prostorih. To določbo je sodaj imel Pravilnik. Dodeliti se smejo samo sobe onih stanovanj, i>ri katerih je število oseb večje od števila odraslih članov rodbino. Za odraslo se smatrajo otroci čez 12 let. Dušovni dolavci smejo imeti eno sobo voč kot drugi najemniki. Minister socialne politiko predpiše pravilnik z bližnjimi odredbami za izvrševanje tona zakona. Isti minister so tudi pooblašča, da rešujo noprod-vidjeno slučaje v duhu toga zakona, kakor tudi da sme tudi po 30. aprilu 1922. monjati poedine odredbe, ki urejajo višino zakupnih cen tor odrejajo čas trajanja poedinih vrst najomov. Minister pa sme to storiti lo na podlagi predhodnega zaslišanja predstavnikov zainteresiranih grup, Bridki spomini Trnjeva ie bila pot, po kateri ie hodilo pred prevratom napredno slovensko uči-teljstvo. Neprestano hujskanje med ktne-tilskim lludstvom mu ie Jemalo ugled in veljavo. Uspehe, ki iih ie dosezal učitelj v šoli pri vzgoji In pouku, so mu podirali nasprotni vplivi; kar je sezidal s trudom in naporom, mu ie podrl katehet, župnik. V mnogih krajih mu jc bilo onemogočeno prosvetno delo zunaj šole. Nasprotniki so mu razbijali z velikim trudom ustanovljena pevska, bralna In telovadna društva, prepovedovali in preprečevali posete otroških odrov ter ga podili in gonili od gospodarskega dela v šolske sobe. Se hujše le znala kruta klerikalna stranka izrabljati mizernl gmotni položaj naprednega učiteljstva: draglnjsku in denarne podpore in subvencije obiskovalcem raznih učnih tečajev ic delila po Šu-šteršič-Lampetov! previdnosti, premeščala brez vsakega vzroka učitelje v naj-boli zapuščene gorske kra|e in Jim gmotno škodovala kjerkoli in kadarkoli le mogla. Pri kompctencah so samo vprašali: -Ali ste v Slomškovi zvezi?. Ce Jc bil odgovor negativen, sc Jc glasil odgovor: «Nc dobite službe! Ko pristopite k Slomškovi zvezi, sc zglasite, pa vas Imenujemo.« To so bili časi, ki ostanejo vsakemu naprednemu učitelju v bridkem spominu. Dva dogodka pa sta, ki Jih nc pozabim do konca dni svojega življenja. Prvi Jc ona seja kranlskcga deželnega zbora, na kateri sta učitelja Jaklič in Ravnikar glasovala proti zboljšanju učiteljskih plač, onih plač, ko ic Imel učitelj 66 kron 66 v mesečnih dohodkov. Se sedai vidim pred seboj starejšega učitelja, ki je bil tisti dan med poslušalci na galeriji deželue zbornice. Ko Je zaslišal krepki Jakličev nič*, mu Je zaigrala solza v očesu, podal mi ie roko in nemo odšel. Drug sli-čen slučaj sc Je pripetil na zborovanju Ljubljanskega učiteljskega društva dne 4. oktobra letos. Tu se dva učitelja, ki sta cclo v društvenem odboru, nista upala iz strankarskih ozirov nastopiti proti sramotilcem in obrekovalcem učiteljskega stanu, nista hotela izreči sodbe in obsodbe nad njimi. Vsakdo se še spominja, kako vehemeutno so napadali v minulih dneh naprednem« učiteljstvu sovražni listi »Jugoslavija«, »Slovenec« in »Novi čas« učlteljstvo, ki le včlanjeno v UJU. Teptali so njegov ugled in mu jemali veljavo in čast med ljudstvom. Proti takim neosnovanim napadom sem nastopil na zborovanju Ljubljanskega učiteljskega društva in priporočal v sprejem znani protest in izjavo. Listi so stvarno poročali o poteku zborovanja In glasovania. Glasovalo se ie štirikrat, za vsak predlog posebej. Pri prvem glasovanju se le zahtevalo protiglasovanje. Nihče nI dvignil roke. Prosil sem predsednika, da naj konstatira, ali je bil predlog sprejet soglasno ali z večino glasov. Zato sc ie za prvi predlog glasovalo šc enkrat. Izid glasovanja je predsednik s svinčnikom napisal ob robu mojega, pismeno izrečenega predloga, ki ga imam v roki. »Dva proti*; pri glasovanju o naslednjih treh predlogih pa: «istotako». To sem ugotovil zaradi tega, ker učitelja, podžupan ljubljanski, Jos. Ambrožič in Friderik Re- Pro sveta Glasbena Matica opozarja na predpro-dajo vstopnic za koncert mojstrov Dalo-kovica in Ličarja. Vstopnicc so prodajajo v hisi Fllharmonlčne družbe. Vabimo vse glasboljubcčc občinstvo, da v velikem številu poseti koncert, ki nudi najldeal-nejši umetniški užitek. Balokovič jc kot umetnik velikan, nikar nc zanemarjajmo svojih pravih umetnikov, ki že v inozemstvu uživajo svetovni sloves in ugled. Naj sc mesto Ljubljana obvaruje sramote praznega konccrta tembolj takrat, kadar nastopi naš domači veliki Jugoslovanski mojster! Moji liitbfkl. Živalske slike za našo malčke. Risal A. Koželj. Izdala in založila H. in O. !•'. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cona 32 K. Knjiga jc na-monjena našim malčkom, ki še niso prodrli v skrivnost Vitanja. Dozdaj smo ve-činoma segali po slikanicah tujega izvir s,; a tn imamo delo domačega umetni-ka/-ilustratorja, ki je spretno izbral po-sire prizore iz bilja in ž i t. ja naših dvo- in i: -tveronoiicov. Koliko zanimivih zgodbic bo lahko mamica pripovedovala svojemu radovednemu malčku ob toh ljubkih slikali: zdaj o skrbni nmri in razposajenih . inačicah ali o zajčji pojedini v zelniku, zdaj o dobrntniei v hlevu, o kokošji rodbini na dvorišču, zdaj o zborovanju gosi ua, .ribniku, o srečnem pastirju mod drob- 1 nico itd., itd. Tako bo nežni otroški duši ! rastlo zanimanjo in spoznavanje za živali ' in prirodo, ki mu bo pozneje v življenju često prijetno razvedrilo in uteha. Oprema knjige je svojemu namenu primerna: na tTdni lepenki oživlja menjava tona celostransko slike. Cena zaradi izredno visokih stroškov, ki jih dandanes zahteva izvedba ilustriranih del, jo nizka; zato bodi lična in trpežna knjiga toplo pri- : poročena vsem, ki ljubi io mladino! * I -j Saljapin v Londonu. Svetovno znan! ruski basist Saljapin jc po sedmih letih tc dni prispel zopet v London. Prvi njegov korak jc bil k nekemu krojaču, pri katerem si je naročil za 300 funtov šter-lingov oblek. Nekemu novinarju Je izjavil, da je srečen kakor malo dete, da je zopet v Londonu. Povedal je, da so umetniki sedaj v Rusiji bolje plačani, 1 kakor prei. Pred tridesetimi leti Jc v Ka-I zanju zaslužil 20 rubljev mesečno, kar Jc ! približno odgovarjalo enemu angleškemu 1 funtu. Sedaj dobiva v Petrogradu za en | nastop 500.000 rubljev, kar tudi sedal ni ' več kakor en angleški funt. Razmere sc i torej zanj v tridesetih lotili niso izpre-mcnilc. Saljapin priredi v Londonu štiri koncerte, katerih čisti dobiček pripade fondu za pnmoč gladili Rusiji. Koncem oktobra odpotuje Saljapin v Ne\vyork. kjer nasloni angaRCiuent v Metropolitan-j operi. I , » poV* izjavljata, Vte nBta z!a«ovafc M M ne proti. V opravlčbo svolega nekvalificiranega nastopa na zborovanju, ie napisal g. podžupan dolg članek »Političen trik«. Iz njegovih nelogičnih Izvajanj, drobcev In nlotnkov je težko Izluščiti Jedro. Vldl se ml, da se trudi dokazati, da merijo moji predlogi na politično stran. A moti se g. podžupani Zavedam se, da sta UJU In Ljubljansko učitelisko društvo strogo stanovski, torej nepolitični organizaciji. Toda vse naše učiteljske organizacije Imajo v svoilh pravilih določilo, ki nam veleva, da moramo delovati in skrbeti za ugled, veljavo In čast učiteljskega stanu. To nalogo so vsa naša društva doslej vedno In zvesto Izpolnjevala. S kako odločnostjo in ogorčenjem so protestirala, ko nas ie žalil »Slovenec« v članku »pons aslno-runu ln Oovekar v svoilh romanih! Kakšne hudo boje smo imeli z družbo sv. Mohorja, ko so nas napadali pisatelji v njenih publikacijah! Nihče pa nI trdil, da taki nastopi merilo na politično polle. To mnenje nam hočeta sugerlratl sedai gg. Ambrožič in Rcpovš! Kogar sta prepričala, svobodno mu, razsodnega učiteljstva nista. S temi vrsticami sent pojasnil dejanski položaj in bi bil s svojim odgovorom pri kraju, ko bi g. podžnpan v svojem .triku« ne trdil nekaterih neresnic, ki Jih moram zavrniti. Kako on sam zase pojmuje moje predloge, mi le postranska stvar. Zavrniti pa moram trditev, da bi moli predlogi merili na politično rehabi-1 lipacijo ptujskih prič. Nihče ne najde niti: besede o tem v moji Izjavi in protestu, i Ost mojih izvajanj le bila obrnjena edino le proti listom, ki so sramotili In obreko-vall učiteljski stan. Res pa je, da sem rekel: »Sramota za učitelja, da Je Izvoljen za ljubljanskega podžupana s pomočjo klerikalne stranke, ki ie bila, Je In bo vsegdar sovražnica naprednega učiteljstva. V zvezi s tem trdi g. podžupan, da sc |c moj nekdanji nasprotni kandidat v splošni kurili osebno trudil pri pod-županski volltvl doseči sporazum med JDS in SLS. Mo) nasprotni kandidat le bil dr. Suštcršič. In ta na) bi se sedaj osebno trudil doseči sporazum med JDS iu SLS. Strašna fantazija! Kar se tiče politične pripadnosti g. podžupana kaki stranki, ml Je prav vse eno, naj bo ono ali to, ga tudi ne vprašam, pri kateri stranki |e slučajno sedal, ker Je v tem pogledu precej nezanesljiv, sa) sam pravi, da nI dobro, če se človek 20krat politično ne levi. Tudi nc verlamem, da bi bil 20 let zvest član zveze (?) In UJU, ker ie z Jakličevo pomočjo prišel v Ljubljano. Članov naše organizacije pa Jaklič nt podpiral nikdar. Iz »trika« g. podžupana sem tudi povzel, da ne pozna ustroia prejšnje Zaveze In sedanjega Udruženla. In to nI čuda, sa| ga nisem nikdar videl na naših skupščinah, če niso bile slučajno v kraju njegovega bivališča. Zato tudi ne more vedeti, da se Je na takih skupščinah razpravljalo tudi o strogo šol-sko-političnih vprašanjih. Ker mu o vsem tem nI znano ničesar, mu tudi ne pristoja sodba o grehih In napakah, ki lili je po njegovem nemerodajnem mnenju delalo učlteljstvo pod mojim vodstvom. Nato preide g podžupan na poglavje o učiteljski hlapčevski naturi ter trdi, da so se je tisti že otresli, ki so ločeni od mojega vpliva, kakor bi Jaz navajal učlteljstvo in ga utrjeval v tel nelepl potezi v značaju enega, hvala bogu neznatnega, dela slovenskega učiteljstva. Marsikaj se ml je že očitalo, marsikaj predbacivalo, a hlapčevstva mi nI še očital nikdo. Na skupščinah sem v otvoritvenih nagovorih neštetokrat poudarjal, da Je ena najvažnejših nalog naše organzaclle skrbeti za to, da vzgoji kremenite značaie našega naraščaja. Odkrito povem, da nisem prav nič vesel onih učiteljev in še več učiteljic, ki sedai pristopajo v našo organizacijo, ki io bodo ob ugodni priliki zopet zapustili. Priznavam, da Je to grda poteza v značaju. Bolj čislam one, ki ostanejo zvesti svojemu prepričanju, ki so si ga pridobili v viharju življenja. Toliko se mi je vredno videlo odgovoriti g. Ambrožiču. Kaj pa naj odgovom" na izjavo g. Friderika Repovša? Ničesar! Vidi se mu, da je še malo časa organiziran učitelj, šele od prevrata sem. Prej princlpijelno ni hotel biti član nobenega učiteljskega društva. L. Jelene, OT K. StroSd Hg poJcrlJeJo tt vplačanih' glob. Mesarji so stavili rok za zvišanje oen in zagrozili s stavko za slučaj, -la se ne ugodi njihovim zahtevam. Ker se ne dajo čeme ugotoviti, je župan o tem obvestil pokrajinsko vlado in jo naprosil, naj posreduje, da ae za nekaj časa ukine izvoz živine in dobavi kmetom potrebna krma za živino. Mestni šolski svet sa še ni konstituiral. V smislu predpisov bi morala cerkev poslati kot svojega zastopnika ka-teheta, a je ordinarijat imenoval drugem, ki ga pa vlada še ni potrdila, Prečitan je bil predlog socijalistič-nih občinskih odbornikov, ki zahteva od vlade, naj vrne občini po prevratu odvzeto avtonomijo. Zdravstveni odsok je predlagal, naj se Dijaški dom preuredi v bolnico Kor pa so demokratski občinski svetniki nastopili proti predlogu, je bil ta umaknjen. Občiuski svet je sklenil, naj se po vzoru zagrebške občino uvede tudi za Maribor lOodstotni davek na razkošje, za ponočno kavarne itd. Mostni občinski drobiž je prinesel občini 130.000 K dobička. Mestnim uslužbencem se regulirajo plače po vzoru državnih nastavljoucev, pričon- pravilno povdarja zagrebška »Rljetv da je eno glavnih vprašanj, ki ga jo bil lo treba enkrat za vselej razjasniti vprašanje, kako stališče zavzema ofici,' olno radikalna stranka glede Protič«. vih zahtev o reviziji ustave. Že potek prvega sestanka msd demokratskimi in radikalnimi delegati dokazuje, da vb, da v tom načelnem vprašanju popoln sporazum. O reviziji ustave ne mora biti govora, uvidela so je potreba mo{. ne in solidne koalicije, ki bo imela pred očmi vedno dobrobit vse držav,: in celotnega naroda s stališča pravic,, in enakopravnosti v s sli državljanov. y demokratskih kot radikalnih krogih s,, poudarja potreba, da se že na sedanjih konferencah določi popoln program koalicijo, ki bo po vrnitvi kralja po ustavni navadi znova sprejela vlado,' ko bo Pašič podal formeluo demlsiju in dobil takoj nato nalog, da sestavi nov kabinet. Program, ki tra sedaj se, stavljajo delegati demokratske in ra-dikalno stranke je pr računjen na dobo enega leta. Stalnost vlade bo omojro. čila doslednejšo in uspešnejšo državno politiko. 4- Vprašanje ljubljanskega poditi, pana. Ker po občinskem volilnem zakonu ni dopustno, da je aktivni državni uradnik član mostnega starešinstva. ši od 1. maja; tudi prejemki mestnih Je bil Izvoljeni župan g. Ambrozie, ki vpokojoneov se izenačijo s prejemki J« u6ltolJ- 10 dm uraduo vprašan. aH državnih vpokojsncev, pričenši s se namerava odreči učiteljski službii ali 1. oktobrom. Podž«Panskemu m06tu- r,... , .v nnnnn v ,i_i„.______i zič se je odloču za prvo. NSS bo m o- • ,'riLP1 ?n l dr4a^ rala sedaj svoje klerikalne in socijalne. inves cijskega posoj la, ker je presni/ > „ naproaiti Jda H nemški občinski svet podpisal okoli ilv„Hin nndži.nann in le iv.hr,. 20 milijonov, vsled cesar je prišla ob i Mariborski ofežinski v svet , Maribor, 12. oktobra. Včerajšnja seja občinskega odbora je trajala od 18. ure do preko polnoči. Župan drj Grčar jo poročal najproj o svojih osebnih intervencijah. Obrtni referat se bo po zagotovilu vlade v kratkem vrnil občini. Vlada jo dalje dovolila, da prevzame občina barake v Dajnkovi ulici in jih preuredi za stanovanja, Napravi se v njih 24 stanovanj in bodo stala adaptacijska dela 320.000 K. Kor vlada nI potrdila vseli 12 predlaganih zastopnikov občine v stanovanjsko komisijo, se je župan pritožil pri pokrajinskem namestniku in dobil od namestnika nalog, da mu o tem osebno poroča. Pri tej priliki jo dobil župan tudi zagotovilo, dr, se stanovanjski urad v kratkem reorganizira. Vse upravne posle prevzame občina, izvršilne pa sodišče. Tako bo imela občina v stanovanjskih -zadevah vos vpliv. Ustanovljeno občinska sodišče za ; pobijanje draginje žo pridno deluje, članom se določijo za dnevno delo 'dnevnic« tJO K, za nočno dolci pa čina v finančne stisko. Zborovanje driavnih n&meSiencev v Celiu Celje, 12. oktobra. Včeraj se Je vršilo v veliki dvorani ccllskega Narodnega doma zborovanje državnih nameščencev, na katerem se ie razpravljalo o položalu In zahtevah urad-nlštva z oziroin na naraščanje draginje. Dvorana je biia z galerijami vred nabito polna zborovalcev. Predsedoval le gimnazijski ravnatelj Jcršlnovlc. O položaju državnih uslužbencev je poročal okrajni komisar dr. Lev Brunčko, o uradniškem bolniškem zavarovanju fin. svet. Sedlar, o Glavnem savezu uradniških potrošačkih zadrug In o potrebi reorganizacije Istega pa ravnatell Jcršlnovlc. Soglasno so bile sprejete sledeče resolucije, v katerih sc zahteva: 1.) Zvišanje tečaja dinarja, da se doseže stabilnost cen za življenjske potrebščine. 2.) Enotne uradniške plače na podlagi oficirskih plačilnih stopen). 3.) Državnim namcščenccm na) sc za zadnje tri mescce, v katerih je naraščala draginja, Izplača nabavili prispevek po 2000 kron. 4.) Uradniške zadruge na) dobivajo glavne življenjske potrebščine (moko, mast in sladkor) po nižjih cenah iz državnih veleposestev. 5.) Mesto Celje naj se zaradi neprimerno velike draginje pomakne v II. plačilni razred. Nadaljna resolucija obsoja vladno naredbo glede ukinjenja draginisklh doklad onim uradnikom, ki so zaradi bolezni nad šest mesecev na dopustu In zahteva takojšnjo ukinjenje te naredbe. Končno Je bila sprejeta resoluelia, ki zahteva reorganizacijo Glavnega saveza potrošačkih zadrug v zmislu, da se ustanove pokrajinski podsavezl, ki na) bodo finančne, blagajniške in organizacijske centrale. Glavni savez naj izposluje znižanje tarife na državnih In južnih železnicah In oprostitev carine za blago, ki je dobavljaio uradniške organizacije. -f Zbor zaupnikov JDS se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra ob %11. dopoldne v veliki dvorani Kazino na Kongresnem trgu v Ljubljani. Dnevni red: 1.) . Nagovor predsedujočega. 2.) Poročilo poslancev JDS (minister dr. Kukovec). 3.) Poročilo načelstva o delovanju in roorganizaciji stranke (dr. Žerjav). 4.) Volitev strankinih funkcijonarjev in odposlancev na kongres domokratsko stranko v Beogradu. 5.) Predlogi in slučajnosti. + Kongres Demokratske stranke. Dno 30. oktobra so vrši v Beogradu kongres delegatov Demokratsko stranko iz cclo kraljevine. Kongres bo ot,vo-ril predsednik glavnega odbora gosp. Ljubo M. Davidovi č. Razpravlja- lo se bo o »programu in statutu stranke«. O notranjem položaju bo poročal minister Svotozar Pribičevič, o finančnem položaju minister dr. Kosta Kumanudi in o socijalni polititd minister dr. Vekoslav Kukovec. Vsi izvoljeni delegati za kongres morajo svoja pooblastila predložiti glavnemu izvolijo drugega podžupana in je izbrala kot najsposobnejšega kandidata 13, to čast g. Babnika. -j- Zmaga duhovnikov v takozvaniii krščansko • soeijalnih organizacija!!, »Naša Moč«, glasilo klerikalne »Jugoslovanske strokovne zveze« je pre.-l.t popolnoma v roke duhovščine. Dolgotrajen notranji spor v takozvanih krščansko - soeijalnih / delavskih organizacijah med »katoliškimi socijalisti- in izrazitimi klerikalci je končal s popolno zmago duhovščine. Zadnja številka »Naše Moči« prinaša, na uvodnem 111-stu članek, v katsrem poudarja, da program tega delavskega, glasila kleri-kalizem. Program klenkalizma da mi tri besede: papež, škof, duhovnik, s ka. terimi klcrikalizein stoji in pade. »Naša Moč« se obrača zlasti proti katoliški inteligenci ln trdi, da profesor, učenjak in advokat niso duševni vodje ljudstva, pač pa duhovnik. Odločno se postavlja proti pokretu, ki jo »v našem katoliškem gibanju dosti močan* in ki pravi: duhovnik uaj ne politizira, to ga ne briga! Duhoven naj se ue vmešava v gospodarsko življenje, naj se ne postavlja delavcu, obrtniku za voditelju.] Zahteva klerikalcev jo, da imajo škof-' je odločilno besedo pri časopisju in pri gospodarskih podjetjih, ne pa krščansko - socijaien »politični klub in denarni mogotci« ter takozvani »katoliški akcijonarji*. »Naša Moč» citira končno Pija X. kot dokaz, da smatrajo omikani krogi med klorikalci za največjo sramoto, da se bi jih nazvnlo »klerikalce*. »Naša Moč* pa odkrito prizna: »Mi smo klerikalci! Mi klerikalci!* — Kakor se nam poroča, podpira. sam škof klerikalno akcijo duhovščino proti krščansko - socijalnim »profesorjem* in »doktorjem*, ki so največ krivi, da lezejo nekdaj trdno klerikalne delavske organizacijo čim daije bolj v socijalno demokracijo. Tudi so klerikalci nezadovoljni, da se krščanski socijalisti v občinskem svetu tako' očito družijo z »brezverskimi rdečkarji*. -f- Klerikalci in «Jugoslovanska Matica«. »Jugoslovanska Matica* je priredila turnejo po naši državi, da seznani vse dele naše domovine z našimi zlasti slovenskimi neodrešenimi kraji. Predaval je dr. Ilešič, skioptično so se kazalo lepote naše neodrešene domovine. Kozinov kvartet je prednažal naše slovenske pesmi. Povsod je bil vspeh te turneje povoljen. Od Os^ka do Novega Sada in Skoplja, povsod samo priznanje javnosti in časopisja, Lo v Sarajevu se je našla klerikalna »Hrvatska Sloga*, ki je napadla prire-ditelje in predavatelja. Vsi sarajevski listi so odločno nastopili proti netaktnemu nastopu klerikalnega lista in opozarjajo J«ugoslovansko Matico», čla naj nikar po tem izbruhu no sodi Sarajevčanov, a novinarska sekcija v Sarajevu izjavlja, da so člani uredništva cSloge* že zdavnaj izključeni radi nekvalificiranega pisanja iz novinarskega itdrnženja in prosi »Jugoslovanske Matico*, da naj s 3 ne ozira na tako napade, ki jih jo soglasno obsodila vst sarajevska javnost. .Črnogorci za Skadar. Vsi narodu poslanci iz Črne goro brez razlik' strank so predložili zastopniku mini stra zunanjih zadev spomenico, v ka teri zahtevajo v imenu črnogorskega prebivalstva, da vlada v nobenem si" čaju ne smo popustiti v vprašanju Ska dra, ki ga smatrajo Črnogorci kot svo jo zgodovinsko svetinjo. Vlada naj 1 tajništvu Demokratske stranke (Narod na skupščina, Demokratski klub) naj-; zadnjem hipu podvzamc odločne kora pozneje do 27. oktobra do polili popol- ke, da se reši vprašanje Skadra v jugo dne. Razen pooblastila je priposlati i slovanskem smislu, ker sicer bo ostal tudi zapisnik o volitvi. to vprašanje vedno odprto ter izzival' -H Kongres demokratske stranke. n0ve komplikacije na Balkanu. Glavni odbor demokratske stranko po- življa vse svojo organizacije, dn do 20. oktobra vpošljojo imena svojih delegatov, ki so bodo udoležili kongresa v Beogradu radi stanovanj. -- Pogajanja med radikale! in demokrati. Povodom začetka pogajanj med radikale! iu demokratsku stranko - O žalostnem koncu črnogorsk vlade se sedaj poroča iz poluradneg italijanskega- vira: Kraljica Milena čt nogorska jo podpisala odlok, s katorii r,izpušča črnogorsko vlado. Minlsti odslej ne bodo imeli nikaklli diploma' skih pravic, , ... _______ Domače vesli temveč je samo dejal, da je »razburjenje, ki ga tudi on deli, po poročilu ,Pravde' preuranjeno». Končno zatrjuje odbor, da med govorom g. Sporna niso padla nlka-ka očitanja in da niso sledili burni prizori, temveč burno odobravanje. Po sprejemu pri pokr. namestniku dljaštvo tudi ni obsojalo brezvestnostl klerikalnih In peskovskih hujskačev, temveč se je mirno razšlo. 8 svoje strani izjavljamo, da seveda nismo hoteli delati nlkomuT krivice, tudi ne g. Spornu. Da je njegov govor izzval nekoliko drugačen vtis, nego ga je po pojasnilu Odbora akad. skupščino nameraval Izzvati, Je razvidno ir, vseh li-Btov, ki so o Bkupščinl poročali. Gotcvo je, da »o se mnogi akademiki zgražali in gotovo Je tudi, da so mnogi po sprejemu pri pokr. namestniku obsojali hujskanje onega dela našega časopisja, ki je tudi zadevo naših fakultet zlorabilo, da zopet zavrti svoje politične mline. * Pravoslavna služba božja. U pravo-siavnoj vojničkoj kapeli, vojarna vojvode Misiča na Taboru, služi se služba božja svake nedolje i praznika, u 10 časova. * Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani se je preselil iz poslopja Kmetijsko družbe v poslopje, kjer jo bila preje Centralna uprava, to je na Turjaškem trgu St. 6, II. nadstropje. Pouk so redno vrši in učijo se sledeče tehniko: šivane čipke, belo in pisano vezenjo, folc-do, filot in biserna dela. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 2 do 8. oktobra se jo v mostni občini ljubljanski narodilo 21 otrok, umrlo pa je 16 moških in 9 žensk, skupaj torej 25 oseb. Kot smrtne vzroke navaja uradni Izkaz v šestih slučajih grižo, v treh srčno hibo, v dveh jetiko, po en slučaj zastrupljenja, možganski kapi, raka in slučajno smrtne poškodbe tor v desotih slučajih drugI naravni smrtni vzroki. Za nalezljivimi boleznimi jo v omenjeni dobi obolelo 10 oseb in sicer 14 za grižo, 8 za škrlatinko in 2 za davico. * Ostro streljanje s topovi na Barju. Vsled povelja ministra vojne in mornarice ter komandanta dravsko divizijeke oblasti ima tukajšnji artiljerijski polk izvr- * Naše zavedno uradništvo za državno posojilo. Uradniki gozdarskega oddelka ^krajinske uprave so podpisali 142.000 t.ron investicijskega posojila. Uradniki in i-lužbenoi novomeškega okrožnega sodl-. bo podpisali 24.000 K, učiteljski zbor llijtiljanske tehnične srednje šole pa vsoto :o,100 1C državnega posojila, » 1'čiteljstvo za državno posojilo. Uči-lelistvo v Višnji gori (6) je podpisalo .;;'r,00 kron 7 % državnega posojila. Pa ji;tj kdo reče, da so »Poižarjl* zadnji! -■■• Udruženje Jugoslovanskega učiteljska poverjeništvo Ljubljana je podpisa jo 20.000 K državnega posojila. Učiteljevo I. deške meščanske šole je podpisalo 18.600 K državnega posojiia. Igralci za državno posojilo. Osobje prodnega gledališča v Skoplju je podpiralo 70.000, a osobjo v Beogradu «0.000 dinarjov državnega posojila, * podpisovanje državnega posojila na Štajerskem. Uradniki mariborskega policijskega komisarijata in člani varnostno ->raže so podpisali 120ij00 K, učiteljstvo celjske deško okoliške šole 18.400 K, profesorski zbor celjsko realne gimnazije jll; 25.000 K državnega investicijskega posojila. * Izpremembe v srednješolski službi. Vodja državne realne gimnazije v Kočevju profesor Franc Watzl je is službenih iiiirov premeščen v Ljubljano in prido-Ijen I. državni realni gimnaziji na Polja-r.ah. Začasno vodstvo kočevsko g.mnazije ■o poverjeno profesorju Antonu Burgarju. * Sprejem v službo državnih železnic. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani ^.prejme za prometno in komercialno službo državnih železnic pet uradniških in pet poduradniških pripravnikov. Sprejemni pogoji in vsa pojasnila so osebno ali pismeno zvedo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani, Bleiweisova cesta (II-cej), soba št. 21. '* Razpisana službena mesta. V območju gradbene direkcijo za Slovenijo jo popol-niti sedem mest državnih cestarjov in sicer v okrožju giadbone sekcijo v Ljubljani 2, v Novem mestu 2 in v Mariboru 8 z mesečno mezdo 60 kron s pravico do orom štiriletnie po 0 kron mesečno in n.v siti letos ostro streljanje iz topov zaradi domestkom za službeno stanovanjo v let- i vežbo vojakov. Ostro streljanje so bo iz-ncin znesku 100 kron za ono, ki niso na- I vršilo na ljubljanskem barju. Teren — ra-tavljenl v cestarski hiši. Draginjska do- I jon za ostro streljanje iz topov meji na klada znaša 28 kron dnevno za- ženo in sledeče vasi: S severne strani: Črna vas, t roke pa po 8 dnevno. Prošnje je vložili do 31. oktobra. Natančnejši pogoji ao objavljeni v štev. 124 »Uradnega lista* pokrajinske uprave za Slovenijo. * Služba začasnega upravitelja studen-čnega obrata v državnem zdravilišču Rogaška Slatina jc razpisana. Pogoj za namestitev je temeljita trgovska izobrazba, večletno službovanje v trgovini in korespondenca v srbsko-brvatskem, slovenskem in nemškem jeziku. Prednost imajo absolventi trgovsko šole, če so izpolnili navedene pogojo. Plača je vselej enaka prejemkom državnih uradnikov 11. činov-nega razreda, poleg prostega stanovanja s prosto kurjavo in razsvetljavo. Razen i eja dobiva upravitelj studenčnega obrata po dogovoru delež čistega dobička od prometa z mineralno vodo. Prošnjo je vložiti do 1. novembra pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini. * O vprašanju fakultet smo včer^i objavili poročilo, ki ga nam je aopo-slal ljubljanski dopisni urad. Storili >mo to, da zopet enkrat pokažemo, kako lahkomiselno smjjo pri nas ofi-eijelnc institncije širiti napačne vesti, dajoč jim nekako poluradno ali celo uradno obiležje. Seveda je »Slovenec* brzojavko LDU takoj proglasil kot vladino izjavo, akoravno dobro vž, da ta »urad* objavlja vesti, ki so pobrane iz zagrebških listov ali pa brez kri-tike po buloarjih. Konštatiramo, da spada tudi vest LDU med te vrste vesti. Ona je povrh od kraja do konca netočna. Resnica je edino, kar jo «Ju-iro» že poročalo, da je finančni minister z ozirom na kolosalni primanjkljaj izjavil, da se morajo odložiti vse investicijo in nove ustanovitve in da se mora proračun znatno znižati. Tako so prišlo pri razpravi o prosvetnem bud-žetu na vrsto tudi razne postavke vseučilišč in so bile nove Investicije odložene, kakor v drugih državah s pasivnim proračunom. Živa bitja na mesecu. Včerajšnja »Jugoslavija* je vsa izven sebe, ker smo v <-Jutru» objavili neko poročilo Agenco Havas, da so nekemu amerikanskemu profesorju zdi, da se morajo tudi na mesecu nahajati živa bitja. Ta vest je razburila poslanca Brandnerja tako, da je napisal kar cel mesečnjakarski članek. Tudi med dnevnimi vestmi se spominjajo našega poročila, vidi se da vesti o mesecu silno delujejo na Peskovo gospodo in čudimo se le, da današnji policijski dnev. nik no poroča o kakih raesečnjakarskih prigodah po WolfovI ulici. * K našemu poročilu o protestni skupščini ljubljanskih akademikov na pošilja •Odbor skupščine ljubljanskih akademikov* pojasnilo, ki poudarja, da akademik špom nI govoril o kvarnem vplivu hrvatske mentalitete na Slovence in tudi ne n velikih plemenskih razlikah med Slovenci in Hrvati, temveč je dejal, »naj bo univerza tudi dom, kjer naj bi se nego-v'!lo vse lope individualno lastnosti slo-vruskega plemena*. Dopis pravi nadalje, 'la ni res, da je g. Sporn ^popolnoma ' rez povoda napadel g. rektorja Zupanči-11*, res jo pa, da je omenil, da sc je g. lokt.or Znpančič izjavil proti medicinski '"•kulteti. Odbor tudi zatrjuje, da g, pokrajinski namestnik ni dijakov opozoril, 'la po vesti o uklnjenju tehnike spuščene v jflvnost. najbrž zato. da ustvarijo no-Mzpolozenjo proti ■državnemu posojilu, Hauptmanca; z vzhodno strani: Babina gorica, Rudnik. Laniše, škofeljca, Klanec, Glimok, Oubnišče; z južne strani: Pijava gorica, Kota 102, Kremeniea, Studenec, Staje, Loka, Matena, Brest, Vrb-ljene, Tomišelj, Sv. Janez; z zahodno strani: Jozero, Kota 328, Kota 481, Podpeč, pristava Kosler. Karta v razm. 1:75.000 (stara avstrijska izdaja). Ostro streljanjo se bo vršilo na niže označeno dnove: 17., 18. in 21. oktobra 1921 na gori navedonem terenu. Teron-rajon za ostro streljanjo bo dobro zastražen z večjim številom vojakov. Vse občine in vasi, katere se nahajajo v okolici, kjer so bodo vršilo vaje z ostrim streljanjem iz topov, imajo ta raz. glas nujno uvaževati, vaščanom vseh na vedenih občin in vasi pa je s t r o g o za-branjeno, da na označeno dneve ne hodijo na polje, oV.iroma v okolico, kjer se bo vršilo ostro streljanjo, kakor tudi, da ne vodijo na označeno dnevo svoje živi ne na polja in pašo. Prebivalci se imajo pokoravati In poslušati vojake, ki bodo stražill rajon strelišča, ter se ne sme nik do protivno ukazom postavljenih stražar-jov podati na svojo roko v rajon strelišča na označene dneve. Istotako ni dopuščeno prebivalcem po ostrem streljanju prijemati v roko ali bodisi na kakršenkoli način odstraniti morebitne n o raz stre-ljene šrapnele, granato (municijo). Pač pa mora vsakdo, kdor bi našel nerazstrolje-no municijo, takoj obvestiti najbllžnjo občino, katera naj takoj obvesti tukajšnji artiljerijski polk, ki bo vso potrebno u-krenil, da se nerazstreljena municija po predpisih odstrani. * Ukor Je dobil odbor mariborske požarne brambe od vlade zaradi svojega netaktnega postopanja o priliki zadnje društvene veselice v Goessovi pivovarni v Mariboru. * Prisega župana občine celjska okolica bo v soboto dne 15. oktobra, ker jo vlada volitve potrdila. * Komanda pogranlčke orožniške čete je bila ustanovljena v Celju. Čete obstojajo iz samih Rusov, ki jim poveljuje naš podpolkovnik. * General Peslč v Celju. V pondeijek se je mudil v Celju armijski koman.iant general Pešič. Inspiciral jo tamkajšnjo po ■ sadko in se izrazil o celjskem polku jako .pohvalno. * Celjski odbor za pobijanje dr.-.ginje, Coljsko državno uradništvo jo v zmislu naredbe ministrstva za socialno politiko izvolilo v občinski odbor za pobijanje draginje dr. Rtisa in dr. Farčnika. * Državno kmetijsko nudzornlštvo se je ustanovilo pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Za vodjo urada jo imenovan višji vinarski nadzornik Fran Matjašič. * Izprememba posesti. Gostilničar Franc Perger je prodal svojo hišo v Oelju g. Orešniku iz Vranskega, sam pa ?o preseli v Maribor. * Iz Rajhenburga nam poročajo: V soboto, po izplačilu mezdo je rudar Brili ranil nastavljenca Splcerja. — Kukovičev fant iz Lcskovca pa je v Semičevi gostilni na Cesti grozil, da bo zaklal prvega gosta, ki pride v gostilno. Svojo grožnjo jo tudi izvršil. Žrtev je postal delavec Vičič, ki si je nakupil razno blago in se potom ustavil v gostilni, da se odpočije. Kukovičev fant gu j« brez povoda, napadel in ga dvakrat sunil z nožem. Oblasti nameravajo radi tega v RjhOftbiirgu, v HvrJ iftfvem ftt ArmeSku ob plačilnih dnevih za 72 ur zapreti vso gostilne. — V noči od soboto na nedoljo jo pogorolo gospodarsko poslopje posestnika Fab-jančiča, dan kasne j a pa Savičeva hiša na Likovom vrhu. Ogenj je zanetila najbrže zločinska roka. — Glavni predor, ki spaja rudnik s progo, se je te dni v sredi zrušil. * Občinski odbornik kot tihotapec. Iz Ljutomora nam javljajo, da jo hil tamkajšnji občinski odbornik Franc Pogačnik, svojčas zagrizen nemškutar, zasačon, ko jo hotel vtihotapiti iz Avstrije svilo in od carinarnice v Gornji Radgoni obsojen na 90.000 K globo. * Medzaveznlška komisija. Medzavez-nlška komisija za razmejitev našo države z Madžarsko, ki dela sedaj v Prekmurju je obiskala v nedoljo na povabilo Ljutomer. Po obedu si je ogledala trg ln trga-tov v vinogradih, * Iz Prekmurja. Kakor Javlja »Prekmurski glasnik*, bo most pri Dekležovju v kratkem dograjen in izročen promotu. Tudi cesta iz Dckležovja do Veržcja je že skoraj dodelana. Na ta način dobi Prek-murjo končno vendar zvezo s Štajersko. Nesreča na lovu. Znani in v vseh narodnih krogih priljubljeni okrajni sodnik v Komnu Filip Č e r n e se je ponesrečil na lovu pri Lipi na pariškem ICra. su. Padel je na lovu, pri čonier »e je sprožila puSka m ga je strel zadel v nogo in sprednji del telosa. Na vožnji v tržaško bolnico je sodnik Čeme izkrvavel in v bolnici umrl Ponosrečonoc, ld jo bil star šo lo 85 let, zapušča vdovo ln tri otroke. Omenimo še, da se je pred meseci tudi njogov bratranec Emil čeme ponesrečil na lovu. * Sadovi orlovske vzgoje — ribniški Orel ubijalec. V nedeljo, dne 9. oktobra je bilo v Nemški vasi pri Ribnici žegnanjo. Kakor običajno, je bilo tudi ta dan živo in veselo, zlasti mladina se jo zabavala s petjem in plesom. Sicer neprisiljeno zabavo je motilo le par Orlov, na čelu jim odbornik ribniškega Orla, 171etni trgovski pomočnik Rotar, ki je razgrajal in razsajal in motil zabavo. Vsled tega je Jože Češarek, posestnikov sin iz Rakitnico, svaril in poživljal razgrajačo, da naj mirujejo, oziroma se odstranijo, posebno pa lto-tarja. Ta pa je potegnil samokres in ustrelil Češarka v čelo, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Po činu je Rotar pobegnil v Ribnico, toda šo isto noč so ga orožniki vzbudili iz spanja in odvedli v zaporo ribniškejra sodišča, kjer jo priznal svoje dejanje. * Predrzna tatvina. Ivan Frakcij, je po prestani lOmesečni kazni zaradi tatvine v Coliu obiskal Plevnikovo hišo v Vcra-čah št. 7 pri Kozjom. Tu je delal nekaj dni ter si znal s svojim veder,,em pridobiti zaupanjo vse liiSe. V petok pa jo pod zvijačno pretvezo odpravil gospodinjo iz spalnice ter odnosel srebrno anker uro z dvojnatim pokrovom, nalalje trloder binokle M. Zois, črno usnjato denarnico a 750 K denarja ln različnimi spisi, s ka-erimi se bode tat lahko okorinU. Ivan Frakolj jo oči vidno izvežban tat. Proti njemu je podana tudi ovadba zaradi proti-državnega hujskanja. Kakor jo pripovedoval ie hodil preoblečon v patra pobirajoč miloščino. Ker zna nekaj latinskih verzov In ima govorniško spretnost, mu jo njegov »posel* uspeval. Sunil se, da jo jo pobrisal na Hrvatsko. Gospodarstvo SSmStvene vesti * Jugoslovansko napredno akademsko društvo «Jadran» ima svojo redno glavno skupščino (občni zbor) v sredo, dno 26. oktobra t. 1. ob y2 20. url v tajništvu »Narodni dom* I. Dnevni red jo objavljen v društvenem lokalu in na vseučilišču. * Ljubljanski šahovski klub poživlja vse svoje člane, kateri so nameravajo udeležiti «Šahovskega dno* v Litiji, da to prijavijo najkasneje do petka zvečor kakemu članu kiubovega odbora, v kavarni «Evropa» ali gostilna Likozar na Sv. Jakoba trgu. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati. Odhod v Litijo v nedeljo dno 23. oktobra z jutranjim vlakom ob 6.40 z glavnega kolodvora. * Cercle francais naznanja, da so bo pričel dne 17. oktobra v pritličju I. državne gimnazije pouk v francoščini: I. tečaj so vrši ob pondeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. uro; II. tečaj ob torkih in petkih od 18. do 19. ure; III. tečaj (kon-verzaeija in slovstvo) ob pondeljkih in četrtkih od 18. do 19. tire. Poleg gg. profesorjev bo predavala v III. tečaju tudi gospa, Jerasova, rodom Francozinja. Članarina znaša mesečno 8. din. Prijavo začetnikov kakor tudi starih članov sprejema šolski sluga g. Ed. Schott. * Razid društev. Cilrarski klub »Favorit* v Ljubljani sc je prostovoljno razšel, ker ni učnih inoči. Istotako sta se prostovoljno razšla: Splošna železniška organizacija za Jugoslavijo, krajevna skupina Zagorje ob Savi, tor Vojaško veteransko društvo v Kamniku. ZABAVNI VEČER cDobrodelnega društva tiskarjev«, k! bo v nedeljo dne 16. t. m. v «Unionu», obeta mnogo zabave lil užitka. Na sporedu so pevske točke opernih solistov in komični nastopi članov drame, koncertne točke vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. kapelnika drja. Čerina in končno ples. Za neplesalce bo na razpolago bogat srečolov. — Začetek ob 7. uri. Vstopnina S din. Podpisujte državno posolilo Še tri dni do zaključka. Narodno edinstvo ni mogočo doseči v polnem obsegu broz zbližanja posar možnih delov našega naroda na go-spodarskom polju. To zbližan je se mora vršiti predvsem v tej smeri, da krijemo lustne potrebščino tudi z lastnimi proizvodi, izdelanimi v svoji državi, da jih izmenjavamo med seboj in da ne uvažamo tujega blaga, v kolikor lahko krijemo svojo potrebe v lastni državi. To jo prvi iu glavni temelj vsakemu pametnemu narodnemu gospodarstvu. Narodno edinstvo bo popolno, kadar bo izvedeno tudi na gospodarskem polju. Cim bolj se bomo temu cilju približali, tembolj bodo postali trdni temelji naše državo, ker bo ves narod občutil v praktičnem vsakdanjem življenju koristi, ki bodo izviralo iz tega. Nemogoča pa jo medsebojna izmenjava produktov, ako ne izpopolnimo prometnih zvez, ki bi omogočale hitro in ceneno prevažanje našega blaga iz enega dela v drugi del države, kar edino more povečati in pomnožiti medsebojne go-podareke in trgovinsko stike. Država pojmuje to načelo popolnoma pravilno. Država je izdelala načrte za izgradbo železniških prog, za zvezo posameznih svojih delov z sredino in morjem, ki jo naše oko v svet. Za uresničenje svojih načrtov l*i potrebuje država denarja, ki so ji ga v prvi vrsti dolžni nuditi državljani sami, ker so vsa podjetja namenjena lo njim v korist. Zato se jo tudi razpisalo notranje državno investicijsko posojilo. Ako podpišemo notranjo državno posojilo, ostano denar v državi omogočimo izvedbo načrtov za zboljšanju prometa, ojačimo svoje splošno gospodarsko stanje, delamo praktično za popolno narodno ujedinjenje. V soboto 15. t, m. potečo rok za podpisovanje državuega investicijskega posojila. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi do tega časa ne podpisal primernega zneska za to posojilo! * GremiJ trgovcev pozlvlje vse svoje člane, da podpišejo investicijsko posojilo v kar največjem znesku. Kolikor boste posodili državi, toliko se vam bo vrnilo v železnicah In drugih prometnih sredstvih. — Načelnik. = Poročilo s tržišča s poljskimi prid*'- ki. Zagreb 11. oktobra: Cene: plenica (slavonska 80 kg težka) 1080 d j 1090 K, bosanska komz.a 830 do 860 K, oves (po-stavno bosanska postaja ali franko Beograd) 740 do 760 K, ječmen (postavno Beograd) nerešetan maccdonsk. 800 do 920 K. Ceno postavno postaja vtovr.rltvc. = Razgovor o železniški politiki pre<»-žen. Radi nenadne obolelosti Frana Su-kljota so nameravani razgovor o železniški politiki no vrši 14. oktobra, temveč dno 17. oktobra ob 9. url v Ljubljani (Kranjska hranilnica, pritličje desno). = «0 naših železnicah«. Upravni svet Dolenjskih železnic jo založil knjižico pod gorenjim naslovom izpod pomsa g. Frana Šukljeta. Knjižica ima sledjo razprave: Poglavje o železniški politiki, Kaj jo z dolenjskimi železnicami?, Naša železniška politika in Dolenjske železnice, Združenje naša moč, Novi posli in novi razgledi, Nekaj železni ško-stavbenega programa, Črnomelj-Ogulin ali Kočovje-Moravico?, Kako financirati novo železniške zgradbe. = Za trgovino z devhaml ln valutar"! pooblaščene banke v Ljubljani so sledeče: Slovenska eskomptna banka, Ljubljanska kreditna banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Polog tega je pooblaščena, kakor smo žo zadrn:č poročali, tudi Jadranska banka v Beogradu. = Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani, kojo vabilo na subskripcijo delnic smo priobčili to dni, je dobila z Dunaja brzojavno obvestilo, da bodo koncem toga todna gotovi 3 avtobusi tipa Saurer, katero namerava vpostaviti ni progi I.ju-bljana-Celjo in na novi progi Škofjal.oka-Zelozniki. Naročeni so še 4 aVobusi istega tipa, ki bodo gotovi šo letos in se bodo vpostavili v promet na ostalih pro-jektiranih progah, predvsem tam, kjer bodo interesentje pokazali svojo zanimanje s številnim podpisovanjem delnic. Ker potečo rok za subskripcijo že 15. oktobra, je nujen podpis zelo priporočljiv. = Otvoritev tovornega postajališča Do-bova. Južna železnica razglaša, da so jo I. oktobra 1921 otvorilo postajališče Do-hova za promet z. hrzovoznim blagom v množinah pod za tovorni list. Po- šiljke, za katerih natovarjanje in iztovar-janje je treba posobnih priprav, so od predaje in oddajo izključeno. -- Cene sladkorja ~ beograjski sladkorni tvornici so sledeče: sladkor v kockah v škatljah po " kg 12.70 dinarja za kg; sladkor v kockah v zabojih od 10 do 80 kg 12.50 din. za kg; prašni sladkor v zabojih po 25 kg 13 dinarjov za kg; kristalni sladkor v zabojih po 100 kg 10.60 din.; sladkor v kosih v zabojih po 30 kg 10.80 din. za kg. = Nova ležišča premoga v Slavoniji. V vasi Malinu pri Oriovcu bo našli domačini, kakor poročajo hrvatski listi, velika ležišča dobrega premoga. — Direktni promet med Avstrijo ln Italijo. Dno 1. novembra 1921. stopi v veljavo nova tarifa za direktni promet potnikov in prtljago mod Avstrijo In Italijo preko Jugoslavije. -- 'o izkazu Nemške državne banke z dnu 30, soptombra jo bilo y Nemčiji ,v. prometu za 86.,3^4,286.000 mark papir« natega denarja. Množina bankovcev j0 od zadnjega izkaza narasti« za 4,205.846 ni. = inflacija bankoveev v Madžarski, »Budapcsti Hirlap* poroča, da je madžarski finančni odbor sklonil staviti vladi na razpolago ia 2 ln pol milijarde novih bankovcev. = Cene živini v Romuniji padle. Zaradi velikanskoga pomanjkanja transportnih BredBtev »o cone živini v RumunijI znatno padle. = Cirkulacija bankoveev v Svicl. Po izkazu švlearske Narodne banko dne 30. soptombra je v Svloi v prometu za okoli 971 milijonov frankov papirnatega denarja = Finančna politika Poljske. Iz Varšave poročajo: Predsedstvo v komisiji za varčovanje je prevzel osobno novi finančni minister dr. Micbalski. Odredilo se bo-do med dnigim stroge mere proti tihotapstvu. = Poplava s papirnatim denarjem v Poljski. Po poročilu »Daily Telegraphn • natiska stroj za bankovco v Varšavi dnovno 700 milijonov poljskih mark. Množina bankovcev v prometu v Poljski so coni žo na 150 milijard. -= Dcticlt v danskem državnem proračunu. Iz Kopenhagna. .javljajo, da Im i državni proračun, predviden za lelo 192:.' —1923 za okoli 62 milijonov danskih kron primanjkljaja. To jo za Dansko precejšnja vsota, ker oni ne računajo s tako velikimi številkami, kot pri nas iu naših sosedih. Izdatki bo preračunani na30'l milionov, a dohodki na 307 milijonov danskih kron. = Angleški list o Stinnesu. »Mancbe-ster Guardian* piše o nemškem volem-dustrljalcu Stinnosu, da jo reBtavrator Kvrop'i in realni politik, ki da ju v nekaj mesecih dvignil in pozidal ono, česar ni mogla nobonn konferenca in uikak.-t reparaeljska komisija. Izgleda, da je Stinnes dobil že tudi augloško časopisje za sebe. -»= Stroški za žlvljenske potrebščine v Angliji. V nasprotju z Nemčijo kažejo p-> »Labour Gazette* stroški za življonsko potrebščino v avgustu nazadovanje, medlem ko so julija narastlu Ako postavimo za julij 1914 povprečno številko 100, jo razvoj izražen v odstotkih te začetno štovilko, spočetka 1020 sledeč: leta 1920: 1. januarja 125, 1. februarja 130, 1. marca. 130, I. aprila 132, 1. maja 141, 1. junija 150, 1. julija 152, 1. avgusta 155, 1. septembra 161, 1. oktobra 164, 1. novembra 176, 1. decembra 169; leta 1921s 1. januarja 105, 1. februarja 151, 1. marca 141, 1. aprila 188, 1. maja 128. 1. junija -119, 1. julija 119, 1. avgusta 122, 1. sep-! tembra 120. Borza Zagreb. Borza je bila danes zaradi žU dovskega praznika zaprta. V prostem prometu slaba trgovina in slabi zaključki. Izplačilo Dunaj jo padlo od 8.80 na 8.50. napravljeni pa bo bili tudi zaključki po 8.35, vendar pa se je Dunaj poznejo zopet ojačil. Rim in Pariz sta se zopet dvignila in sicor prvi na 983, drugi na 1850; v dolarjih jo bilo mnogo ponudb po 239 — 210.50, Praga so je dvignila na 269 — 270, Berlin je neznatno oslabel, brez zanimanja. Beograd, valuto: dolarji 60, marke 48.50, leji 52.50, devize: London 288, Pariz. 440, Praga 68, Dunaj 2.17, Berlin 50.40, Milan 245, Budimpešta 9.50. Praga, d o vi z e: Borlin 72.76 — 73.75, ZUrich 1673.50 — 1677.65, Milan 360.50 — 862.50, Pariz 671.50 — 674.50, London 354.75 — 356.75, Newyork 91.62 — 92.62, Beograd 143.75 — 145.25, Bukarešta 75.50 — 76.50, Sofija 64 — 65, Dunaj 2.87y2 — 3.471/.,, Varšava 1.47 — 2.05, Zagreb 35.72% — 36.521/2, Budimpešta 13.22.50 — 14.02 y2, valute: marko 73—74, švicarski franki 1669 — 1672, liro 357.50 — 359.50, fancoskl franki 668.50 — 671.50, funti 853.75 — 355.75, dolarji 91.25 — 92.95, dinarji 141.75 — 143.25, loji 74 — 75, levi 62.50 — 63.75, avstrijske krono 2.875 — 3.475, poljske marko 1.25—1.85, madžarsko krono 13.225 — 14.025. Zilrlch, d o vi z e: Berlin 4.40, Nowyorle 5.44, London 21.00, Pariz 39.70, Milan 21.65 Praga 6. Budimpešta 0.80. Zagreb 2.10, Bukarešta 4,50, Varšava 0.10, Dunaj 0.25, avstrijske žigosano krone 0.19. Berlin, Italija 521.95 — 523.05, London 509.45 — 510.65, Newyork 131.86—132.11, Pariz 961.00 — 963.50, Švica 2437.55 — 2449.45, Dunaj 6.88 — 6.92, Praga 1-10.85 — 142.15, Budimpešta 19.18 — 19.52. Vr®mens'co poročiSo Ljubljana 306 m nad morjom. Dan g-8 <3 12. okt. 7. 14. 81. ti -3 £ "1 741-0 740 "0 741-5 § 9-8 20-7 15-1 9 N K- Vetrori ! Nebo J > i -3 brez vetra megla p. obl. 1 d. obl Srednja včerajšnja temperatura lo'2, normalna 11'1. Vremenska napoved: lopo, toplo vreme Solnce vzhaja ob 6'13, zahaja ob 17'17 claude farrere: Morski ropar (Le Pllhnstier dos Mfers.) Roman. •Svojo .Morsko dekiieo'.« »Morsko deklico?« Ali je mogoče? Ta »Deklica« je najmanj petnajst let starejša od t Zmaja«. Cuj, dečko, že moj stari ded je gledal, ko so jo spn rili v morje, Se za ranjkega kralja, l)0g mu daj večno luč! — Vraga negda! Kar vzame naj vse te sko-pulie ln stiskače, ki bi Se kurja jajca radi brili!... «Morsko deldico?« No, Touiažek, boš pa vsak dan stal deset ali dvanajst tir pri veliki pumpi in črpal vodo. če ti pa še kaj časa ostane, boš pa svojemu patronu molil, da te obvaruje pred nevihto!« Tomaž je sitmo zmignil z rameni. Gautier Danvcan je govoril resnico in očividno ni pričakoval pritrjevanja Mi ugovarjanja, sicer je pa že nadaljeval: »Pa saj Itak ne boš ti poveljnik temu staremu čevlju. Le pazi, dečko moj, ti ne boš komandant, to ti jaz povem, če si Grave še ni upal povedati. Druge namene ima. Na tej Morski deklici«, ki pušča povsod od vrli i do dna, boš poročnik in nič več. Poročnik, ki dobi dve tretjini tega, hit r znaša kapitanov delež. Pa veš li, kdo bo kapitan?« j Tomaž vprašuje iz okroglih oči. »Kapitan bo stari Fraiic OuinLln, oni, ki še ni prišel iz Dobre Inke«, kar je iiv, pa da bi ne bil obvisel na vsaki ladji, kar jili je zasidranih od Starega bastijona pa doli do Punta. Tako*: je! Tomaž, njemu boš poko-ireii, ti Trublet, ki si še Ruyterja ostrašil. Pa veS, zakaj? Ker se Julien 'dravč boji ln ker ne zaupa tvojemu pogumu in tvoji podjetnosti. Spopadov se boji, ti si pa preveč ognjevit za njegov okus. Če si kapitan, se boš preveč boril, preveč jih boš b)! in preveč bi bili drugI tebe. Julien Gra-vč pa se trese za svoje škatlje in njih uže in plahte. Zaslužil, o to bl že rad, tvoj gospodar. Tvegati, to mu pa nc diši. V rokah takega predrzne-ža, kakor si ti, dečko moj, so pa jadra, uže ln škatlja preveč v nevarnosti. Zato pa pride Franc Ouintin, da se zagozdi med tebe in tvojo div-1 jačino. Mnogo krogci ne boš slišal žvižgati, to jc gotovo. Seveda-- boljši plen, večji kosi ti bodo v miru jadrali mimo nosa. Večji kosi, hudiča, imajo katione in Franc Ouintin se jih bo že znal varovati. Ti se boš pa zadovoljil z raznimi ostanki. Saj je .