TRGOVSKI IiIST
Časopis za trgovino, industrfio in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za h leta 90 Din, za y, leta 45 Din. mesečno 15 Din, za inozemstvo. 210 Din - Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št 23 - Dopisi se ne vračajo Račun pri p>St nranilmci v Ljubljani št 11.953 - Telefon št. 30-69.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 26. januarja 1935.
štev. 11.
Pcai s fikUicuni!
Finančni minister dr. Stojadinovič je v svojem znamenitem govoru na seji uprave Narodne banke izpregovoril pogumno in °drešiino besedo, da je treba že enkrat pospraviti z vsemi fikcijami in pogledati resnici možato v oči, pa najsi bi bila ta judi še tako neprijetna. Svojo nujno posebno besedo pa je tudi takoj poidkrepil
*	dejanjem ter napravil konec oni fikciji,
amo se bahali z zastavljenim zlatom, u ni bilo več naše in ki nas je vrhu tega veljalo na leto okoli 30 milijonov Din. Za Prazno baharijo smo na leto plačevali 30 jhilijonov Din, vsoto, s katero bi v vsaki banovini mogli izvesti eno veliko in potrebno delo!
Se cela vrsta drugih fikcij pa je, ki ražnja v našem javnem življenju in polagoma bo treba pospraviti s temi fikcijami Po vrsti. Preobširno bi bilo, če bi tu navajali vse fikcije, katerim se udajamo, zato naj zadostuje, če omenimo le nekatere.
Ker smo tik pred proračunsko razpravo, naj omenimo v prvi vrsti to fikcijo, da za uravnovešen proračun ni treba storiti nič drugega, kakor da se izvede ma-gari brutalna kompresija izdatkov in prav tako brezobzirno povečanje dohodkov. Toda proračun ni samo priprosta računska naloga, temveč mora biti na podlagi življenja dobro preudarjena rezultanta, ki omogoča državi vsa potrebna sredstva za njene funkcije, ki pa tudi gospodarstvu omogoča napredek in razmah. Na to resnico pa se je pri nas pozabilo in zato smo doživljali na eni strani redukcije, ki so usodno povečale zastoj v gospodarskem življenju, na drugi strani pa nove davke, čeprav je statistika dokazovala, da ljudje niso zmogli več niti starih bremen. Zavla-dala je tako fikcija, kakor da so plače Uradnikov in nameščencev nekaj, kar je m°goče reducirati v neskončnost. In že smo prišli do tega, da znašajo ponekod mezde tudi komaj 10 Din na dan, kakor ua bi bilo mogoče živeti s tem denarjem. Na drugi strani pa se je košatila ona fikcija, da more gospodarstvo prenesti vsako breme, ki se mu le naloži in da je dokaz slabe volje, če pravijo gospodarski krogi, da velja tudi za gospodarstvo meja, čez katero ne prenese nobene obremenitve več. A resnice niso hoteli nekateri videti in zato tudi ne onih tisočev odjavljenih obratov, da je postajal položaj vedno težji in težji.
V	zvezi s proračunom treba omeniti iudi drugo fikcijo, ki se silno košati po baših listih, to je fikcija o neizmernih bogastvih bosanskih gozdov in rudnikov. Res bi mogli ti rudniki in gozdovi pomeniti za nas velikansko bogastvo, a treba le Pogledati v računske zaključke o gospodarstvu državnih podjetij in gozdov, pa se vidi vsa fikcija tega bogastva. Od tega milijardnega bogastva imamo le stroške in od marsikaterega rudnika bi imeli več, ce bi ga podarili podjetnemu človeku, ker potem bi dobili od njega vsaj davke, tako pa moramo zbirati davke, da plačamo deficite v teh rudnikih.
In vse one drage, milijonsko drage fikcije, ki so jih veljale razne državne intervencije za dvig cene. Mesto da smo metali denar v* brezno, bi raje za ta denar znižali prevoznine, znižali davke, pa bi šla cena tudi navzgor in poljedelec bi tudi dobil svoj denar. Tako pa so propadli sto in sto milijoni, a narod ni imel od tega nič.
Zelo nevarna je tudi fikcija, da je mogoče z zakonskim predpisom kratkomalo rešiti vsako gospodarsko vprašanje. V resici pa se s temi predpisi dostikrat položaj le komplicira, kakor smo žal spoznali le v preveliki meri. Kjer treba dejanje pomoči, tam napačni predpisi ne polagajo, kakor je prepozno govoriti one-niu, ki se že potaplja, kako se plava.
Treba pogledati življenju pogumno v
oči, da se vidi vsa ona beda, ki tlači ljudi, in da se spozna vse ono pomanjkanje, ki tišči ljudi. Tako zelo je treba pogledati tej kruti resnici v oči, da bo ostala le ena želja, da se tem ljudem pomaga, in sicer z dejanji, ne pa s teorijami. Potrebno je le realno delo in prav nobene deklamacije in ta zavest mora že enkrat prodreti.
Boj proti fikcijam je najbolj potreben boj, ki je danes sploh mogoč, ker so se fikcije razrasle na vseh poljih, ker straše
po vseh možganih. Čim bolj prost je kdo danes vseh fikcij, čim bolj je dostopen za resnice življenja, tem bolj mu gre tudi beseda v javnem življenju. In to je tudi eden vzrokov, da vedno in vedno kličemo, da treba gospodarskim ljudem dati besedo, ker ti gledajo realno na življenje, ker imajo ti najmanj smisla za fikcije. Bilanco našega javnega življenja je treba očistiti vseh fikcij in gospodarskim ljudem moremo zaupati ta posel.
Pc&dstdstvtna st {a Zt/t<ze
<zdcuZenf
V	petek, dne 25. januarja je bila v Ljubljani v Trgovskem domu seja predsedstva Zveze trgovskih združenj. Seje se je udeležilo 40 delegatov od vseh združenj, le tri združenja niso mogla poslati delegatov in so njih odsotnost opravičila. Seja je trajala dopoldne in popoldne in so se na njej razpravljala vsa aktualna gospodarska in stanovska vprašanja.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Zveze Josip J. Kavčič, ki je po kratkih uvodnih formalnostih in po pozdravu delegatov takoj prešel na predsedstveno poročilo.
V	svojem poročilu je zlasti obširno poročal o delu in o izvršenih akcijah Centralnega predstavništva v Beogradu. V svojem poročilu se je spominjal tudi drugih važnih dogodkov, ki so se dogodili od zadnje predsedstvene seje. Njegovo poročilo je bilo od vseh delegatov sprejeto z odobravanjem.
Pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda se je zlasti obširno razpravljalo o davčnem vprašanju in o raznih taksah, zlasti o taksah na račune.
Posebne važnosti je bila razprava o vprašanju razdolžitvc, ki je postalo v zadnjem času nad vse aktualno. Delegati so v razpravi zavzeli to stolišče:
Trgovstvo j je bilo vedno proti vsem privilegijem in zato tudi odklanja, da bi se vprašanje razdolžitve reševalo tako, da bi' se privilegiral en stan na škodo drugega. Če uživa zaščito en stan, potem je mora biti deležen tudi drugi.
Trgovstvo je nadalje odločno na stališču nedotakljivosti osebne lastnine in že zato ne more odobravati predlogov, ki hočejo doseči kar enostavuo črtanje dolgov. Pa tudi iz drugih ozirov mora biti trgovstvo proti takšnim predlogom. Predvsem bi črtanje vseh dolgov imelo nad vse nevar-
ne posledice za kredit, in to ne le doma, temveč tudi v tujini. Ves ugled našega gospodarstva, doma in v tujini, bi bil nevarno ogrožen. Poleg tega pa bi se še povečala kriza zaupanja in smisel za varčevanje bi bil ubit definitivno. Tudi ni prezreti, da bi takšno črtanje dolgov najbolj zadelo one, ki so zaupali v narodni denar in dočim bi bili na drugi strani najbolj favorizirani oni, ki so le zavoljo špekulacij zabredli v dolgove. Trgovstvo mora zahtevati, da se podpira samo to, kar moro utrditi stabilnost v gospodarskih razmerah in zato odklanja vse zahteve po splošnem črtanju vseh dolgov. Pač pa je trgovstvo odločno za to, da se izvede razdolžitev individualno in da se pomaga zlasti onim, ki so zašli v težave brez lastne krivde in ki jih je zadela zaščita kmeta in denarnih zavodov.
V	zvezi z razdolžitvijo se je tudi opozarjalo na nujno potrebo, da se zniža napetost med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, ker bi se na ta način zelo olajšalo breme dolgov vsem dolžnikom. Današnja napetost med debetnimi in kreditnimi obrestmi je tako visoka, da je v škodo narodnemu gospodarstvu. Ta napetost naj bi se znižala na največ 3 odstotke.
Na seji so se tudi obravnavali vsi predlogi združenj, ki jih je občni zbor Zveze prepustil v rešitev predsedstvu.
Končno se je razpravljalo še o proračunu in o računskem zaključku in so se v ta namen storili potrebni sklepi.
Ko so se obravnavala še nekatera interna vprašanja* je zaključil predsednik Josip Kavčič sejo, ki je trajala skoraj osem ur.
Prihodnja seja predsedstva bo v Celju in bo v prvi vrsti posvečena vprašanju stanovskega tiska.
Fr. Zelenik:
Italca sedat ?
Svetovna vojna je zapustila strašna opustošenja in velikansko pomanjkanje dnevnih potrebščin. Zato se je po vojni začelo živahno industrijsko in trgovsko delovanje. Kapitalizem je dobil trenutno novega razmaha. Njegovo zgodovino moremo razdeliti v tri dobe: 1. dinamično, ki je trajala od leta 1830 do leta 1873. V tej dobi so nastajale tvornice, razvijala se je industrijska in trgovska delavnost, podjetništvo je imelo zlate čase. Toda strašna gospodarska kriza v letu 1873. je zavrla tisto podjetnost. Sledila je statična doba in njej je sledilo sedanje stanje.
Ogromne množine papirnatega denarja po vojni so razgrele glave in živce, da smo videli neko blagostanje. Obstojala je možnost zaslužka, kakršnega je kdo hotel, pa je vse rinilo v trgovino in industrijo. Banke so investirale velike vsote v industrijske in trgovinske obrate, zaslužki so bili takšni, da so banke lahko zahtevale po 24 do 28 in še več odstotkov obresti za posojen denar. Toda ta doba »procvi-tanja« je trajala kaj malo časa. Tisto navidezno blagostanje se je kaj kmalu razblinilo, potrošek je začel padati, trgovina manjšati in istotako zaslužki. Nastopili so razni strokovnjaki in organizatorji, ki so pridigovali in dokazovali, da se mora pro-
izvodnja povečati, troški pa zmanjšati. Začeli so se uvajati razni čas in troške priti ran ju joči stroji in delovni načini. Začeli so vse tajlorizirati, fordizirati, tipizirati, normalizirati. Hoteli so, da bi se vsi ljudje enako oblačili, vsi otroci igrali z enakimi igračami. Na vse načine se je ... iziralo, samo da bi se zmanjšali troški, dobiček pa povečal.
Razne stroke so se začele združevati. Nastajali so karteli, koncerni, trusti. Spomnimo se organizatorjev, katere je svet slavil kot veličine, kakor Kreugerja, Insula. Spomnimo se Stinnesa, Castiglionija, Loe-ivensteina, Sta viškega. Vsi ti dozdevni ve-likani-gospodarstveniki so žalostno končali, njihove stavbe so se zrušile. Na površje so splavali s penami morja papirnatega denarja.
Kapital in njegovi priganjači so računali, da jim bo ostajal zaželeni dobiček, ker so povečali proizvodnjo in jo pocenili. Toda njihov račun se ne ujema, zašli so na slepi tir ter ne morejo naprej in ne nazaj. .Z racionaliziranjem in združevanjem so pač zmanjšali troške in povečali proizvodnjo. ali povečali so tudi brezposelnost in z brezposelnostjo javna bremena. Nadaljnja posledica je bil tudi propad mnogih samostojnih manjših obratov v korist
velikih koncernov. Glavnica, denar se je začel zbirati na maloštevilnih mestih in manjšemu podjetniku je bilo vedno bolj in bolj težko dobiti sredstva za svoj obrat. Padalo je pa tudi število izvežbanega delavstva, kakor se je tudi manjšala zaposlenost delavstva sploh.
Povečala in pocenila se je proizvodnja, toda zvečal se ni potrošek, nasprotno, zmanjšal se je kljub naraščajočemu štlsvilu prebivalstva. Skrbeli so za boljšo ib cenejšo proizvodnjo, na potrošek so pa pozabili. Nihče ni mislil na potrošnika in obseg njegovih potreb, oziroma njegove nakupne sposobnosti. Z manjšo zaposlenostjo se je zmanjšala kupna moč potrošnika. Nekje sem čital, da produktivnost strojev povzroča tragedijo delavskih mas.
Niso se zanimali za ohranitev človeka kot pomembnega gospodarskega Činitfelja, niso se zanimali za ohranitev izvežbanega delavstva in malih obratov.
Kakor se kapitalizem obrača do države radi zaslombe, tako je sedaj državi prepuščeno vprašanje zaposlitve neizrabljenih, nezaposlenih delovnih moči. Država naj da sredstva, država naj zaposluje.
Kje so sedaj vsi tisti organizatorji in gospodarstveniki, kateri so znali prej toliko povedati in toliko svetovati? Zakaj sedaj ne svetujejo, kako bi povečali zaposlenost, kako bi povečali nakupno moč širokih slojev?
Pravijo, da svetovna gospodarska kriza tiči v nesorazmerju med proizvodnjo i* potroškom. Povejte sedaj, kako spraviti ta dva važna činitelja v vsem gospodarskem življenju v pravo razmerje.
Pohorje klimatski kraj
Velikega pomena za napredek tujskega promet v severnem delu Slovenije je odločba vlade, ki priznava Pohorju značaj klimatskega zdravilišča. Odredba stopi v veljavo 15. februarja in od te dobe bodo imeli obiskovalci Pohorja, ki prežive 10 dni nepretrgoma na Pohorju, železniške ugodnosti, kakor jih imajo obiskovalci Dalmacije ali naših zdravilišč. Ugodnost velja sicer samo za kraje nad 700 m nadmorske višine, pridejo pa v poštev vse pohorske postojanke, od večjih naselij pa trg Ribnica na Pohorju. Ugodno je tudi, da bodo izdajale potrdila o bivanju pohorske postojanke in ne, kakor je bilo prvotno določeno, občinska uprava, ki leži globoko v dolini. Edino za Ribnico na Pohorju bo izdajala potrdila tamošnja občina. Za izhodne železniške postaje, za katere veljajo vozovne ugodnosti, so določene: Maribor gl. kolodvor, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno-Ribnica, Mislinje, Zreče, Orehova vas—Slivnica in Hoče. Potrdila o bivanju pa lahko izdajajo pohorske postojanke: Mariborska koča, Pohorski dom, Sv. Bol-fenk, Ruška koča, Klopni vrh, Koča na Pe: sku, Senjorjev dom. Važno je tudi, da ni treba obiskovalcu preživeti vseh 10 dni v eni postojanki, temveč se lahko mudi ,v različnih kočah. Tudi si lahko za povratek izbere poljubno izmed navedenih postaj.
Svetovna trgovina je zopet nazadovala
Kakor poroča »Prager Tagblattc, je svetovna trgovina v letu 1934. zopet nazadovala, in sicer za približno 4 odstotke. S tem je dosegla svetovna trgovina zopet rekordno nižino. Nazadovanje je bilo najmočnejše v državah z zlato veljavo. Tako je padla zunanja trgovina Francije od IR‘5 milijard frankov v letu 1933. na 17'8 milijard v letu 1934., ona Italije od 6 na; 5*2 milijard lir in zunanja trgovina Švice od 0'85 na 0'84 milijarde šv. frankov. Nasprotno pa se je angleška zunanja trgovina dvignila od 368 na 396 milijonov funtov. Enaka zboljšanja so bila dosežena tudi v vseh drugih državah z devalvirano valuto: Posebno Japonska izkazuje znatno zboljša? nje ter s^ je njen izvoz dvignil od 1*8 na 2-1. miijjaiT,de jen.
(Po predavanju ind. Zdenka Kneza)
V	vrsti zanimivih predavanj, ki jih pri reja za članstvo Klub trg. akademikov (absolventov), je preteklo sredo govoril industrialec Zdenko Knez o Rooseveltu. Predavanje je otvoril predsednik kluba Roman Golob z lepim pozdravom poslušalcem, ki so nato pazljivo sledili sliki o sedanji gospodarski reformi v Ameriki. -Predavatelj industrialec Zdenko Knez je v bistvenih potezah najprej označil pomen Rooseveltovega nastopa, njegov značaj in uspehe. Pokazal je predvsem duha njegove vlade na smernicah in načelih, ki jih časopisna kampanja često izkrivlja.
„ Nasprotno s cinizmom Hooverja je novi predsednik USA idealist, ki poudarja dolžnosti moderne države ter je nasprotnik gospodarskega liberalizma. Vlada mora ovirati oligarhijo, povrniti se mora k prvotnemu ameriškemu individualizmu ob sistemu odločnih ukrepov na bazi resnicoljubnosti. Za ustvaritev resnične skupnosti državljanov so potrebne omejitve interesov. Predvsem pa je treba zavarovati skupnost pred krogotokom konjunkture in krize, kar je mogoče le z načrtnim gospodarstvom.
Koncerni so pobirali ogromne prebitke in gnali vse preko potreb, prerastla sta posebno dolar in carinski zid. Zato je bilo treba najprej proti nadprodukciji dvigniti ceno blaga, znižati obveznosti ter urediti produkcijo in razdelitev, torej tudi ljudske dohodke. Glavno je, da se doseže stabilnost. In to je mogoče z eksperimentiranjem, ki naj da pravo metodo, da se popravijo vse napake. Tudi za farmarja treba skrbeti. Za vse pa je treba dobre uprave in socialne zakonodaje, znižanja davkov, zadružne organizacije itd. Za zaposlitev mora država uvesti javna dela za javne naprave, dočim prepušča podrobno izvedbo privatni iniciativi. Potrebna pa je tudi reforma justice v vzgojno smer kazni Ud,
Potrebna je temeljita ureditev bančnega sistema in borznega posla. Razumljivo je, da drž. proračun ne sme ostati neiz-premenjen, kakor so delali doslej. Le tako se z naporom vlade morejo izvajati vse naloge in dvigniti zaupanje v državno vodstvo. Predavatelj je naštel tudi ukrepe v teh smereh, ki so z ene strani zaposlitev z javnimi deli, z druge pa uvedba blagovnega dolarja. Pomen ameriških re-fornni je velik, posebno če upoštevamo ‘vpliv na vse svetovno gospodarstvo
Drugi del svojega predavanja je posvetil predavatelj blagovnemu dolarju, odnosno najznamenitejšemu teoretiku denarnega gospodarstva, Irvingu Fisherju. Kajti Roosevelt je prevzel načela tega znanstvenika in je važno, da se z njegovim naukom seznanimo.
Na pojavih inflacije in deflacije opazovani vpliv denarja je bil doslej premalo upoštevan, zato so mnogi krivili za krizo nadprodukcijo. Matematično teoretična smer pa poudarja, da je cena rezultat ponudbe, povpraševanja in denarja. To dokazuje tudi s pomočjo indeksnih številk, ki dajejo grafikon z ravno črto produkcije. V' vsaki dobi imamo matematično enakost med totalno cirkulacijo denarja in blaga, merjeno v cenah blaga v denarju.
Važne so izpremembe v kroženju denarja. Vsa cirkulacijska sredstva so znašala v 1. 1926, 1929 in 1933 v Ameriki 22, 25 in 17 milijard. Ob porastu so efekti
skakali v hosi, ob padcu za 8 milijard obtoka pa padali v krizo... Ker je bilo gotovine le štiri milijarde, so najbolj vplivale vloge in čekovni računi. Saj se opravlja
9	desetin poslov s čeki. Ti najbolj povzročajo deflacijo ali pa inflacijo. Torej banke, bančna politika. Prekomerno izposojanje sproži prekomerno likvidacijo. Tak beg se je pričel 1. 1929. in z njim padec cen. Izprememba nivoja cen pa pomeni, da se ob njegovi razpolovitvi dolar podvoji. Dolar pa bi moral ostati konstanten. Nekonstantni dolar je glavni vzrok bankrotov in bančnih polomov.
Fisher uči, da se da to ozdraviti le z reflacijo. Doslej je to prva poskusila z uspehom Švedska. Toda še boljši uspeh bi dosegla, ako bi bila prej popravila škodo, ki so jo švedski dolžniki poprej utrpeli zaradi deflacije. Težave dolžnikov so bistvo krize. Hoover je zato poskušal dvigniti nivo cen, Roosevelt pa ob boljših pogojih njih stabilizacijo.
Glavni problem je torej, kako vplivamo na nivo cen, da bi ga mogli stabilizirati. Centralne banke lahko znižajo ali zvišajo rezerve včlanjenih bank. Splošno je znano, da so centralne banke pogosto uporabljale reeskontno obrestno mero in tako zvane »operacije na prostem trgu« zato, da izpremene cirkulacijo čekov, toda ne še zato, da utrde niv6 cen. To Je poskušal šele pokojni guverner njujorške Federalne rezervne banke Strong in to zagovarjata v Ameriki G. L. Leblanc in F. A. Vanderlip, na Švedskem pa Roth.
Želeti je, da tudi devize ostanejo stabilne; in če bi vse državne uredile svoj niv6 cen, bi mednarodni devizni tečaji postali avtomatsko stabilni. Stabilni domači niv6 cen bi bil torej glavni branik proti vsem domačim krizam, konjunkturam in depresijam. Ker pa je obtok zlata kot denarja odvisen tudi od njegove cene kot blago, a ni mogoče vzdržati dveh oblik dolarja z dvema različnima vrednostima, so dne 19. aprila 1933 namenoma umaknili zlato iz domačega ameriškega obtoka in ni bilo vrnjeno vse dotlej, dokler ni bila pretirana vrednost drugih oblik.dolarjad**? premenjena — znižana s pomočjo rcflacijc po količini in po brzini. Nato se je poja-,, vil spet problem uvedbe zlatega dolarja. Uvedli so ga 30. januarja 1934 s temi omejitvami:: znižano fizično vrednostjo za skoraj 41%, pa s tem, da zlata ni več dobiti za zlate bančne rezerve in ga zdaj nadomeščajo papirni certifikati, tretjič pa je uporaba zlatega denarja omejena na mednarodna plačila ter leži zato zlato v zakladnici države v obliki palic. Razen tega pa je predsednik pooblaščen, da izpremi-nja obseg novega dolarja v mejah izpre-memb v nivoju cen. Po novem (Golds-boroughovem) zakonu naj bi postalo to pooblastilo permanentno. Potem bi bila z monetarno avtoriteto Amerika še na boljšem ko Švedska, ker bi izvedla pametno reflacijo potlačenega nivbja cen.
Vidimo, da je predavatelj z označbo Fisherjeve teorije podal Rooseveltovo nalogo podrobno tudi z znanstveno zanimive strani in da je zadel s temi zvezami med njima tudi vso globino velikih ameriških gospodarskih reform. Poslušalci so se mu za njegov trud navdušeno zahvalili, nakar je predsednik povabil še na prihodnje predavanje kluba, ki ga bo imel o naših denarnih zavodih g. dr. Murko.
jih naše države kubični meter mehkega lesa na panju okoli 250 dinarjev, danes pa je vreden isti kubični meter komaj še 40 do 50 Din. Če se je torej domači žagar zadolžil za lesno takso za 250.000 Din, potem je za ta denar kupil takrat 1000 kubičnih metrov lesa. Ta les je izsekal, nato pa je prišel katastrofalen padec cen. Tudi če je prodal ves les, je ostal dolžan še vso kupnino za les. Če pride upnik in zahteva nazaj svojih 250.000 Din, more plačati za ves prodani les le eno petino. Da vrne dolg mora prodati petkrat večjo množino lesa.
V tem je ona velika krivica, ker ni denar izgubil na vrednosti, temveč samo blago.
V tem je ona velika krivica, da tisti, ki se je mučil, da da ljudem zaslužka, da je ta človek izgubil svoje premoženje in da mora še skozi generacije plačevati svojo neumnost, ker je investiral denar in je sedaj zato brez denarja in z dolgovi.
Na vse to se mora misliti in na vsak način misliti, če nočemo doživeti, da ne po žre naše domače lesne industrije, ki se mora boriti z vse mogočimi hidrami kli-ringov, blokad, itd. največja hidra, ki je žalibože domačega porekla.
Vsa Dravska banovina, Bosna, Gorski Kotar in Lika, vsi se nahajajo v istem položaju. Vsem njim je treba pomagati, kajti če se jim ne bo pomagalo, bodo vse žage predstavljale samo še kup starega železja, vrednega po 25 par kg, kar bi pomenilo ogromno škodo za nas vse in zlasti še za državo.
SPoIiiičnevesii
Muka z nejasnimi davčnimi predpisi
Združenje obrtnikov v Zemunu je nastavilo dva davčna strokovnjaka, ki učita obrtnike, kako morajo pravilno izpolniti formularje za napoved pridobnine. V »Politiki« prosi sedaj nekdo, da bi tudi v Beogradu nastavilo kakšno združenje davčne strokovnjake, ki bi učili davkoplačevalce, kako naj zadoste svoji davčni dolžnosti, da bodo pravilno izpolnili formularje za napoved pridobnine. In enake želje bi slišali tudi iz drugih krajev, samo če bi kdo po prašal pri davčnih zavezancih.
Ni pa zdravo, da je do takšnih želj sploh moglo priti. Kajti prvi znak dobrega zakona, je da je jasen, da je vsakomur razumljiv, ker le pod tem pogojem se more tudi z vso upravičenostjo od slehernika zahtevati izpolnjevanje zakona. Zakon, ki je tako nejasen, da ga razumejo le strokovnjaki, ni nič vreden in treba ga izpremeniti, da postane jasen. Ze celo pa ne gre, da mora davkoplačevalec najeti inštruktorja, da razume davčni zakon. Neglede na to, da se povzročajo s tem davkoplačevalcu nepotrebni novi stroški, je tako nejasen zakon nezaslišanost, ki ne more biti nikdar dovolj hitro odpravljena. Tudi ugledu finančne uprave bo to le v korist.
Z novim preobratom na Bolgarskem je i znatno utrjena kraljeva oblast. Lanski majski preobrat je bil izvršen brez vednosti kralja in brez njegove volje. Ker je hotel Velčev sedaj
se je vojska tej nameri uprla in sama prevzela oblast.
Novi bolgarski ministrski predsednik Zlatev je izjavil, da bo nova vlada nadaljevala politiko zbližanja z Jugoslavijo, ki sta jo tako srečno začela oba vladarja obeh držav. Prepričan je, da bo že doseženi sporazum utrjen z novimi sporazumi.
Bolgarski listi pišejo, da izprememba režima na Bolgarskem pomeni bolj rekonstrukcijo vlade, ko pa izpremembo sistema, ker se stare strankarske razmere ne vrnejo več.
Kosilo na čast ministrskega predsednika Kimona Georgijcva ter drugih ministrov njegove vlade je priredil kralj Boris. Pri tej priliki je izročil vsem visoka odlikovanja.
Cela vrsta makedonstvujuščih, protoge-rovistov ko mihajlovistov, je bila aretirana od nove vlade.
Do odkritega upora prebivalstva je prišlo na dodekaneških otokih proti fašističnemu nasilju. Fašisti so hoteli vsiliti grškemu prebivalstvu od carigrajskega patriarha neodvisnega škofa, ki se ne bi upiral asimilacijski politiki fašistov. Prebivalstvo pa je škofa napodilo, nakar so fašisti nastopili v njegovo obrambo z oboroženo silo. Tej pa se je prebivalstvo uprlo in zlasti na otokih Kalimnos in Leros je prišlo do hudih bojev in se je morala italijanska vojska na nekaterih mestih tudi umakniti. Ni pa dvoma, da bodo velike vojaške sile, ki jih je Italija poslala v Dode-kanezos, zlomile odpor nad vse slabo oboroženega grškega prebivalstva.
Velike protiitalijanske demonstracije so bile v Atenah zaradi dogodkov na Dodeka-nezu. Tudi vse grško časopisje ostro nastopa proti Italiji in v zadnjem času tudi vladno časopisje.
Italijanski poslanik v Atenah je protestiral proti protiitalijanskim demonstracijam po vsej Grčiji, a mu je predsednik Caldaris odgovoril, da je Ogorčenje prebivalstva nad dogodki v Dodekanezu tako veliko, da je grška vlada brez moči.
Izgube so na obeh straneh velike. Časopisi poročajo, da imajo vstaši že 200 mrtvih, a da so tudi italijanske čete Izgubile enako veliko število mož. Seveda
bodo izgube upornikov še znatno narasle, ko bodo morali prenehati z bojem in ko se začne
jltocdo&žiitv
Ce kdo, potem je zlasti naša domača lesna industrija upravičena, da zahteva pomoč za svojo razdolžitev. Kajti nikjer ni dolžnika padec cen tako težko zadel ko v lesni trgovini in lestni proizvodnji. O tem je napisal »Jugoslovenski Lloyd« nad vse tehten članek, ki ga ponatiskujemo v celoti, da tudi s tem poudarimo upravičenost njegovih izvajanj. Predvsem opozarja članek, da se pri presoji razdolžitvenega problema morajo razlikovati aktivni kraji od pasivnih. Kajti aktivni so mnogo na boljšem od pasivnih. Oni, ki živi v aktivnem kraju, je vsaj brez skrbi za živež, dočim se mora tisti, ki živi v pasivnem kraju, vsak dan boriti za svoj vsakdanji kruh v pravem pomenu besede.
Znana stvar je, da je gozd glavni vir zaslužka za večino prebivalstva v pasivnih krajih. Če tega zaslužka ne bi bilo, bogzna, kaj bi se vse zgodilo 1 Tako pa tudi danes gozd živi ljudi, in ne samo kmeta, temyeč tudi delavca, domačega trgovca in domače-
Nobenih nagrad več za ovaditelje
Finančni minister namerava odpraviti vse nagrade onim, ki so ovadili davčnim uradom razne davčne utaje in druge prestopke posameznih davčnih zavezancev. — Finančni minister je mnenja, da je dolžnost državljana, da prijavi vse, kar je kdo storil v škodo državi in da zato ni treba izplačevati ovaditeljem še posebne nagrade.
Velike investicije v Palestini v letu 1934.
ga industrialca — žagarja, od česar ima tudi država svoje dohodke.
Zal pa se pri nas z mnogimi stvarmi bolj računa kakor pa z našim gozdom in našo domačo lesno industrijo. Še bolj žalostno je to, da se sicer vsak stan nekako sporazume, le manjša domača gozdna in lesna industrija se ne more nikakor sporazumeti. Še vedno je čisto razbita in vse kaže, da se z neke strani dela proti njej po načelu: divide et impera!
Naša mala lesna industrija, ki jo moremo imenovati našo najbolj narodno industrijo, se je zlasti razvila po vojni. Posamezni podjetni ljudje so ustanovili svoja podjetja, zaradi investicij pa so se večinoma zadolžili, plačevali bankam velike obresti, a niso nikdar prišli do tega', da bi svoje dolgove čisto odplačali. Zato trpe danes Tantalove muke in drug za drugim gredo v konkurz ali v prisilno poravnavo. A od nikoder nobene pomočil
Še leta 1929. je veljal v posameznih kra-
V	Palestini je bila gradbena delavnost v letu 1934. zelo živahna. V Tel-Avivu je bi-
lo	zazidano okoli 37 tisoč, v Jeruzalemu in v Hajfi okoli 20 tisoč kvadratnih metrov. Za nove stavbe se je izdalo v kolonijah okoli 800 tisoč, v mestih pa okoli 5'3 milijonov funtov. Zelo so bili povečani tudi pomarančni nasadi in je bilo v ta namen izdanih okoli 1'6 milijona funtov. Za druge kmetijske namene in za kolonizacijo se je izdalo okoli 3,250.000 funtov. Tudi palestinska industrija se je znatno razširila ter so dosegle investicije v industriji približno 1 milijon funtov. Židje so nakupili v letu 1934. 150 taksijev, 200 osebnih in 250 tovornih avtomobilov in izdali v ta namen 340.000 funtov. Za druga prevozna sredstva so izdali še okoli 160.000 funtov. Vse investicije v Palestini dosegajo v letu 1934. približno vsoto 10 milijonov funtov, skoraj za sto odstotkov več ko v letu 1933.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 26. januarja objavlja: Zakon o sodnem nepravdnem postopku za kraljevino Jugoslavijo — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Grški minister Papanastasios je dejal novinarjem, da upa, da bo Italija vrnila Grčiji Dodekanez, ker bi se na ta način utrdilo grško-italijansko prijateljstvo. Nekateri politiki so v resnici nepoboljšljivo naivni.
Veliko rekonstrukcijo svoje vlade je izvedel Mussolini. Pet ministrov je iz vlade moralo izstopiti, med njimi tudi finančni minister Jung. Za novega finančnega ministra je bil imenovan turinški župan Thaon de Revel. Tudi 4 državni podtajniki so bili izmenjani.
Goring obišče v kratkem Poljsko, kjer bo konferiral z zun. ministrom Dečkom zaradi vzhodnega pakta in rimskega sporazuma.
Gembeš je imel te dni velik političen govor, v katerem je dejal, da Madžarska vztraja še naprej na zahtevi teritorialne revizije z mirnimi sredstvi, kar najbrže pomeni: s falzifikati, atentati in terorjem.
Iz Avstrije se množe poročila, da postajajo tajne narodno socialistične organizacije vedno bolj aktivne, zlasti na Štajerskem in v Gornji Avstriji.
Nekateri angleški listi so začeli v zadnjem času propagando, da se ozemlje okoli Klajpede vrne Nemčiji.
Obsedno stanje je v vsej Španiji, razen v Asturiji in Kataloniji, odpravljeno.
Japonski zunanji minister Hirota je v svojem ekspozeju v parlamentu izjavil, da ne obstoji med Japonsko, USA, Anglijo in Rusijo nobeno vprašanje, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti na miren način. Izstop Japonske iz Društva narodov je definitiven.
Med Kitajsko in Japonsko je prišlo do novih bojev. Kitajski general v Caharju je vdrl v provinco Džehol, ki je sedaj del Mandžurije. Čeprav se je na posredovanje Cangkajšeka umaknil iz Džehola, so začeli Japonci takoj s protiofenzivo in vdrli v provinco Čahar. Naleteli pa so na mnogo večji odpor kitajskih vojakov, kakor so pričakovali.
a&etmnpotoah r
v.&ipčeva
•e prvovrsten domač izdeleh, s Uaterim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno oiiaro ra Vas in Vaše otrobe. Dr. Pirieva sladna kava ie prav prijetnega okusa in *o piio odrasli kot o*roc» • užitkom.
gjcnarslvc
Kmetijski minister o kmetskih dolgovih
Kmetijski minister dr. Jankovič je izjavil veliki deputaciji kmetov iz valjevskega okraja o vprašanju kmetskih dolgov med drugim naslednje:
»Vprašanje kmetskih dolgov je začela vlada g. Jevtiča razpravljati takoj, ko je prišla na vlado. V najkrajšem boste tudi imeli priliko, da sami občutite posledice vladnih reform. Nikar pa ne pričakujte, da bodo Vaši dolgovi kratkomalo črtani. To ni niti Vaš cilj niti Vaš interes. Glavno in najbolj važno je, da se napravijo ukrepi, s katerimi bo mogoče dvigniti cene kmetskih pridelkov in da se Vam s tem omogoči, da plačate svoje dolgove ter da se Vatn ustvari možnost, da bo Vaše življenje bolj znosno in boljše. Kajti pod sedanjimi razmerami črtati Vaše dolgove bi pomenilo, da bi bili v dveh letih zopet v istem položaju. To pa bi ubilo še zadnje ostanke kredita, ki ga še imate.«
Izmed ukrepov, ki jih namerava vlada podvzeti, da olajša kmetskemu prebivalstvu odplačevanje dolgov, je omenil kmetijski minister dr. Jankovič, da bo vlada zlasti znižala prevoznino za žito, da se ne bo več dogajalo, da bi prevoz 200 kg koruze iz Ralja v Skoplje veljal 175 Din, dočim 'elja sama koruza le 120 Din.
»1«
Narodna banka jo že vrnila, kakor je izjavil podguverner dr. Čingrija, svoje re-volving-kredite Francoski banki. Vrnitev se je izvedla v popolnem sporazumu s Francosko banko.
Ugostiteljsko banko ustanove v Zagrebu s pomočjo tujega kapitala. Osnovna glavnica nove banke bo znašala 100 milijonov dinarjev.
Čisti dobiček Poljske banke za leto 1934. znaša 12 milijonov zlotov. Banka bo izplačala 8odstotno dividendo.
Češkoslovaški bankovci po 5, 10 in 20 kron pridejo iz prometa in se nadomeste s srebrnim denarjem.
Črni dan je doživela dne 24. t. m. borza v Kodanju zaradi vladne namere konverzije dolgov. Tečaji obligacij so padli za 7%, tečaji delnic pa za 22%.
Promet vrednostnih papirjev na curiški borzi je padel od 3918 milijonov šv. fr. v 1- 1933. na 2834 milijonov šv. fr. v 1. 1934.
Vest, da namerava Francoska banka znižati diskontno obrestno mero, se iz Pariza demantira.
Francoska vlada je pooblastila fin. ministra, da predloži parlamentu zakonski načrt o izdaji zakladnih bonovo v višini 15 milijard frankov.
Zakonski nažrt o zaščiti vlagateljev je predložila francoska vlada parlamentu. Načrt poostruje kontrolo v delniških družbah ter bo po njem vsak član uprave civilnopravno in kazensko odgovoren za sklepe uprave, razen če ni proti sklepom uprave izrečno protestiral.
Francoski varčevalci so po podatkih francoskega pravosodnega ministrstva zaradi Staviskijevih sleparij izgubili 48 milijonov frankov.
Že v 24 urah 2Z S* IZ
klobuke itd. 4krnhi in fivetlnlika srajce, ovratnike In manšete. Pere. suši. manga in lika dnmate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. ftelenburgova ul. 8 Telefon St. 22 72.
Vprašanje ureditve kmečkih dolgov
Odvetnik dr. Matej Pretnar predava v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 20. uri o vprašanju pomoči zadolženim kmetom in o načrtu narodnega poslanca Joahima Kunja-jdča in tovarišev glede konverzije kmečkih dolgov. Predavanje bo v sejni dvora-ui Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10, I. nadstropje.
|| Zunanja I -	frgcvjng
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 4,496.109‘20.
V tekočem borznem tednu je bil na po-edinih borznih sestankih dosežen naslednji dnevni devizni promet:
21. jan.	1935	Din	285 960'51	Dunaj
22. jan.	1935	Din	2,672.181‘16	Curih-London
23. jan.	1935	Din	516.530'86	Dunaj-Din
24. jan.	1935	Din	353.880'23	Dunaj
25. jan.	1935	Din	667.556'44	London-Dunaj
Največji dnevni promet je bil dosežen na
torkovem borznem sestanku, čigar skupni zaključki znašajo malone dve tretjini celotedenskega deviznega prometa.
Napram minulemu borznemu tednu, ki je zakl jučil z deviznim prometom 4.725 tisoč dinarjev, znaša nazadovanje v tem tednu več ko en četrt milijona dinarjev.
Potreba v klirinških devizah je bila tokrat večja v Curihu, katerega je bilo v tem tednu zaključeno za 922 tisoč dinarjev več kot v minulem tednu. Nasprotno pa je občutno padel promet v avstrijskih šilingih (padec v tem tednu za 792 tisoč dinarjev) in angleških funtih, katerih skupni zaključki prejšnjega tedna so bili za 463 tisoč dinarjev večji nego v tekočem borznem tednu. Nazadoval je devizni promet poleg tega tudi še v devizi Pariz, dočim beležita manjši dvig deviznega prometa Newyork in Amsterdam.
Vse v tisočih dinarjev:
Amsterdam (minuli teden 59), tek. ted. 185, Berlin (2) 2, Din. deviza (478) 484 avstr. priv. kliring, Dunaj (1574) 782 priv. kliring, Curih (456) 1378, London (1324) 861 inkl. priv. kliring, Newyork (244) 397, Madrid (88) 110 priv. kliring, Trst (107) 107, Pariz (392) 190, Varšava (1) —.
Narodna banka je posredovala nalile prejšnjemu tednu le v Curihu, Amsterdamu in Parizu v skupnem znesku 125.000 dinarjev.
Notice v privatnih kliringih so bile v tem tednu v španskih pesetah 22. in 25. t. m. Din 545‘— do Din 555'—, v angleških funtih 21. t. m. Din 221'80 do Din 223-40, dne 23. t. m. pa nekoliko višje, t. j. Din 222'70 do Din 224'30, medtem ko so bili avstrijski šilingi ves tekoči teden trgovani na dosedanji bazi Din 8-10 do Din 8'20.
Devizna tečajnica od 25. t. m. je bila naslednja:
Devize
Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga Trst
V poenih izražena razlika, dosežena y tem tednu, je bila naslednja: Amsterdam + 1-43, Bruselj — 1'78, London -f 1’29, Newyork + 23-14, Pariz — 0'14 in Trst — 0'06. Curih je notiral še nadalje povsem brez izprememb, dočim sta Berlin in Prasa včeraj beležila ob ponedeljkovih tečajih.
Efektno tržišče
Tendenca stalna.
Bančni in industrijski papirji še vedno niso beležili, medtem ko so se tečaji državnih efektov tekom tega tedna le neznatno okrepili. Kot je razvidno iz spodnje efektne tečajnice se je dvignil tečaj za eno točko pri 7% investicijskem posojilu, pri Selig-manovih obveznicah pa za .štiri točke v povpraševanju, a za dve točki v ponudbi, medtem ko je popustil 8% Blair v tem času za eno točko, 7% Blair za dve točki, skoro prav tako Agrarne in Begluške obveznice, le Vojna škoda je napram ponedeljku no-tirala včeraj za 7 točk niže v povpraševanju ter za devet točk v ponudbi.
Dne 21. januarja. 7% inv. pos. 72—74, 8% Blair 75—78, 7% Blair 66—67. Seligm. obv. 72—75, 4°/o agrarne obveznice 47—50, 6% begluške obvez. 67—68, Vojna škoda 390—394.
Dne 22. januarja. 7% inv. pos. 76—78, 8°/o Blair 76—78, 7% Blair 67—69, Seligm. obv. 74—80, 4°/o agrarne obveznice 47—49, 6% begluške obvez. 70—72, Vojna škoda 396-400.
Dne 23. januarja. 7°/o inv. pos. 74—76, 8% Blair 73—75, 7»/o Blair 66—67, Seligm. obv. 73—75, 4°/o agrarne obveznice 45—48, 6% begluške obvez. 67—68, Vojna škoda 385—390.
Dne 24. januarja. 7°/o inv. pos. 74—76, 8°/o Blair 75—77, 7% Blair 64-66, Seligm. obv. 71—73, 4% agrarne obveznice 46—48, 6% begluške obvez. 68—69, Vojna škoda 383-385.
Dne 25. januarja. 7% inv. pos. 73—75, 8°/o Blair 75—77, 7% Blair 64—65, Seligm. obv. 76—77, 4% agrarne obveznice 47—48, 6°/o begluške obvez. 65—67, Vojna škoda 383-385.
Žitno tržišče
Tendenca čvrsta.
Cene so še nadalje narastle, in sicer pri pšenici za Din 7'—, pri moki pa ca Din 5'— pri 100 kg. Zaključen je bil en vagon koruze in dva vagona pšenice. Notice so bile naslednje:
Žito:
(Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.)
Koruza:
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ....	68'—	70'—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . .	66'—	68'—
Oves:
zdrav, suh, rešetan, franko va-! gon bosanska postaja, plačljivo proti duplikatu . . .	89'—	94'—
Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg,
2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . . ... . . . 132'50 135'— A	Mlevski	izdelki:
Moka:
pšenična Og, • banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 210'— 230'— pšenična Og, bačka posta-■ ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 210’— 230'— pšenična 2,. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo, proti duplikatu . 195'— 215'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 175'— 195'— Otrobi:
pšenični debeli, v egal. 50 kg ! vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja ...... 100'— 105'—
pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja ......	85'—	90'—
Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Kljub slabim časom v lesni izvozni trgovini se naši posebno manjši producentje nikakor ne morejo navaditi točnosti in pravilnosti pri izvrševanju poslov. Poleg že tako reduciranih cen utrpijo še škodo vsled odtegljajev, ki nastanejo zgolj iz malomarnosti. Ni samo, da se blago proda, predvsem se mora paziti, da mere in količina prodanega blaga res odgovarjajo zadevnim določbam v pogodbi. Že pri nakladanju in oddaji blaga se na žalost zgode neodpustljive pogreške. Blago se mora naložiti strokovnjaško tako, da se med transportom ne more zbog vremenskih neprilik in izprememb pokvariti; tonaža se mora na vsak način izrabiti, da ne nastane tako zvani zračni tovor (Luftfracht), ki gre na škodo odpošiljatelja. Velike važnosti je pravilno označenje blaga v tovornem listu, ker s pravilnim označenjem tarif izbegnemo nepotrebnim stroškom, ki vsled nepazljivosti pogosto nastanejo in se po večini ne dajo J eklamirati.
V splošnem pa se situacija na tukajšnjem lesnem tržišču ni izpremenila. Pač se po-javljajo informativna vprašanja, vendar pa do znatnejših kupčij v tem letu še ni prišlo.
S primo Narodne banke
Povpraševanje	Ponudba
Din	Din
2967'! 5	2981'75
1756'08	1769'95
1023'84	1028'91
1421-01	1428*08
215'49	217‘55
4383'91	4420-23
289'45	290'89
183'42	184'52
Boljši izgledi za izvoz našega lesa v Francijo
Po informacijah »Jug. Lloyda« iz Beograda namerava francoska vlada v najkrajšem času na intervencijo našili odločilnih krogov znižati uvozno carino za naš les, kakor jo je znižala za uvoz lesa iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Nadalje namerava tudi povečati uvozne kontingente za naš les. Povpraševanje, po naši hrastovini in orehovini je na francoskem lesnem trgu vedno večje in plačajo se dobre cene, ker je ta naš les znan po svoji dobri kvaliteti. Če bodo te olajšave res dovoljene in če se doseže še to, da bodo znižane tudi železniške tarife, bi mogel naš les uspešno konkurirati tako s poljskim' ko z rumunskim lesom. Naš les se v zadnjem času mnogo zahteva na evropskih tržiščih in čeprav je dovoz precej velik, ima les čvrsto ceno ter se dobro plača. V zadnjem času se izvažajo velike količine našega lesa tudi v Grčijo in Egipt, pa tudi Italija izvaža sedaj večje količine našega lesa.
Zunanja trgovina Avstrije
Avstrija je v decembru uvozila blaga za 110, izvozila pa za 77’9 milijonov šilingov in je torej bila deficitna za 32T milijonov šilingov. V vsem letu 1934. je uvozila Avstrija blaga za 1154, izvozila pa za 863 milijonov šilingov. Skupno je bila avstrijska zunanja trgovina v letu 1934. pasivna za 291 milijonov šilingov. V primeri z letom 1933. se je dvignil uvoz za 6*1, izvoz pa za 88’3 milijonov šilingov. Pasiva zunanje trgovine so se zato znižala za 82 milijonov šilingov. Največ je izvozila Avstrija sirovin in gotovih izdelkov.
*
Konferenca železniških strokovnjakov iz Jugoslavije, Italije, Madjarske in Avstrije se sestane te dni v Rimu. Na konferenci se bo razpravljalo o tarifah za tranzitni promet skozi Trst.
Rumunska gospodarska delegacija je odpotovala v Moskvo, da se pogaja o carinskih tarifah, zamenjavi blaga, sklenitvi tranzitne pogodbe ter obnovi železniškega prometa med Rumunijo in Rusijo.
Koncem januarja bo v Pragi konferenca zastopnikov podonavskega brodarstva iz Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije, na kateri se bo razpravljalo o ev. pristopu k nemškemu in avstrijskemu rečnemu brodarskemu kartelu.
Italijanska znižana tarifa za rezan les in frize, ki se odpošiljajo iz Rakeka v Trst in Reko, velja odslej tudi za pošiljke, ki gredo v Sicilijo in Sardinijo.
Nemčija je izvozila v letu 1934. blaga za 4167, uvozila pa za 4451 milijonov mark. Zlasti je narastel uvoz sirovin in gotovih izdelkov, dočim je najbolj nazadoval izvoz industrijskih izdelkov.
Anglija je v letu 1934. izvozila strojev za 32 8 milijonov funtov, za 5'6 milijonov več ko v letu 1933.
Mednarodni borzni indeks
V splošnem je prevladovalo v prejšnjem tednu na vseh velikih borzah optimistično razpoloženje, ki je v glavnem izviralo iz zboljšanega zunanje-političnega položaja. Ni pa bila tendenca na vseh borzah enotna, kakor je razvidno iz naslednjih indeksnih številk:
19. I.
80'9 51'7 32'4 61-2 401 86'9 38'9 22'8 32'4 15-8 57"?
Mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu narastel od 46'7 na 47'3#/o in dosegel s tem višino, kakršne ni imel že dolgo.
Koncem 1927	29. XII.	5. I.	12. I
= 100%	1934	.	1935
London	77-9	78'5	81*4
Pariz	45'4	48'6	49-3
Berlin	31’1	sre	321
Praga	611	611	61'0
Dunaj	350	35-5	37'0
Milan	86'7	87'9	87'3
Curih	38-5	391	39'3
Bruselj	21'4	221	22-5
Amsterdam	30'6	311	31'2
Stockholm	14'2	14'7	151
Newyork	59'3	59-9	57'7
Verlič J c>sij3, £> j ubija n a
lastnik tvrdke.
žteMl.Kvisjjev
Gclcmale
Typševa c. 31
Ustanovljene leta 1S3Z
Telefon št. 2 2-H 3 Breoiavi
Krisper cotoniale
Veletrgovina koloni jalne in špecerijske robe Veleoraiavna kave ~ Mlini za dišave
Zalinjd špirita, raznega žganja m kon/aka tet vseh. vrst mineralne vode lo< no postrežba '	Ceniki	na	razpolago	1
.KUVERTO*
o. z o. z.
LJUBLJANA
Udrlo.Jke c. 2 tfožartk' oot 1
rVoKNICA KTVEKT IN Ki »NKEKClJ A PAPIRJA
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
JGjubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba I Zahtevajte cenik!
Združenje gostilničarskih obrtov v Mariboru
V	ponedeljek je bil v dvorani hotela Me-ran občni zbor Združenja gostilničarskih obrtov v Mariboru, ki ga je pri lepi udeležbi vodil predsednik Gjuro Valjak. Iz poročil o delu združenja je razvidno, da so se v preteklem letu borili gostilničarji zlasti proti banovinski trošarini na alkoholne pijače in izvajanju zadevne kontrole s pečatenjem sodov. Nastopali so proti novouvedenim policijskim pristojbinam za koncerte ter dosegli, da so se znižale na polovico. Intervenirali so pri fin. dir. radi previsoke odmere davčnih osnov. Hude boje so imeli tudi z avtorskimi centralami, energično so nastopili proti podeljevanju novih koncesij, ki ustvarjajo novo konkurenco brez vsake krajevne potrebe. Z zadoščenjem pozdravljajo znaten napredek tujskega prometa v Mariboru in okolici, ki se bo nedvomno še povečal, sedaj ko je dobilo Pohorje značaj klimatskega zdravilišča. Velik napredek za gostilničarski Btan pomeni tudi ustanovitev gostinskega odseka pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Združenje gostilničarskih obrtov šteje v Mariboru 137 članov in 81 članic. V Mariboru je 87 gostiln, 7 restavracij, 14 bufe-tov, 1 hotel, 2 prenočišči, 1 krčma, 8 kavarn, 4 hoteli z restavracijo, 1 gostilna s kavarno. V vseh teh obratih je zaposlenih 194 oseb. Premoženje Združenja znaša 90 tisoč 500 Din, proračun za novo poslovno leto pa predvideva Din 63.728 dohodkov in prav toliko izdatkov.
Veliko potovanje po Sredozemskem morju
priredi »Putnik« od 27. februarja do 29. marca t. 1. Izletniki obiščejo Grčijo, Rho-dos, Ciper, Tripolis, Beirut, Palestino in Egipt. Cena izleta, t. j. železniška vožnja, parobrod, oskrba, vizumi, vse takse, izleti v Palestini in Egiptu, je: za kategorijo A Din 7.750’—, za kategorijo B Din 6.250‘—. Zahtevajte prospekte pri »Putniku< v Ljubljani, ki sprejema prijave do 9. februarja t. 1.
‘Doma . in pc svetu
Avstralski parlament je izrekel ob otvoritvi svojega zasedanja sožalje jugoslovanskemu narodu zaradi smrti velikega kralja Aleksandra I.
Finančni minister je i^dal odlok, da na-žim izvoznikom ni treba več ob izvozu koruze v Nemčijo polagati pri carinarnicah kavcije. Tuji izvozniki pa morajo še naprej položiti to kavcijo. Upajo, da se bo zaradi tega dvignil izvoz naše koruze v Nemčijo.
Protokol o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Albanijo, ki je bil sklenjen lani maja meseca, je bil te dni podpisan od albanskega zunanjega ministra in jugoslovanskega poslanika v Tirani in je s tem stopil v veljavo.
Apelacijsko sodišče je ugodilo pritožbi predlagateljev Žebotove liste za senatne volitve in njih listo potrdilo. Za senatne volitve veljata iorej dve listi.
Inž. Ante Viskovič, ravnatelj zagrebške električne centrale in združenih central
Zagreb-Karlovac, je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Pridobil si je velikih zaslug za elektrifikacijo Savske banovine. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
251etnico, odkar načeljuje zadrugi urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasar-jev, je praznoval v Ljubljani zaslužni obrtniški delavec Milko Krapež. Jubilantu tudi naše čestitke.
»Deutsches Volksblatt«, ki izhaja v Novem Sadu, je v Avstriji prepovedan.
Med zastopniki češkoslovaškega in bolgarskega tiska je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi skupnega časnikarskega informativnega urada.
Nemški narodni socialisti so umorili emigranta inženjerja Wormysa, prijatelja dr. Strasserja v Čimu pri PHbramu, 30 km daleč od Prage. Med morilci je bila tudi neka ženska. Morilci so pobegnili v Nemčijo. Umor je izzval v vsej Češkoslovaški silno ogorčenje.
»Corricre dclla Sera« zahteva, z ozirom na zadnji napad razbojnikov iz Abesini|e v franc, kolonijo Džibuti, da se Abesinija zasede. V Eritrejo prihajajo tudi v resnici vedno nove italijanske čete.
V	Nemčiji so začeli nabirati prostovoljne prispevke za odkup sarskih rudnikov.
Za propagando je izdala Madjarska od konca svetovne vojne do danes okoli 160 milijonov pengov. Vsako leto izda Madjarska za propagando več ko vse države Male antante skupaj.
Nepoboljšljivi falzifikatorji so Madjari. Na gladko so si izmislili neki madjarski novinarji, da se je znameniti francoski pisatelj Claude Farrčre neugodno izjavil o
i /.avah Male antante in o potrebi obnove avstro-ogrsKe monarhije. Komentar k temu najnovejšemu falzifikatu madjarske propagande pač ni potreben.
Bivši francoski poslanec Hennessy je začel v Franciji ustanavljati francosko fašistično stranko.
Neka italijanska finančna skupina je odkupila madjarske pečujske premogovnike, katerih letna produkcija znaša okoli 700 tisoč ton. Premogovniki so bili last avstrijske Prve donavske paroplovne družbe.
Pa novi indijski ustavi se ustanovi Pan-indska zveza, kateri pripadejo indijske države in Britanska Indija brez Birme, ki postane samostojna država. Vsaka provinca bo imela svoj parlament in njemu odgovorno deželno vlado. Za vso zvezo pa bo skupni parlament s poslansko in gornjo zbornico.
Tri najmočnejše švedske meščanske stranke so v parlamentu vložile predlog, da se utrdi otok Gotland in da se povečajo krediti za vojsko.
Iz Posarja se je dosedaj izselilo 2600 emigrantov, ki jih je francoska vlada naselila v južni Franciji.
Nov polk tujske legije namerava ustanoviti Francija za sarske emigrante.
Lev Trockij je bil v sovjetski Rusiji proglašen kot državni sovražnik št. 1. Kdor ni včasih verjel, da je Trockij največji dobrotnik Rusije in vsega človeštva, je bil takoj ustreljen. Danes pa je ustreljen, kdor ne smatra Trockega za največjega škodljivca.
Sovjetski proračun za leto 1935 predvideva 657 milijard rubljev dohodkov in 65'2 milijard izdatkov
Silen mraz vlada na zapadu Sev. Amerike. 80 ljudi je dosedaj zmrznilo.
I Gpnn fegonifeg
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. januarja 1035 *
A. OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Mayer Karlo, veletrg. z vinom, lastnica Mayer Hermina, Čakovec.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Hratohvil Milan, trg., Pitomača; »Nova Nada« rudarsko podjetje d. d. Zagreb; Schneller M., trg. manuf. i modine robe, Zagreb, Praška ul. 4; Za-rnagna Aura, delavnica ženskega perila »Lady«, Zagreb.
Donavska banovina: Busamj Rado, trg., Novi Sad; Crnjakovič Ivam, mlinar, Subotica; Mimovič Dimitrij,, Stanovnik, Novi Sad; Korosi Mirko, Subotica, Puk. Krupeževiča ulica; Sabol & Herjo, Sečenj; Steiner Ala-dax, Vnšac.
Beograd, Z©nnun, Pančevo:	Altarac	S-
Euki, Beograd; »Sanitas« Milan Palčič, Paničevo.
C. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Savska banovina: Busbaher Josip, Vin-kovac; Heirz Aleksander, Zagreb; Lulič Ivan, trg., Perušič; Sameraj Jurij, trg., Hraižčina Trgoviš&e; Weiss Josip, trg., Po-povača; Zivatovič Vinko, trg., Oriovice, se-<d'aj Slav. BTod.
Vrbaska banovina: Saračevič P. Hasan, K ulem, Vakuf.
Drinska banovina:	Burger	Franjo,	Vu-
kovar.
Beograd, Zemun, Pančevo: Navrov Slavko, trg., Stara Pazova, sedaj Zemun.
Č. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Drinska banovina: Karkin Husein, trg., Sarajevo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Parcena Mi-hajlo, mizar Beograd.
*	Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
i
Mariborski trg
Na sejmu dne 22. januarja je bilo prignanih 16 konj, 11 bikov, 80 volov, 279 krav in 18 telet, skupaj 404 živali. Povprečne cene so bile te: debeli, voli 1 kg žive teže od Din 2'50 do 3'50, poldebeli vo-
li	2'— 2'25, plemenski voli 2-50 do 3'—, biki za klanje 2'— 2*75, klavne krave debele 2-50 do 2'80, plemenske krave 2-— do 2'25, krave za klobasarje 1 do 1'50, molzne krave 2'25 do 3'—, breje krave 2’25 do 3'—, mlada živina 2'75 do 3'50, teleta 3— do 4'—. Prodanih je bilo 212 živali. Me3ne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8 do 10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, te-
lic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—12. Prihodnji sejem bo dne 29. januarja.
Zagrebški tedenski sejem
Zaradi mraza je bil zadnji zagrebški tedenski sejem manj živahen. Tujih trgovcev na sejmu ni bilo, živahnejše pa so povpraševali po pitanih svinjah mesarji iz Celja. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene:
Dogon: 12 bikov, 246 krav, 42 junic, 176 volov, 32 juncev, 156 telet, 237 konj in žrebet, 670 prešičev in 81 pujskov. — Cene so bile te: biki po Din 3‘15, krave za klanje po 2'50 do 3'25, za klobase po 1*50 do 2'—r junice za klanje po 3 Din za kg žive teže, junico za rejo po 1000 do 1500 Din za žival, voli I. vrste po 4'50, II. vrste po 3-50, bosanski po 2'50 do 3'—, teleta po 4'50 do 5'50, zaklana teleta po 7—8, Špeharji po 7-25 do 8, zaklani po 9 do 9'50, prešički do 1 leta po 8 do 8‘50, zaklani pujski po 10 do 12, lahki konji po 4000 do 4200, srednji po 4.500 do 5.000, težki po 6 do 7 tisoč par, jahalni po 3 do 3 in pol tisoč in žrebeta po 800 do 1500 Din za žival. Konji za klanje po 1‘50 do 1*75 Din za kg žive teže.
Detelja po 55 do 60, otava po 50 do 55* seno po 40 do 45, slama za krmo po 40'— Din za 100 kilogramov.
Dunajski svinjski trg
Na trg z dne 23. januarja je bilo postavljenih 8817 Špeharjev in 4287 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1830 prešičev. Cene so bile te: Špeharji I. vrste po 1'19 do 1‘23, križani po 1'10 do 1*15, rumunski banatski Špeharji po 1’14 do 1'25, kmečki prešiči po 1’12 do 1‘22, stari Špeharji po 1‘08 do 1'12 in pršutarji po 1 do 1-22 šilinga za kg žive teže. Samo prima Špeharji so ohranili svoje cene, dočim so se vsi drugi pocenili.
| Hadio - fliuh
Nedelja, dne 27. januarja: 7.30: kmetijsko predavanje — 8.00 nekaj koračnic — 8.20: poročila — 8.30: mandoline — 9.00: versko predavanje — 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve — 9.45: orgije — 10.00: higiena javnih stanovališč — 10.20 plošča
— 10.30: prenos zaključka z vseslov. in državnega smuškega prvenstva — 12:30: čas, radijski orkester — 16.00: pester program — 19.30: nacionalna ura — 20.00: čas, jedilni list — 20.10: operne arije —
21 30: čas, poročila — 22.00 radijski orkester; vmes harmonika.
Ponedeljek, dne 28. januarja: 18.00: po- ’ čitniško potovanje — 18.20: iz tujih krajev
— lb*40: slovenščina — 19.10: zdravniška ura — 19.30: nacionalna ura — 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmoru: čas, poročila, jedilni list.
Torek, dne 29. januarja: 11.00: šolski ura — 18.00 otroški kotiček — 18.20 o steklu — 18.40: nemščina — 19.10: nemške narodne na ploščah — 19.20: čas, jedilni list — 19.30 nacionalna ura — 20.00: I. klavirski večer — 21.10: radijski orkester
— 21.30: čas, poročila — 21.50: hrvaške pesmi — 22.20: radijski orkester.
Sreda, dne 30. januarja: 18.00: plošče — 18.30: pogovor s poslušalci — 19.20: čas, jedilni list —	19.30:	nacionalna	ura	—
20.00: Julij Beteto poje — 21.00: slovenski vokalni kvintet — 22.00: čas, poročila — 22.20: podoknice na ploščah.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Ža Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O MIHALKK Ljubljana.