Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, L nadstropje.
» S
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
sis
Anonimni dopisi se ne uva-
äwjejo.
V
v
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. iS Naročnina znaša za avstro-oyerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12"5® četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 2»— za vse drsage dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
285.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 14. decembra 1909.
Čekovni račun 4Q.8E7.
Leto I.
Klerikalizem v našem parlamentu in na Slovenskem.
Prvi in jasni dokaz, da hočejo klerikalci priti do izdatne moči v novem ljudskem parlamentu, je bilo svoječasno združenje nemških krščanskih socijal-cev in klerikalnih poslancev ostalih avstrijskih narodov. Prvi uspeh te koalicije je bila izvolitev krščanskega soci-jalca Weiskirchnerja za predsednika zbornice. Nemec je tedaj postal predsednik avstr. zbornice, katere večina je slovanska. In zakaj? Ker so bili za njega klerikalci vseh narodov in Nemci. S tem so dokazali slovanski klerikalci da jim je brat po duhu bližji ko brat po krvi.
Vendar pa vlada neki novi duh v našem parlamentu, demokratično-na-preden duh, tako da je mogla le polagoma rasti klerikalca moč. Združeni nemški klerikalci so povedali previdno kar začetkoma drugim Nemcem, da hočejo v narodnih vprašanjih postopati skupno, odločno nemško. Pri klerikalcih v stari zbornici so se našli Slovani, posebno Slovenci, nekaj pravičnega in umevno je bilo. da je bila sedaj slovenska politika več ali manj klerikalna. Prejšnji nemški klerikalci so še imeli nekaj krščanskega na sebi, so še spoštovali krasne Kristusove besede:,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Dokaz je ustanovitev celjske spodnje gimnazije. Kazalo jim je pa tudi, to moramo konstatirati, skupno postopati s Slovani, ker nam vlada takrat ni bila tako sovražna.
Sedaj pa je bolj praktičen nacionalizem za nemške krščanske socialiste. Slovani se imajo sedaj krščanskim socijalcem zahvaliti za jezikovne zakone na Nižjem-Avstrijskem. Prva prilika. da bi bili napredni in konservativni poslanci skupaj trčili, je bila razprava o visokih šolah. Ko je vodja krščanskih socijalcev Lueger 18. nov. 1907 na shodu avstrijskih katolikov proglasil za nalogo svoje stranke vseučilišča poklerikaliti, se je vršila de-
""listek.
Kraljica Izabela z rožo čednosti.
Iz življenja kraljice Izabele Španske pripoveduje Siegmund Münz v de-cemberskem zvezku „Deutsche Revue" značilen dogodek, ki mu ga je pripovedoval prošlega poletja umrli španski poslanik na Dunaju, marki de Casa Arellano.
Nekoč je potovala kraljica Izabela po španski deželi Galiciji in na potovanju je prišla v malo mesto. Izstopila je t rotovžu, kjer je bil pripravljen obed za 100 oseb. Predpoldan pa se je pel v cerkvi Tedeum ia polegr orgel se je glasilo nekaj tenorov, izmed vseh se je pa slišal obsežen, krasen bas. Kraljici se je ta glas zelo dopadel in ko je za pevcem poizvedovala, so ji povedali,
bata o teh besedah v parlamentu. Prof. Masaryk je govoril 4. grudna 1907 ostro proti Luegerju in njegovim nakanam ter odločno zaklical klerikalcem: „Tega nikdar!" Večina v našem parlamentu je vendar napredna in krščanski socijalci so se bali, da bi s svojo zahtevo za sedaj propadli. Zviti kakor so, so si poiskali in tudi dobili odločno večino za Drexla. Njegov predlog se glasi: „Vlada se poziva, da da parlamentu jamstvo za to, da bode branila proti vsem strankarsko-političnim napadom na vseučiliščih svobodo poučevanja in učenja, svobodo vede, svobodo vere in vesti, katera nam je po državnih temeljnih zakonih zajamčena.
Zvedelo se je izza kulis, da je večina za Drexlov predlag zagotovljena, da je z Masarykom le nekaj ožjih prijateljev in socijalisti. Idealist Masaryk, je umaknil sam svoj predlog in Drexlov je bil soglasno sprejet.
To dejstvo moramo obžalovati. Kajti takrat je bila prilika malo pristriči klerikalnemu petelinu greben. Takrat nobena narodnost ne bi bila zadeta, in morda bi bili klerikalci postali poni-žnejši. Ali ni pri Nemcih tudi prišlo v poštev, da je Ceh tako odločno postopal za svobodo visokih šol? Sprevideli so vsi poslanci, da bode bitka za klerikalce zgubljena, če se le o Masary-kovem predlogu glasuje. Nemci pa, katerim teče svoboda vede vedno le iz polnih ust, so bili prvi, ki so se odločili za Drexla.
Vsak napredni poslanec, ki je bil razumel bistvo teh predlogov in je pomislil vseh možne posledice, bi moral glasovati za Masaryka kot naprednjak že radi tega, ker je moral slutiti v predlogu klerikalcev klerikalno kopito. A koliko je pri nas takih naprednjakov, ki bi si upali javno zastopati svoja načela ?
Od 4. dee. 1907 je klerikalna moč rastla, ker takrat, žal, ni bila pobita. V prihodnjem kabinetu smo videli kar enega klerikalnega ministra več, v bodočem morda dobijo četrtega, če se ne bodo naprednjaki zbrali na skupni boj.
da je pel sam častiti gospod kurat. Morali so jej izbornega pevca predstaviti. Bil je impozanten, lep mož in to jo je še bolj navdušilo za nja, kakor njegov mogočni glas. Kraljica je takoj ukazala, da tudi njega povabijo na obed, čemur so se nekateri zelo čudili.
Ob 4. uri bi se bila morala kraljica odpeljati v sosedno mesto. Kako se je pa začudil minister, ko je po obedu kraljica, mesto da bi bila šla malo k počitku, zahtevala, da jej naj prinesejo glasovir: ona bode igrala, duhovnik jo bo pa z glasom spremljal, ali pa narobe. Ura odhoda je že davno odbila, a kraljica še ni bila gotova z iaro. Minister je bil v veliki zadregi, kajti ni je mogel opomniti, ker se je zaprla z mladim duhovnikom v sobo. Ura je bila pet, bila je šest, vse je bilo, le kraljice ne. Še-le ob 10. uri zvečer so se odprla vrata, a le za toliko, da je naročila vladarica, da se
Kaj je klerikalizem ? Odgovor nam dajo njihovi voditelji sami. Jeden vodjev čeških klerikalcev, dr. Horsky, je pisal v „Čechu", vodilnem glasilu češke klerikalne strank«, dne 31. augusta 1906: „Deželni svet katoličanov ne vpraša, ali si ti Ceh ali Nemec, priznavaš ali ne priznavaš konvitski katoliški program, si li za češko državno pravo ali ne, si li aristokrat ali demokrat. vse to je brezpomembno, namreč le: „Si li katoličan po prepričanju ? Ce si, potem se pridruži nam, in bodi že katerekoli narodnosti, ali kateregakoli političnega mišljenja, ter se z nami bojuj za ojačenje in razvoj katoličanstva v Avstriji."
Dr. Šusteršič je rekel spomladi 1907 na nekem shodu na Vodmatu pri Ljubljani: „Mi ne preiskujemo, če je kdo veren, ali hodi k obhajilu ali ne, ali hodi k maši ali ne, to naj opravi vsak po svoji vesti, ako je le naš pristaš". Dr. Brecelj je rekel na shodu novembra 1907 v hotelu „Union" v Ljubljani: „Politične stranke naloga ni zasledovati in ocenjevati, kako kdo izvršuje svoje verske dolžnosti, le z nami mora iti."
Slovenci ali Hrvati, Cehi ali Poljaki, Italjani ali Nemci, klerikalci so povsodi jednaki, bolezen in rana na narodnem telesu, ker je klerikalec brez-naroden. Ali se ne bi megli sporazumeti in pogajati naprednjaki vseh narodov na pravični podlagi s svojimi sosedi, ter se bojevati proti skupnemu sovražniku svoje vede, svoje izobrazbe insvojega narodnega gospodarskega napredka?
Na Slovenskem je napočila sedaj klerikalna doba. Na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem imajo klerikalci večino. Za zvišanje duhovniških plač so glasovali v starem parlamentu, za sistemiziranje novega nemškega šolskega nadzornika na Kranjskem, Be-larja, v novem pri začasnem državnem proračunu, dva meseca pozneje so protestirali v kranjskem deželnem zboru
še le odpelje drugi dan ob desetih. Mladi duhovnik je ostal celo noč v hiši potem pa je hitro odšel, ker se mu je mudilo iti opravljat sveto daritev.
Drugi dan so prišli iz glavnega mesta važni dokumenti, ki jih je bilo treba podpisati. Med podpisovanjem je kraljica vprašala ministra, če je v To-ledu na kapitlju prosto kako kano-niško mesto, a ko jej je ta to zanikal, je rekla, da se mora še jedno ustvariti. Takoj na to, je podpisala odlok, s katerim je izbornega pevca - duhovnika imenovala kanonikom v Toledu, da bi ga imela priložnost poslušati, kadar bi se jej kot prijateljici petja poljubilo. Kraljica je bila takrat še mlada žena, vendar je pa strastvenost in nemirnost nikoli ni zapustila.
Na kraljici Izabeli je dokazal poslanik, kaki oportunisti so v papežki kuriji.
„Kdo bi si mogel domišljati" je
proti temu. Dalje so dovolili nemško gimnazijo v Ljubljani, o slovenskih seveda ni govora, niti o kakšni novi meščanski ali ljudski šoli. Obljubili so pomoč za slovensko univerzo, v naučni odsek državnega zbora poslali so „naj-inteligentnejšega" svojih, Gostinčarja. Po septemberskih dogodkih so časopisi nekaj časa molčali, ker bi bilo nevarno kar delati reklamo za kranjsko hranilnico, nasprotovati pa niso hoteli.
Nekaj tednov pozneje so že prav pridno pisali za njo, kakor da bi bili plačani od nemškega zavoda. V Gradcu je govoril Verstovšek slovenski, dan pozneje se je pa Vrečko opravičeval, da ne zna nemško govoriti. V narodnem svetu sta glasovala klerikalna zastopnika za združitev vseh slovenskih poslancev, dva dni pozneje je pa izjavil dr. Korošec, da Kmečka zveza uprav zaradi tega izstopi iz narodnega sveta. Sedem mescev pozneje so se sicer združili jugoslovanski poslanci s Korošcem vred, narodni svet pa bojkotirajo naprej. Ravno tako nošo Ciril in Metodovo družbo. Slovenski narodnjak, ali razumeš takšno doslednost, takšno delo V prid Nemcev in v prid napredku? Da, kajti klerikalci so se ravnali povsod po zgoraj omenjenih načelih klerikalnih voditeljev, prej podpirati Nemca kakor naprednega Slovenca; bližji jim je klerikalec druge narodnosti ko njihov rojak drugega mišljenja. Glavno pa je, pustiti ljudstvo čim manj izobraženo, ker je potem tem bolj klerikalno, če tudi revno. To ne škoduje, kajti tem bolj bo polnilo klerikalno bi-saeo. Novci od siromaka ravno tako dišijo kakor od bogataša; izobraženi naprednjaki pa ne bi dali ničesar za duhovnike, pač pa za narod. In od tega bi ne imel duhovnik ničesar. Tako je bistvo in delovanje klerikalizma povsod in še posebej na Slovenskem. Ali ni naša sveta dolžnost, da se borimo proti njemu z besedo in pismom?
Širite ,Nar. Dnevniki*
pravil nekoč „da bi mogla taka kra; ljica, ki bi jo lahko nazivali drugače, če bi ne bila kraljica, dobiti od papeža zlato rožo za čednostno življenje ? In vendar je storil papež Pij IX. ta nenavadni čin. Ko so nekateri v kuriji glasovali proti podelitvi rože, je Pij hudo nastopil, češ, če kraljica ne dobi rože, zna to cerkvi hudo škodovati. Človek ne sme patriotskih občutljivosti na Španskem nikoli drezati, ker je to za vero in cerkev slabo. Seveda se ne da tajiti, je priznal papež, da za kraljico ni primerne rože, a pomisliti se mora, se je opravičeval, da je kraljica bolehava, pa se ne more brzdati. Ta bolestna nečistost spada v področje psihoze in treba jo je radi tega ogrniti s plaščem krščanske ljubezni." — Seveda pri katoliških kraljicah in pri ljudeh, ki grešijo na katoliški podlagi!
Politična hroniha.
o O razpoloženju v Slovanski jed-noti poroča korespondenca „Centrum" sledeče: Skoraj sigurno lahko trdimo, da bode sklenila parlamentarna komisija Slovanske jednote konečno z 11 proti 5 glasom nadaljevanje obstrukcije. Mogoče je sicer, da se pripusti še prvo čitanje trgovskopolitičnega po-oblastilnega zakona. — Češki agrarci, češki radikalci, mladočehi in skupini Stranskega ter Hlibovickega so za obstrukcijo, s katero bodo začeli pred drugim čitanjem proračuna oziroma po-oblastilnega zakona. Parola: tej vladi se ne sme ničesar dovoliti, ostane torej v polni veljavi. Češki agrarci, mladočehi in Slovenci so za boj. Izjavljajo, da bi bila obstrukcija samo v takem slučaju brezpomembna, ako bi Bienerth zasigural v sporazumu z Nemci in krono preustrojenje kabineta ob določenem roku. Pri tem pa bi se morale popolnoma upoštevati znane zahteve Slovanske jednote, posebno popolna pariteta Nemcev in Slovanov v novem ministerstvu. Poleg 6 Nemcev mora stopiti v kabinet 6 Slovanov in sicer 2 Poljaka, 3 Čehi in 1 Jugoslovan. — Usoda parlamenta se bode odločila v prihodnjih 3 dnevih.
o K položaju poročajo iz Dunaja z dne 13. dee.: Jutrišnja seja državnega zbora bode pričetek dalekosežnih sklepov za prihodnji čas in sploh za bodočnost parlamenta. Na dnevnem redu je prvo čitanje pooblastilnega zakona in prvo čitanje postave o ustanovitvi osrednje posredovalnice za prodajo živine. Obe predlogi se bodeta po želji klubovih načelnikov objednem obravnavali — toda velika nevarnost je, da se ta načrt ponesreči. Predvsem se dode pokazalo, kako stališče zavzemajo Rnsini proti pooblastilnemu zakonu. Eusini zahtevajo poleg dbmačih gospodarskih in kulturnih ugodnosti predvsem, da naj onih kreditov, katere je obljubilo poljedelsko ministerstvo agrarcem, ne dovoljuje gališki deželni zbor temveč ministerstvo samo. To so Ru-sini sporočili danes Bienerthu. Vendar pa mislimo, da se bodo Busini dali konečno le pomiriti; težje pa bo stališče vlade napram češkim agrarcem, ki hočejo obstruirati pooblastilni zakon in obenem seveda, četudi neradi, zakon glede posredovalnice za prodajo živine. Danes popoldne so se češki agrarci posvetovali o položaju. O seji se sliši, da so"povdarjali posamezni poslanci, da ni nobenega povoda za to, da bi se opustil prvotni sklep Slovanske jednote, ki odreka vsako kakoršnokoli dovolitev v parlamentu. Agrarci hočejo jutri izzvati odločen sklep parlamentarne komisije Slov. jednote, katera ima ob pol 10. svoje posvetovanje. — Danes se je vršil skupni sestanek vseh agrarcev, na katerem se je predlagalo, naj bi se za sedaj dovolila le trgovinska pogodba z Rnmunijo. Ta mora biti namreč do 31. dee. dovoljena — drugače pride § 14 ali pa — razpust državne zbornice, o katerem se te dni veliko govori.
o 0 mišljenju čeških agrarcev nam nudijo lepo sliko sledeče besede v uvodniku „Venkova", naslovljenem „Položaj je brezupen" : „Mislimo, da stojimo neposredno pred trenutkom, ko bodo morali reči naši zastopniki pri vsej svoji ljubezni do ljudskega parlamenta: Baje nobenega kakor takšen državni zbor!" Češki agrarci imajo v mislih razpust držav n. zbora in po tem se tudi ravnajo. Tako si treba razlagati tndi odpor proti po-oblastilnim zakonom. Agrarci so imeli zadnje čase v svoji stranki več sitnih afer (Praškova repna afera, Zazvorka-Bergmannov prepir) in žele pozornost obrniti drugam. Objednem si obetajo
toliko novih mandatov, da bi prevzeli konečno absolutno vodstvo v čeških poslanskih krogih.
Drobne politične novice.
— Ogrski državni zbor je sklican v petek k seji.
Belgijskega kralja Leopolda mislijo danes dopoldne operirati, a ni veliko upa, da bi to kaj pomagalo. Kralj še dosedaj ni dal dovoljenja, da smeta dve njegovi hčeri, grofica Lonyay in princezinja Lujiza Koburška, priti k smrtni postelji. V grad je prepovedan vstop tudi njegovi metresi, baronici Vaughan in obema nezakonskima sinoma. Včeraj je prejel zakramente za umirajoče.
Srbija proti Friedjungo-vemu procesu. Belgrajska „Politika"' izjavlja, da bode Srbija počakala na konec procesa in bode potem storila oficijelne korake, da protestira proti neutemeljenim obdolžitvam in žalitvam Srbije tekom procesa.
Zopet zarota na Ruskem-— V Petrogradu je policija zaprla po jednega vseučiliščnega profesorja, odvetnika, urednika ter 20 visokošolcev, ker so se baje zarotili proti carju. — Najbrž je rabil kak špicelj denar.
Spor med Zjed. državami in Nikaraguo dobiva resne oblike. Na potu je sedaj v Nikaraguo 9 se-veroamerikanskih bojnih ladij s 3.000 možmi, kateri bodo skušali pomiriti deželo. Predsednik Zelaya je skoro popolnoma potolkel svojega tekmeca.
Dnevna hroniha.
a 0 nadporočniku Hofrichterju. V
zadevo Hofrichterjevo še vedno ni za-sinil žarek prave luči. Do sedaj še se ne more Hofrichterju nič dokazati, zlasti, ker se ne ve, odkod je dobil cijankali in če ga je dobil. O tem se vedno bolj dvomi, izlasti, ker je dokazano, da cijankali v Linen ni bil kupljen. Pač pa vede ta sled na Dnnaj, kjer je baje nekdo cijankali ukradel. Izpoved instalaterja Schwetza, ki je trdil, da je zadevno nedeljo videl nekega nad poročnika stati na zapadnem kolodvoru, kot bi koga pričakoval (mislijo, da je bil Hofrichter) je vzbudila sum, da je imel Hofrichter pomočnika. In res so se sumljivi momenti tako namnožili, da se že misli na gotovo osebo, ki je bila prej tudi oficir. Skoro se bo imenovalo tudi njeno ime.
a Grof ian Harrach je umrl včeraj v jutro ob 2. uri po dolgi bolezni 82 let star. Pokojnik je bil rojen leta 1828. in je vedno trdil, da je Čeh, dočim so se njegovi predniki priznavali deloma Čehom, deloma Nemcem. Nemci trdijo, da je češka panoga zgodaj izumrla in ne morejo dovolj zameriti grofo, ker je bil po njihovem mnenju renegat. Harrach je vztrajno in odlično deloval za Čehe in tudi za Slovence se je potezal. Za potresa v Ljubljani je izposloval izdatno pomoč, vsled česar so ga imenovali ljubljanskim častnim občanom in častnim članom „Matice Slovenske"
a Domobransko poveljstvo je za-povedalo, da morajo oni novinci, ki se bodo vežbali spomladi, 5. aprila med vojake.
a Krasno urejeno biblioteko imajo v neki ječi na Porenskem (Nemčija). Seznam knjig je namreč tako-le razdeljen. 1. Protestantske. 2. Katoliške. 3. Za izobražene. Za poslednje torej ni niti katolicizem ni protestantizem, da bi jih zadovoljil.
a Mednarodni kongres gospodarskih zadrug se vrši septembra 1910 v Bruselju. Kongres ima namen proučiti organizacijo in delo gospodarskih zadrug vseh vrst v najrazličnejš;h deželah sveta, dalje pa iskati na podlagi dozdajnih uspehov sredstva, s katerimi bi gospodarsko zadružništvo moglo še bolj napredovati.
a Sramotno igro, ki jo je igral ljubljanski „Slovenec" za časa veleiz-dajskega procesa v Zagrebu, ko je na naravnost gnusen način se kosal s frankovci v blatenju hrv.-srbske koa-
licije, koji je hrvatski narod že v več vihswn h bojih izkazal svoje zaupanje, to sramotno igro nadaljuje „SLovenec" sedaj o priliki procesa proti Friedjungu. Ne da bi čakal, da se dokaže, je-li so trditve dr. Fridjunga in drugih resnične, je začel „Slovenec" skoro ves iz sebe vsled radosti nad Fridjungo-vimi „razkritji" vpiti v razpadu koalicije in druge oslarije. Želja je pač porodila misel — a ta želja se klerikalcem ne izpolni, tega si naj bodo svesti. Mirno naj pričakujejo, kako jih bodo razočarale prihodnje saborske volitve.
Pravda proti Friedjungu in „Reichs-posti" še ni obelodanila nič posebnega, razven, če mislimo na dejstvo, da je Supilo predlagal mnogo onih oseb v zaslišanje, o katerih je Friedjung trdil, da so mu davale podporo in nagrado za njegovo pisanje. To se je deloma sprejelo, deloma odklonilo.
a Vsepoljaki proti kulturnemu zbii-žanju Poljakov in Čehov. V Krakovem se je vršil pred nekaterimi dnevi shod poljske ljudske stranke. Udeležili so se ga tudi nekateri krakovski Čehi in se je sklenilo delovati na to, da se upelje na galiških šolah poučevanje češčine. To bi vedlo do boljšega medsebojnega kultarnega poznavanja, a tudi do živahnejših in boljših političnih ter gospodarskih stikov. „Slowo Polskie", glasilo Vsepoljakov, je pa na to začelo gnjusno gonjo proti Stapinskemn, češ, da hoče Galicijo počešiti itd.
Dopisi.
Rokovnjači v Ptuju. Ptujski poulični rokovnjači so sicer po lanskih septemberskih dogodkih že svetovno znani. V nedeljo 12. t. m. zvečer so pa prvič vdrli v naš „Narodni dom" — toda bili so oni pristni Rokovnjači, ki so že pred 100 leti za časa Francozov strahovali našo domovino. Da se razumemo: Ptujski diletanti so uprizorili v veliki dvorani „Narodnega doma" priljubljeno domačo igro „Roko v n j a č i". Z neko bojaznijo smo pričakovali te prireditve, bali smo se, da naši igralci vendar-le ne bodo kos tej težki igri in da posebno tudi naš oder ne bo zadoščal za hrupne rokovnjaške prizore, ko se naj na tesnem prostoru predstavljajo gledalcem cela taborišča, divji boji itd. — No, danes lahko z zadovoljstvom konštatujemo, da je igra nad vse pričakovanje dobro uspela in da je želeti, da bi tudi v prihodnje vse naše prireditve ostale na jednaki umetniški visočini. Igra si je takoj spočetka pridobila srca vseh gledalcev, ko so junaško prikorakali na oder ljubko pojoč, „Mladi vojaki", katere je pogumno vodil njih poveljnik (Mirko Kaukler). Da je bil ta prizor toli srčkan, gre zasluga gospej Kau-klerjevi in gospodični Luknarjevi, ki ste vadili naše male v petju in nastopanju. Vse vloge so bile dobro razdeljene in po večini v najspretnejših rokah. Naravnost izvrsten je bil Blaž Mozol (g. Šentjurc). Žel je pa pri vseh svojih nastopih obilo odkritega priznanja. Splošno mnenje je bilo, da se g. Šentjurc v tej vlogi z uspehom lahko kosa z Verovšekom in Salmičem, ki štejeta vlogo Mozola med svoje najboljše. Težko bi nam bilo reči, ali nam je Mozol bolj ugajal v prepiru v „Rajt-guznom", ali pozneje, ko je smrčal pri Bojcu, oziroma mu pripovedoval svoje sanje o Torklji, ali pa ko se je s hlapcem Francetom podajal na lov na Ro-kovnjača Naravnost žal nam je bilo, da so ga rokovnjači ubili že v prvem delu četrtega dejanja. Nande (gospod dr. Lašič) je bil pristni rokovnjaški poglavar, ki je vedel s svojim krepkim glasom vsak čas krotiti rokovnjaško druhal. Jednako spretno je pa znal pokazati tudi svoje plemenito srce in ganljivi so bili prizori, v katerih nastopa z udano mu Polonico (gospodična Mahoričeva). G. dr. Lašič je imel za-jedno vodstvo cele prireditve in zasluži za svoj trud našo posebno zahvalo. — Polonica je bila pravo neizkušeno in nepokvarjeno kmetsko dekle, ki sledi v vroči ljubezni slepo svojemn ljubimcu. Gdč. Mahoričeva je igrala to vlogo nadvse naravno, in divili smo se njenemu ljubkemu glasu in njenim neprisiljenim kretnjam. Pokazala je v tej igri, da je kos tudi najtežjim vlogam. Vse druge vloge so se z največjo skladnostjo grupirale okoli teh glavnih či-niteljev. Izborno je rešil svojo nalogo
čevljar Bojee (s. Lenart), ko je pri brleči luči prepevaje krpal Mozolu čevelj, dalje hlapec France (g. Kocmut), ki se jecljajoč brani iti nad rokov-njače, ki pa konečno z Mozolom krepko zapoje in se vriskajoč poda z njim na Kolovec po srebrnike. Oba, g. Kocmut in g. Lenart, sta pa nastopila še v drugih vlogah in nam je zlasti gospod Lenart predočil, da se more z jednako naravnostjo vživeti v čnvstvovanje ua-vadnega čevljarja kakor tudi v aristokratske manire dr. Burgerja. — Prav dobro je podala gospo Poljakovo, ki še vedno žaluje po svojem zgubljenem sinu, gdč. Luknar jeva.
Gospodična Natalija Vabičeva je z vso nežnostjo vedela predstavljati srečno nevesto Reziko, ki kar hrepeni po trenutku, da bo za vedno združena & svojim Štefanom. Med težje vloge je v igri prištevati vloge Štefana Poljaka, katerega je predstavljal g. Šalamun. Ko je že določen dan poroke, izve, kdo je glavar rokovnjačev, katere hoče zatreti. Kakšen notranji boj bije konečno sam s seboj, ko mu pripeljejo rokovnjaškega poglavarja Grogo — njegovega brata Nandeta —, katerega bi naj pahnil v ječo. Najefektnejše je bilo seveda četrto dejanje, ko smo zrli v Črnem grabnu pred seboj vse zbrane rokovnjače. Lepo Nono (gospodična Potočnikova) smo z rokovnjači vred s slastjo poslušali opevati rokovnjaško življenje. Tu smo imeli pred seboj vse glavne rokovnjače Rajtguzna (g. Simič), katerega smo spoznali že v prvem dejanju v prepiru z Mozolom, Velikonio (g. Kocmut), in prišel je tudi Rak (g. Wresnik), Boječ itd. Bili so to vsi pravi tipi. Videli smo tu zgubljenega študenta Petra Točo (g. Oset), ki se razume na kolomon in govori latinski. Med bradatimi rokovnjači pa so se prav dobro počutile lahkožive rokovnjaške ljubice v pestrih ciganskih ko-stnmih. Predstavljale so te razun že imenovane None gospodični Vabičevi in gdč. Brusova. — Hud je bil boj med Francozi in rokovnjači, puške so pokale — še nekoliko preveč. Boju primeren je bil pa tudi plen — ujeli so Brnjača (g. Sagadin). Izvrstno pogojen je bil prizor, ko sta si gledala Nande in. Brnjač oko v oko. Da je ravno prizor v Črnem grabna, Jjnti boj s Francozi in obsodba, izvršena nad Brnjačem, izvala navdušenje, posebno med mladino, je pač obsebi umljivo. Omeniti nam je še vlogo gostilničarja Jošta (g. Rodošek) in gostilničarko Jero (gdč. Vlasta Vabičeva) ki sta bili istotako v pravih rokah. Izvrstno so izpadle zlasti vse pevske točke. Imenitno je slavil Mencej (g. Šerona) „zlato vinsko kapljo", prav originalna sta bila voznik Ureh Telečnjakar (g. Breznik) in posebno občinski berič, ki razglaša razpisano nagrado na rokovnjače (er. Muhič). Gosp. Wresnik je bil jednako dober kot sodnik Gavrič kakor kot pisar Rak. — Seveda se je pojavil tudi kak manjši nedostatek, ki je pa izginil pod splošnim utisom. Nepravilna je bila tupatam razsvetljava na odru, sobica čevljarja Bojca je bila n. pr. preveč razsvetljena, Nande pride pod okno Polonico., ko se komaj svita in ne pri polnem dnevu. Vendar pa vse to, kakor rečeno, splošnega dobrega utiša ni motilo. Uprizoritev „Rokovnjačev" je pokazala, da imamo v Ptuju izvrstne moči, treba jih je le vežbati. Pod enotnim stalnim vodstvom spretnega režiserja hi se dali doseči najlepši in res umetniški uspehi. — Prirejanje gledaliških predstav bi moralo vzeti v roke le eno društvo, ki bi naj skrbelo, da bi se v zimski sezoni prirejale redne predstave. Da bi bile redne predstave potrebne, smo lahko uvideli ravno pri zadnji prireditvi, ko je bila velika dvorana nabito polaa, dasi ravno je ves dan deževalo in je še zvečer naravnost lilo. — Vzlic temo pa so prišli naši vrli okoličani, tako iz Hajdina, Rogoznice, Novevasi itd. v polnem številu. Ravno dejstvo, da je naše kmetsko ljudstvo za igre tako dovzetno, nas je v nedeljo najbolj veselilo. Počastilo je predstavo tudi domače prebivalstvo, skoraj vsi ptujski Slovenci, duhovski in posvetni. Prihiteli so pa tudi naši prijatelji iz Maribora, Ormoža in Središča. Ptujski Sokol vživa torej splošne simpatije in naj skuša, da jih tudi ohrani, potem bo gotovo v doglednem času dosegel svoj smoter, namreč lastno telovadnico, v prid katere se je zadnja prireditev vršila.
Štajerske novice.
z Somišljeniki, na agitacijo, na delo ! Iz več krajev se nam poroča, da bodo imeli naši somišljeniki te dni posvetovanja, da prerešetajo imena vseh v okraju živečih ljudi, ki bi še lahko postali naročniki „Narodnega Dnevnika". Priporočamo te tudi organizacijam po drugih okrajih. Somišljeniki, leto are h koncu, na delo!
o Dr. Jaborneggove želje po ba-roniji. „Nar. Dnevnik" je svoj čas poročal o Woschnaggovih željah, potih, ponudbah in neuspehih glede plemstva. Woschnaggu se pač povsod pozna, da ni nemške krvi, kajti nemški industrijalec Krupp se je nekoč izrazil, da je raje prvi meščan ko zadnji plemenitaš! — Sedaj je pa „Unterst. Volksztg"' v Mariboru odkrila tudi čedno historijo o dr. Jaborneggovi želji po baroniji. Jabornegg se sicer imenuje pl. Alten-fels, ali to mu očividno ne zadostuje; postal bi rad baron. List pripoveduje, da je dobil pod Koerberjem celjski drž. posi. dr. Pommer iz Celja ferman, da izposluje Jaborneggu baronijo. To je bila pač važna zahteva tlačenih celjskih Nemcev! — Pommer je šel k Koerberju in tam se je razvil sledeč pogovor: Dr. P.: Vaša ekselenca, dr. pl. Jabornegg v Celju bi rad postal baron. Dr. pl. Koerber: Tako, tako, kaj pa je mož že storil znamenitega? P.: Tega ne vem. K.: No, če vi ne veste, potem vendar ne boste mislili da jaz to vem. In — audijenca je bila pri kraju. O Koerberju je „vahtarica" pisala, da je škodljivec nemškega naroda, o Pommerju pa se je pojavila govorica, da ni več tako priljubljen kot nekdaj in da ga pri vladi ne upoštevajo več kot resnega moža. — In pri shodu volilcev je predlagal dr. Jabornegg Marckhla kot najboljšega izmed najboljših. Ali pa je ta v interesu tlačenega celjskega nemštva že interveniral za Jaborneggovo baronijo ali ne, to se sedaj ne ve. Ako ga bode klika postavila pod kap, bodemo že kaj zvedeli ...
z Državi damo vse, a tej vladi
nič ! Drž. posi. Pišek, katerega nočejo J v njegovi najožji domovini rojaki niti poslušati (saj se še spominja na shod v Buzuli!) prodaja svojo modrost po Celju. Včeraj je na klerikalnem shodn pri črnem volu v Celju govoril o novih davkih in zaključil svoje modrovanje z besedami: Državi damo vse, a tej vladi nič! To se pravi z drugimi besedami: ako dobi jeden slovenski klerikalec ministerski portfelj, dovolimo vse nove krivične davke, trpimo mirno, da se slovenskim trpinom vzame zadnji vinar iz žepa. Ali ne? Škoda, da si klerikalci niso upali sklicati javnega shoda; prišli bi potem morda gaberski delavci vprašat Pišeka, ki baje „zastopa" v Gradcu delavstvo, kaj misli o podraženju kruha!
z Odhodnica dr. Ljud. Stikerja. Sinoči so se zbrali celjski somišljeniki Narodne stranke v „Narodnem domti", da se z nekaterimi drugimi prijatelji, in znanci g. dr. Lj. Stikerja ter njegove blage soproge poslovijo od njih pred odhodom v Brežice. Sestanka se je udeležilo tudi več dam. Z odhodom gosp. dr. Lj. Stikerja nastane v naših narodnonaprednih krogih občutna vrzel:
saj je bil on eden najdelavnejših ni najpožrtvovalnejših delavcev za našo misel kar od prvih začetkov Narodne stranke sem. Bil je pa tudi v Celju obče priljubljen družabnik in draštvenik ter ga ni z njegovo gospo soprogo vred nikoli manjkalo, kadar se je šlo za kakršnokoli narodno stvar. Težko nam bode po njem, tolaži nas le zavest, da se mu odpira v Brežicah široko polje koristnega in blagodejnega dela za narodov napredek. Vsem tem čuv-stvom so dali sinoči zgovoren izraz gg. dež. poslanec dr. Kukovec, starosta celjskih Slovencev dr. Jos. Sernec, dr. Jos. Karlovšek, dr. Šandor Hrašovec in Rafko Salmič. Gosp. dr. Stiker se js v svojem in soproginem imenu ginjen zahvaljeval in zatrdil, da četudi nas bo ločil prostor, nas bode pa vsejedno vezala trdna vez ljubezni do naroda in naših idealov, ljubezen, ki ga bode vzpodbujala k doslednemu in vstraj-nemu delu.
z „Rokovnjači" v Celju. Za gotovo čujemo, da se mislijo v Celju kmalu vprizoriti „Rokovnjači", kar bo zopet znatno poživilo narodno čuvstvo-vanje širokih vrst. Zadnje predstave so bile vidno druga od druge čedalje boljše in prepričani smo, da nam bo gospod Salmič še naprej naklanjal svojo spretnost kot režiser in izborui pevci, ki so večinoma člani delavskega društva, nam bodo pa gotovo še po potrebi za naprej nudili slasten užitek. Če imamo to in priznano orkestralno godbo, ki se je pri „Legijonarjih" zadnjič pod vodstvom g. dr. Ipavica tako obnesla, imamo pač vse v taki meri, da nam ni treba obračati oči po drugih odrih.
z Predavanje v celjskem „Narodnem domu" V četrtek 16. decembra priredi Zveza narodnih društev drugo predavanje v celjski čitalnici in sicer predava učitelj g. Karol Kveder iz Št. Jurja ob J. ž. „O vzgojnem pomenu domačije in šole". Začetek ob 8. uri. Pristop ima vsak Slovenec. Pričakujemo obile udeležbe.
o Štajerska trgovskoobrtna zbornica ima v sredo dne 15. decembra plenarno sejo. — Na dnevnem redu je tndi ustanovitev trgovske nadaljevalne šole v Slov. Bistrici in obrtne nadaljevalne šole v Sevnici.
z Protestni shod proti temu, da bi dobila nemška šola v Sv. Lenartu v Slov. gor. pravico javnosti, to je, da bi prešla v deželno upravo, se vrši pri Sv. Lenartu dne 16. decembra.
z Nemškutarska surovost. Kapi. Kranjca v Hočah je minuli teden napadel nek najet in plačan nemšku-tarski postopač, ga nekoliko obsuval in ga hotel vreči v potok. — Kaplan se je napadalca ubranil — a graška „Tagespost" in „Marb. Zeitung" bilježita z velikim zadoščenjem ta napad. Kapi. Kranjc je pri zadnjih obč. volitvah v Hočah nastopil proti nemškutarjem in tega mu ne morejo pozabiti.
E. k. Evidenzhaltungs-Geometer in Cilli se glasi še vedno uradni pečat pri tukajšnjem razvidnem in zemlja-rinskem katastru. Pozivamo pristojnega vodjo zlepa, da se ta kričeča krivica nemudoma popravi, kakor bi se to imelo že zdavnej zgoditi brez našega posebnega opomina in zato, da ne bo potreba zaradi takib samoobsebi umevnih bagatel razburjati duhove do bogve
katere zadnje inštance. To pa povemo, da nikakor ne odjenjamo in da si svojih pravic ne damo kratiti niti za las, naj-manje pa še v državnih uradih. Bomo torej videli, če dober opomin izda!
o Ciril-Metodova podružnica v Št. Pavlu nam je priredila v nedeljo 5. t. m. prekrasen Miklavžev večer. Natlačeno polna dvorana je pričala, da si je mlada podružnica v teku par mesecev svojega delovanja znala pridobiti naklonjenost vseh narodno mislečih domačinov in sosedov. Poleg lepega moralnega uspeha smo dosegli tudi lep gmoten uspeh, prejeli smo okroglo 90 kron, ki so se razdelile polovico domači šolski kuhinji in polovico Ciril-Metodovi družbi. Želimo vzornodelavni podružnici še v bodoče mnogo uspeha.
Kranjske novice.
v Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno za litijski okraj je zmagala soc. dem. stranka z vsemi delegati delojemalcev ter v nekaterih krajih todi v delodajalski kuriji. Za volitev načelništva je stranki zagotovljena dvotretjinska večina.
v Na Dolenjskem se je pričelo jako živahno narodno življenje. Dne 19. tm. oživi podružnica CMD. v Loškem Potoku. S tem so oživljene vse podružnice na Dolenjskem.
v Novo vas je odkril neki davčni uradnik v Novemmestu. Neki kmet v Luterčem selu, katero vas vsi zemlje-pisci do danes samo pod tem imenom poznajo, je dobil od novomeške davkarije opomin, naslovljen na N. N. v Lnttergeschiess ! To bi naj namreč pomenilo Lnterče selo. Uradnik, ki je zagrešil to kozlarijo, zasluži da mu Wolf izposluje prvi red za zasluge v rajhu!
Koroške novice.
v Zaradi posilstva je bil včeraj
13.	tm. pred poroto v Celovcu obsojen na 15 mesecev težke ječe 18 letni dninar Štefan Gruden iz Pliberka, ker je
14.	sept. 1.1. v nekem gozdu napadel in posilil 62 letno Ano Maurer.
d Blizu Volšperka na Koroškem je nedavno pogorela žaga posestnika Cleinscicha (Klajnšič). Škode je 15.000 kron.
d Zavetišče za obrtniške učence
so ustanovili v Celovcu. Ustanoviti jih nameravajo tudi še v Volšperku, Veli-kovcu, Borovljah, Beljaku, Feldkirchnu; v vseh teh krajih se že izvršujejo pripravljalna dela. Tako si bodo vzgojili Nemci vedno več nemško-nacijonalnega obrtniškega naraščaja, dočim mi držimo križem roke.
Primorske novice.
d Kuga. Ker se je v Beirutu ofi-cijelno proglasila kuga, bodo v Trstu po predpisu ravnali z vsakim blagom in ladjo, katera pride iz Beiruta.
Na občnem zboru slov. kmečke stranke za Goriško so zbrani vinogradniki odločno protestirali proti uvedbi novega vinskega davka.
d Narodno-napredna stranka na Goriškem je postavila za dopolnilno volitev 19. t. m. v splošni kuriji kandidatom g. Andreja Vrtovca, posestnika in trgovca v Tolminu.
d V sedmi činovnl razred sta
pomaknjena okr. šolski nadzornik Fr. Finšger v Gorici in profesor na ta-mošnjem ženskem učiteljiščn Jos. Fi-stravec.
d Občinske volitve v Pnli se
vrše 6., 7., 12.—14., 18.-20. jan. 1910 na podlagi starega volilnega imenika.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Razpust držav, zbora blizu?
v Dunaj, 14. dee. V parlamentarnih krogih sodijo danes skrajno pesimistično o položaju. Nekateri pravijo, da ni nobene možnosti, da bi se mogle vse težave premagati in da bode vlada parlament razpustila. Bienerth ima baje že pripravljeno odredbo za razpust.
Slovanska jednota ne popusti.
v Praga, 14. dee. „Den" poroča iz vodilnik čeških državnozborskih krogov: Odločitev bode nepreklicno padla v naslednjih dveh dnevih. Slovanska jednota vstraja glede preosnove vlade neomajno na svoji zahtevi, da mora vladati med Nemci in Slovani popolna enakost. Tej zahtevi se morajo vse druge umakniti in ostanejo pri njej tudi agrarci in vse druge češke stranke.
Državni zbor.
v Dunaj, 14. dee. Med došlimi dopisi je interpelacija posi. Stranskega glede procesa proti Fridiungu. Protestira se v njej proti temu, da skuša vplivati na porotnike dunajsko časopisje in da se predsednik vede popolnoma pristranski. Nadalje je vložil Ru-sin Trylowski nujni predlog glede obnašanja gališke policije. Ta nujni predlog je prišel k razpravi.
v Dunaj, 14. dee. Tiskovni odsek je sprejel § 40 novega tiskovnega zakona (začasna konfiskacija) z nekaterimi od vlade predlaganimi spremembami.
v Dunaj, 14. dee. Pravosodni odsek je sprejel pogodbo med Avstro-ogrsko in Rumunijo glede varstva literarne lastnine. Nato se je razpravljalo o zakonu glede vporabe ročnih tiskovnih strojev izven tiskarn.
Ogrska kriza, a Budimpešta, 14. dee. „Budap. Hirlap" poroča, da se vlada še vedno ni zjedinila s cesarjem glede izjave, katero misli podati v petek v prvi seji državnega zbora. — Wekerle se je odpeljal na Dunaj, kjer ga sprejme danes cesar v avdijenci. Govori se, da bode ogrska vlada zahtevala pooblastilo za uvedbo splošne in enake volilne pravice. V takem slučaju bi izstopil Andrassy iz kabineta, Kossuth in Apponyi bi pa ostala z Wekerlom.
Bolezen belgijskega kralja Leopolda.
a Bruselj, 14. dee, Zdravniki so hoteli kralja že včeraj operirati na črevesih, ker so sodili, da mu s tem zmanjšajo bolečine. Toda odložili so operacijo na danes. Stanje kraljevo je od včeraj nespremenjeno kritično. Ljudje so napram kraljevi bolezni popolnoma ravnodušni. Hčerama Lujizi in Štefaniji se ni dalo odgovora niti na vprašanje po kraljevem stanju.
Zagrebška tovarna, tvrdke H©nrik Francka sinov, » vsakem oxiru novodobno ««uen*
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\ju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku i mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
TmruaiAka
A fepT. maiilLT«
Po svetu.
o Atentator na generala Veranda,
Alžirec Endelfi je že pred sodnikom. On se je neprestano jokal in tožil o zapostavljanju in zasledovanju.
o Straža, ki jemlje napitnino. Na Nemškem se bo vršila kot zaključek tožbe, pri kateri sta dva urednika dokazala, da so jemali vojaki napitnino, obravnava, pri kateri se bodo morali vojaki zagovarjati, ker so gledalce za denar pripuščali blizu Zeppelinovega zrakoplova.
o Ponesrečeni hribolazci. Sedem italjanskih turistov je zasul snežen plaz pri jezerih v Bereamaskem. Šele po dveurnem napornem trudn se je eden rešil, potem pa je pomagal tudi drugim. Dva sta prišla težko ranjena na dan, eden, neki trgovec iz Milana, je pa mrtev.
o Banka Rothschild se misli ustanoviti v Belemgradu, za sedaj samo začasno. Tej podružnici bode namen, spravljati v denar trgovinske in industrijske pridelke v Srbiji, Bolgariji in Turčiji.
o Dva ..inženirja-'. Zadnje dni sta se pri mnogih tvrdkah v Pragi oglasila dva mlada človeka, ki sta trdila, da sta inženirja tvrdke Siemens & Halske v Berolinu, in sta ponujala nek od njih iznajden aparat, ki meri moč električnega toka. Pokazalo se je, da je priprava popolnoma za nič in oba sleparja so zaprli. Eden je 29 letni trgovec Artur Seymour iz Sidneya v Avstraliji, drugi pa Franc Werner, tudi 29 let star trgovec iz Bruselja.
o Strašen okrutnež je delavec Jos. Ehoe, ki ga je 8. t. m. porotno sodišče v Sarthe na Francoskem obsodilo na 10 let težke ječe, ker je na grozen način umoril svojo 3 letno hčerkico Angelino. Prišel je neki večer pijan domov. Žena in oba otroka sta že spala. Vzbudi Angelino in zahteva, da ga poljubi. Ona se v zaspanosti brani in mu reče, naj jo pusti spati. To ga razjezi, da zgrabi dekletce in je vrže v zid. Otroka je takoj v obrazu oblila kri, a zverinski oče jo zgrabi še enkrat in jo zopet trešči v zid. Žena mu deteta ne more iztrgati in divjak še enkrat zgrabi otroka ter udari ž njegovo glavo ob posteljo. Dete je drugi dan po strašnem smrtnem boju umrlo, Rhoeta pa so zaprli in sedaj obsodili.
o Kri na odru. — V krakovskem poljskem gledališču je za igre „Potop" tekla kri, kar je občinstvo neznansko razburilo. V enem prizoru se vrši tudi dvoboj in pri tem je obema glumcema Rigerju in Jarminskemu tako zavrela kri, da sta postajala čedalje bolj divja in slednjič je Riger Jarminskega tako lopil s sabljo po obrazu, da se je ta hudo ranjen zgrudil. — Ranjenca so spravili takoj v bolnišnico.
o Potres na Južnem morju. — Iz Washingtona se poroča, da je na otoku Guam (marijansko otočje) divjal hud potres, ki je pouzročil mnogo škode.
o Strašen samomor. Delavka Katarina Holly je bila brez strehe in zato je prosila za prenočišče. Ker jej v eni hiši ljudje niso bili dovolj uljudni, je polila svojo obleko s petrolejem in na dvorišču jo je užgala. Dasi so ljudje takoj pritekli, je bila pomoč prepozna, kajti žena je tako ožgana, da bode v bolnišnici gotovo umrla.
Obrambni vestnih.
a Za Ciril-Metodov obrambni sklad
so se nadalje zavezali plačati sledeči p. n. gg.: 493. Prva dolenjska posojilnica v Metliki (plačala 200 kron); 494. Oset Fran, Fala ob Dravi pri Mariboru; 495. Wesiak Valentin, Pre-Valje, Koroško; 496. Počkaj Fran, hotelir v Trstu; 497. Člani novomeške prosvetne podružnice: Kobe Ernest, Kobe Viktor, Fr. Mramor, Skale Otmar, Iv. Tauželj, vsi pravniki; 498. Mestno županstvo Kamnik; 499. Finančni uradnik št. I. (z željo, da se imovitejši gg. uradniki tudi priglase); 500. f Josip Roblek, bivši laborant v Tržiču (plača za njega mesto grob. spomenika lekarnar g. Hugo Roblek iz Tržiča); 501. Beg Ante, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (plačal 20 kron); 502. Žemljic Ivr-n, sodnik v Ormožu (plačal 10 K); 503. dr. Anton
Žižek v Ormožu (plačal 40 K); 504. Pavla Omulčeva odv. soproga v Ormožu; 505. Narodni kvartet v Ormožu (plačal 60 K); 506. Narodna dekleta v Ormožu (plačale 20 K); 507. Anton Kržič, c. kr. prof. v pokoju na Lunovcu pri Veliki Nedelji (z dostavkom, da prispeva samo napredni „Družbi"); 508. Ivan Veselič, trgovec v Veliki Nedelji; 509. Milkina pušica v Trstu (plačala 40 kron).
Nerodni gospodor.
z Pokrajinska zveza za tujski promet v Dalmaciji se je nedavno osnovala s sedežem v Zadru. Korist, kakor jo ima francosko in italijanski primorje od tujcev, bi jo lahko imela tudi Dalmacija in ravno zato se je strnilo omenjeno društvo. To je zelo važen pojav za dalmatinsko gospodarstvo.
z Deželna zveza za turiste v Bosni se je, kakor smo že enkrat omenili, osnovala v Sarajevem. Predsednikom je izvoljen sarajevski podžupan dr. N. Mandič. To uredbo bodo razširili po vsej deželi in zveza bo pozvala razna društva in občine, da se jej priklopijo. Društvo ima namen se briniti za tujce in dvigniti narodna bosanska zdravilišča, kakor Ilidže, Kiseljak, Slatina, Krušička, za katere se n^ do sedaj nikdo brigal.
z Kmetska uzorna gospodarstva na Hrvatskem. Da izkrči pot in omogoči ostvarjenje vzornih kmetskih gospodarstev, je odločila kr. hrvatska deželna vlada v Zagrebu, dati najboljšim absolventom poljedelskih šol pomoč, da si uredijo mala kmetska uzorna gospodarstva. To ima svrho prisiliti kmetske kroge, da pošljejo svoje otroke v poljedelske šole in da tako omogočijo marsikateremu, da pride s tujo pomočjo do svoje grude.
z Izvoz sadja iz Srbije na Nemško. Nekatere ugledne izvozne tvrdke v Berolinu, Monakovem in Stuttgartu so se obrnile na belograjske izvoznike s vprašanjem, bi jih li ne mogli zalagati z velikimi množinami svežih jabolk, nabranih z rokami v košare. Če bodo Nemcem prijala sveža jabolka, bodo Srbi s tem dosegli znatne dohodke.
Tržne cene.
13. decembra. Dunaj. P o 1 j ed el s k a bor za: Vsi merodajni inozemski trgi so javljali mirno tendenco. Radi tega je bil promet danes popolnoma brezposeln in v nobenem oziru se ni znatno tržilo.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 35— do K 351/2, za dec.-marec K —'— do K —'—. Tendenca: trdna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 2815, nova kampanja kron 24 65. — Tendenca je trdna. Vreme: vedro in mrzlo.
Budimpešta. Pšenica za april K 13 75, pšenica za maj K 13'59, pšenica za oktober K 1171, rž za april 9'86. rž za oktober K 8'84, oves za april 7'55, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6 64, ogrščicaza avgust 13'30: Tendenca lena, promet neznaten. Ponude zmerne, efektivna pšenica 5 vin. ceneja, drugo je mirno. Veselje kupiti tudi zmerno. — Vreme: lepo in nekaj mrzleje.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Naprodaj
ste dve hiši v Gaberju
blizu tovarne, 15 minut od mesta po nizki ceni. — Teč pove Franc Pušnik,
Gaberje št. 86. 6os i
Ugodna prodaja.
Gospa Marija Juvančič, posestnica na Vidmu, vdova po gosp. Avguštinu Juvančiču, bivšem posestniku in gostilničarju v Rajhenburgu, želi prodati štiri vinograde v Sremiču z dvema vinogradskima hišama in eno kletjo.
Kupna cena po dogovoru, objekti se zamorejo ogledati vsaki čas proti primernodobnemu oglašenju pri lastnici. Ugodna letovišča. Kopeli v Savi blizu! Železniška zveza ugodna.
577 3-2
■P«
Pri™ a!
ANTON SflRC
= v Ljubljani =
sv Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
m
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
Darujte za Narodni sklad!
Za božični nakup
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barr,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne in presane v poli ter pitički.
Laneta, šumeče zlato, zlata pena,
Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2'—, 3'—, 4"— in naprej.
118	IÜÜ;	J!fM	n -	sum i		mi
$ i H&1) 1 1 m :	Božične razglednice lajnovejše, sortirane, sort i men ti po 00 komadov. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju.					
mm		8898!			IM	m
Pm
w Za božična ln novoletna darila
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika izber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
Na debelo.	Na drobno.
Goričar & Leskovšek, Celje._
L?P