O amaterski kulturni dejavnosti
V programu dela OS ZS velja stalna skrb razvoju kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah in nji-hovem najbližjem okofju. V organizacijah združe-nega dela prevzemajo to nalogo osnovne organiza-cije sindikata. V delovnih organizacijah v tem smislu nakupujejo abonmajske vstopnice v gledaliških hišah, nekaj vstopnic za večje koncerte, organizirajo proslave in izlete z zgodovinskim obeležjem ali ogledom znamenitih svetovnih razstav. Stalna oblika praznovanja novega leta za otroke zaposle-nih delavcev je ogled lutkovne predstave. Da bi ugo-tovili dejansko dogajanje v posameznih okoljih ter ponudili izkustveno pomoč, je komisija za kulturo pri predsedstvu OS 2S obiskala več osnovnih organi-zacij sindikata v občini Šiška. Po več razgovorih so prišli do naslednjih sklepov:
1. Razvoj kulturne dejavnosti v delovnih organi-zacijah moramo usmeriti v aktivno delo animatorjev
s vpletenim sodelovanjem zunanjih sodelavcev, saj bi tako dosegli kvalitetno kulturno delo zaposlenih. Kulturo bomo tako približali delovnemu okolju, kjer jo potrebujejo in so jo pripravljeni sprejemati. Za izme-njavo izkušenj na tem področju med delovnimi orga-nizacijami bo komisija organizirala posvete osnov-nih organizacij sindikata. Prvi tak posvet bo v DO Donit med predsedniki IO OO ZS in kulturnimi ani-matorji.
2.  Sredstva za kulturno dejavnost so v mnogih okoljih zagotovljena le iz sindikalnečlanarine, kar pa nikakor  ne  zadostuje.  Zato  predlagamo  vsem osnovnim organizacijam, naj ocenijo vrednost kul-turne dejavnosti ter jo vključijo v finančni načrt OZD.
3.  Kultura mora biti dosegljivavsem delovnim Iju-dem.
Na zadnji seji je komisija za kulturo obravnavala
tudi gradivo za sejo CK ZKS o problematiki kulture ter poudarila naslednje:
Gradivoje presplošno, saj knjige kot osnovne kul-turne vrednote ne omenja, čeprav je zaradi vedno višje prodajne cene čedalje manj dosegljiva širo-kemu krogu bralcev. Zaradi pomanjkanja sredstev knjižnice vse težje zagotavljajo nove izdaje knjig za svoje bralce. Omeniti moramo tudi najzgodnejšo kulturno vzgojo otrok, ki se bo kasneje odražala v odnosu odraslega človeka do kulturnih izročil. Cene vstopnic za kvalitetne lutkovne predstave in cene dobrih književnih del za otroke so previsoke. Nema-lokrat je program lutkovnih predstav in predstav v Mladinskem gledališču prilagojen odraslim gledal-cem ter zato za otroka nezanimiv S primerno vse-bino se otrok spomnimo v času dedka Mraza, česar so otroci deležni kar na treh ali štirih mestih in zato zgubi svoj namen.
Kulture delavcev ne smemo ocenjevati le po šte-vilu sezonskih vstopnic v velikih kulturnih središčih, saj lahko ugotovimo, da je s padanjem življenjskega standarda in rastjo cen za osnovne življenjske po-trebščine posamezniku vse bolj nedostopno gleda-lišče ali Cankarjev dom, ker je preprosto cena vstopnic previsoka. Vedeti moramo tudi. da delavci med tednom nimajo časa obiskovati galerije ali mu-zeje, v prostem času pa so vrata teh ustanov zaprta.
Izročila zgodovine in razvoj kulture nas učijo, da je kultura naroda last vseh pripadnikov te narodnosti in jo moramo ohranjati v vsakem najmanjšem kraju, saj izraža posebnost tega okolja. Toliko bolj je zato utemeljeno spodbujati delo kulturnih animatorjev v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Ce hočemo ostati kulturen narod, moramo izobra-ževati že od otroštva in nadaljevati s širjenjem ob-zorja tudi na delovnem mestu — z nevsiljivim literar-nim večerom, srečanjem s pisate/jem ali likovnim samorastnikom.
Slovencj smo številčno majhen narod, zato mo-ramo svojo kulturo ohranjati, negovati in razširjati.