Razvijati mesta kot inovacijsko okolje Author(s): Aleš ŠAREC Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 14-15 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179946 Accessed: 12-09-2018 12:48 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 12 Sep 2018 12:48:01 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Aleš ŠAREC Razvijati mesta kot inovacijsko okolje Razvoj Slovenije je v faznem zamiku za drugimi državami Evropě. Te vstopajo v postindustrijsko inovacij- sko družbo, v kateri postaja, ob pod- poří novih tehnologij, informacijskih in komunikacijskih sistemov, pogla- vitna razvojna sila znanje in ustvar- jalnost. Da bi v takšni Evropi tudi Slovēnija prevzela dejavne in enakovredne funkcije v mednarodni delitvi dela, se mora razvijati tudi sama v inova- cijsko družbo. Le s tem bo vzbudila povpraševanje po njenih materialnih in duhovnih proizvodih in storitvah in se s tem vključila v evropski in svetovni trg. Vzvodov in spodbud za razvoj ustvarjalnih in produktivnih posameznikov in s tem družbě je ne- šteto. Ustvarjajo se na individuální ravni vsakogar od nas, na različnih nivojih družbenih skupnosti ter z in- stitucionálními in socioekonomski- mi razmerami, ki jih oblikujejo po- djetja, družbeni organi ipd. Pomembne razmere za kreaktivnost ustvarjamo tudi z razvojem mest in naselij. Tudi novejše raziskave (A. Andersson in drugi) opozarjajo na soodvisnost vzorcev poselitve in in- ovativnosti. Večja mesta so bolj in- ovacijska, kar pomeni, da spodbu- jajo skupno (družbeno) inovativnost bolj kot mala. Policentrični razvoj poselitve v večje število relativno majhnih mest (npr. Slovēnija) bo ge- neriral manjšo kreativnost njihovih prebivalcev kot koncentrācijā nase- ljcvanja v manjšem številu večjih ur- banih aglomeracij. Za kreativnost posameznika in s tem družbě je ustreznejša čim večja prostorska koncentrācijā in fizično povezovanje ljudi, organizacij in družbenih fun- kcij. Razvoj računalniškega zbiranja obdelave in prenosa podatkov ter in- formacij bo sicer omogočil učin- kovitejše povezovanje ljudi in proizvodnje med mesti, naselji in po- deželjem v večje integrirane proiz- vodne sisteme. Vendar pa je za ro- jevanje inovacij ustreznejše skupno delovno in bivalno okolje, v katerem lahko ljudje združujejo tudi nefor- malne medsebojne osebne stike. Ti omogočajo boljšo sinergijo aktivnos- ti in multiplikativnih učinkov inter- disciplinarnih povezav. Teh pa je tem več, kolikor večje je mesto in kolikor bolj vsestransko je informa- cijsko, družbeno, družabno in kul- turno okolje. To nudijo večja mesta in urbane aglomeracije s svojo teh- nično infrastrukturo, ki je v manjših mestih ali naselijh ni mogoče enako razvijati, z bogatejšo ponudbo uslug in z možnostmi za medsebojne stike in oplajanja. S tega vidika lahko postanejo vpra- šljive dosedanje policentrične usme- ritve razvoja Slovenije v kar 23 mest, in praviloma vseh občin oziroma mest (Ljubljana, Maribor) v policen- trični sistem poselitve ter zaustav- ljanje razvoja in rasti osrednjih naselitvenih aglomeracij. Slovēnija zaradi svojega majhnega populacij- skega potenciālā ne more razvijati vseh 23 regionalnih policentrov v (zadosti) veliká "inovacijska mesta". Ko bodo zgrajene in modernizirane zmogljive in hitre prometne ter ko- munikacijske povezave, bo Slovēnija relativno majhna regija. Morda bi zadostovalo dvoje ali troje "inovacij - skih mest", na katerc bi se vézala druga mesta in naselja v "inovacijski urbani sistem"? Urbanistično oblikovanje teh struk- tur naj bi bilo, razen na področjih ključnih magistr alnih infrastruktur in gospodarjenja z dobrinami sploš- nega pomena, zaupano inovativnosti urbanista in arhitekta, ki ne bi bila vezana na dosedanje paradigme ur- banističnih oblikovnih prvin in nor- mativov "našega časa". Uveljavljali naj bi anticoninško prcplctene or- ganizme kot antitezo doslej uveljav- ljeni funkcionalistični miselnosti št. 14 /1990 14 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 12 Sep 2018 12:48:01 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZI V C^ng33 Vx ■* a / i/vw druge industrijske revolucijc, to je, da je třeba posamezna območja mesta in zgradb strogo namensko opredeliti, za vedno in točno za dolo- čene dejavnosti, jih specializirati, standarizirati in tipizirati. Nov urbanizem in arhitektūra naj bi izražala inovativnosl in spodbujala različnost, mnogoplastnost in mno- govrstnost družbenih vrednot, plu- ralizem interesov in potřeb ter nas- protja kot znak demokratične druž- bě in priznanje, da hkrati obstajajo razlike in nestabilnosti v naši družbi. Te so med najpomembnejšimi pogo- ji in vzgibi za razvoj ustvarjalnosti in inovacijske družbě, motiv znanja, is- kanje napredka in s tem uresniče- vanja ciljev družbenega razvoja. Arhitekturno oblikovanje naj bi se odmaknilo od dosedanjih kanonov, ki so těžili k harmoniji, enotnosti in k stabilnosli arhitekturnih elemen- tov - npr. lokov, stebrov in drugih sestavin akademskega neoklasiciz- ma in historicizma v obdobju pomo- derne. Ti izražajo lažno enotnost, izenačevanje in usklajenost družb- enih struktur, gospodarski red, brez- konfliktnost v pravnem in političnem sistēmu ter njegovo avtoritarnost. Naj za z ključek tega "izziva" pov- zamem še e o ugotovitev omenjenih raziskav: za ustvarjalnost posamez- nika in družbě je potřebná določena družbnoekonomska nestabilnost. V družbi, ki je vsestransko składna, urejena, sociálno in ekonomsko var- na za posameznike in dejavnosti in ki je brezkonflikt a, ni pravih motivov za spremembe in izboljšave terza razvoj ustvarjalnosti. S mozadovolj- ljni mir zavira razvoj kreativnosti. Šele v kriznih in paradoksalnih druž- benih situacijah, kjer viada temeļjna nestabilnost (položaj vSloveniji!), se na individualnem in sociopsihološ- kem n oj u pokažejo prave ustvar- jalne sposobnosti. Nosilcem teh te- ženj je třeba pustiti svobodo dela in kreiranja, iskanja in uveljavljanja idej. Viri: Andersson, ke E.: Kreativitet, Storstadens Framoid, Bokfrlaget Prisma - Regionplan- ekontoret, 1985. Eru: Att Forma Regional Framtid, Stock- holm, 1978. Salter, W.: Productivity and Technical Chance, Cambridge, 1969. Beckmann, M., T. Puu: Spatial Economics - Density, Potential and Flow, Amsterdam, 1985. Aleš Šarec, dipl. inž. arti., Mestni závod za razvoj Lj ubijane. 15 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 12 Sep 2018 12:48:01 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms