Amerikanski
Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
Q£S. številka.	«loliet. Illinois, 13. maja leta 1904.	Letnik XIII
SE 300,000 MOŽ DOBI KUROPATKIN.
Potem se hoče resno poskusiti z Japonci tam blizu Mnkdena.
Port Artur z vsem preskrbljen.
London, 5. maja. — “Central News” poroča iz Petrograda govorico, po katerej se je pri Kiulian-čengu vršila druga krvava bitka, v katerej so izgubili Rusi 7000 in Japonci 10,000 mož. Japonci šobili prisiljeni, umakniti se v popolnem neredu.
Peking, 6. maja. — Poslaniki vseh velesil se trudijo, kitajski vladi zabičiti najstrožjo nevtralnost.
Niučvang, 6. maja. — Po sem dospelih poročilih so Japonci včeraj izkrcali pri Pitševu 10,000 mož.
Port Artur zajemajo.
Petrograd, 6. maja. — Izkrcanje japonskih čet pri Pitsevu, severovzhodno od Port Artura, se uradno potrjuje. Pričakuje se, da bo železniški promet med Port Arturom, Mukdenom in Harbinom kmalu pretrgan. Podkralj Aleksejef in knez Boris sta brzo odpotovala iz Port Artura, da se izogneta morebitnemu zajetju.
Vhod v luko zaprt.
Tokio, 7. maja. — Podadmiral Togo poroča, da je vhod v luko portartursko sedaj za vse ladije, izvzemši male brode, zaprt. Poročilu dostavlja, da niso Japonci izgubili niti ene bojne ladije, dasi so stali napadi znatno število človeških žrtev.
Francozi za Ruse.
Pariz, 7. maja. — Kritični položaj ruskih sil na suhem in mokrem vzbuja tukaj vroče sočutje. Ruske nezgode povzročajo tukaj skoro istotako potrtost kot v Petrogradu. Pod imenom “Francoske žene” znana organizacija je izročila ruskemu poslaništvu dve popolni vojni bolnišnici, vsako po 100 postelj. Dve nadaljnji sledita. Sploh mislijo tu, da dojde do odločilne bitke pri Mukdenu, kjer utegne Rusija povrniti dosedanje udarce.
Kozaki bojaželjnl.
Mukden, 8. maja. — Duh tukajšnjih čet ni vsled bitke ob reki Yalu prav nič potrt in iste kar bolestno čakajo prilike, pokazati vri-nencem pot nazaj. Ranjenci od Yalu dohajajo z vsakim vlakom na poti v Harbin skozi Mukden. Zadnji osebni vlak iz Port Artura, predno je bila železnica pretrgana, je danes dospel sem. Sledi se še poznajo od krogel, ki so ga zadele.
Fenghvangčeng.
Tokio, 8. maja. — Japonci so v petek zasedli Fenghvangčeng. Tu je bila druga ruska obrambena črta in pričakovati je bilo trdega boja. General Ktiroki se je hitro pomikal naprej in hotel napasti Ruse, a ti so se umaknili, tazstrelivši še preje skladišče.
Kratkonoge laži.
Petrograd, 9. maja. — Grof Vo-roncof-Daškof, vodja ruskega oddelka “Družbe rdečega križa”, uradno zanikuje, da se je iz Muk-dena naprosilo nadaljnjih 100 zdravnikov, in da se tamkaj kuge, kot legar in osepnice, na dnevnem redu.
Še 300,000 mož.
Petrograd, 9. maja. — Kaj naglo se delajo priprave, da se posije Ku-ropatkinu pomožnih čet. K 10. in 17. armadnemu voju so že sklicane rezerve. S tema dvema voje-ma dobi Kuropatkin nadaljnih 100,-000 mož. Bodoči mesec donese ukaz, da se imajo mobilizirati še štirje voji ob Volgi, t. j. nadaljnjih
200,000	mož. Rusija ima skupno
31 armadnih vojev, izmed katerih bo torej šest kmalu na bojišču.
Niučvang.
Šanhaikvan, 10. maja. — Rusi nadalje |izpraznujejo Niučvang. Pustiti hočejo tamkaj zaplečje ali zadnjo stražo, ki ima brzdati kitajske roparje. Tu so Rusi zasačili japonskega vohuna; deloval je v kitajski opravi, a kozaki, ki so ga potezali za kito, so opazili, da je ta ponarejena.
Železnica v Port Artur.
Petrograd, 11. maja. — Podkralj Aleksejef je brzojavil sledeče:	“V
noči od 9. na 10. maja se je železniška zveza s Port Arturom zopet uapravila. Brzojavna črta se popravlja.” Ta vest je tukaj zelo presenetila, a je odločno potrjena.
Kuropatkin skriva načrt.
Petrograd, 11. maja. — Armadni časnik misli, da se Rusi umikajo v Liaojang in prepuščajo obrambo Port Artura samo “začasno” posadki in tamošnjemu brodovju. časnik nadalje smatra, da so Japonci že izkrcali čet pri Takušunu in tako napravili zvezo med armado generala Kuroki in japonskimi krdeli na polotoku. O načrtih generala Kuropatkina so oblasti tako molčeče kot grob, in zagotavljajo samo, da bo^ našla njegova taktika svoje opravičenje.
Car in kozaki.
Petrograd, 11. maja. — Danes je car pregledal 40,000 čet. Prizor je bil veličasten. Zlasti 10,000 kozakov je napravilo velikansk vtis. Zemlja se je kar tresla pod grmečimi konjskimi kopiti. V divjem diru so prijahali, ko zdajci pred carjem poveljnik vel. knez Vladimir vrže svoj meč v zrak, nakar obstanejo vsi kozaki, kot bi trenil, kličoč:	“Zdravstvuj, ear!”
Največji ameriški ček.
New York, 9. maja. — Na $40,-000,000 glasečo se plačilno nakaznico, ki še je izdala o priliki nakupa panamokanalskega ozemlja v zaklad nici,i je danes blagajni tajnik Shaw vročil tvrdki J. P. Morgan & Co. Tajnik Shaw se je glede prenositve izrazil sledeče:	“J. P. Morgan &
Co. so bili danes formalno imenovani za izplačujoče zastopnike zakladnice. Njih poroštvo znaša $25,000,000.”
Stanley nevarno bolan.
London, 10. maja. — Sir Henry Morton Stanley, odlični odkrivatelj Afrike, leži nevarno bolan v svojem domovanju. Prav nikakoršnega upanja ni, da bi zopet okreval. Bil je splošno pripoznan kot največji moderni odkrivatelj.
Dvanajst ton zlata.
Philadelphia, 9. maja. — Dvanajst ton čistega zlata se je danes raztopilo v penezokovnici Združ. držav, in jutri se jih bo še dvanajst ton. V par prihodnjih dneh se bo kovalo $12,000,000. Dvanajst ton zl; 11 razstopiti v enem dnevu, to prekaša vsa slična topljenja.
Knjigovezi zaštrajkall.
Chicago, 111., 10. maja. — 800 knjigovezov, uposlenih pri šestdesetih tiskarnah, je davi zaštrajkalo, ker so zahtevali zaprto delavnico (closed shop), t. j. samo unijce kot uposlence, česar jim pa tvrdke niso dovolile. Tiskarji se utegnejo pridružiti štrajku.
Usodna pipa.
Elgin, 111., 9. maja.—Vsled svoje neskrbnosti umira Thomas Bean, farmar iz Algonquina, ker je dejal kadečo tobačno pipo v svoj žep. Ogenj v pipi se je prijel suknje in je zažgal olje, s katerim se je bil namazal, da zmanjša bolečine od revmatizma. Predno mu je došla pomoč, se je smrtnonevarno ožgal.
ZLA EKSPLOZIJA V PREMOGOVEM ROVU.
5 oseb usmrčenih iu 28 nevarno ranjenih po razstrelbi smodnika.
Kraj nesreče blizu Herrin-a, lil.
Carterville, 111., 11. maja. —Pet mož je usmrčenih in osemindvajset nevarno ranjenih vsled eksplozije, ki se je pripetila v rudniku št. 7, pripadajočemu “Big Muddy and Iron”-kompaniji, štiri milje severno od tukaj. Trije izmed ranjenih bodo bržkone umrli.
Uradniki rudniški mislijo baje, da je za nesrečo odgovorna brezskrbnost od strani tistih mož, ki so imeli opraviti s smodnikom. Tunel ali predor, kjer se je dogodila eksplozija, je bil popolnoma razdejan. Na srečo ni eksploziji sledil ogenj. Takoj po eksploziji, ki je pretresla zemljo, so se 'poslali številni možje reševat ponesrečence, in mrtveci ter ranjenci so bili spravljeni iz rudnika tako hitro kot možno. Coroner Rice sedaj preiskuje vzrok eksploziji. (Po imenih ponesrečencev, ki pa niso vsa objavljena, sodimo, da niso bili prizadeti rojaki ali sploh Slovani.)
Štrajk premogarjev.
Cleveland, O., 6. maja. — Ponudbo tajnika Joseph Bishopa od ohioskega državnega razsodiščnega odbora, poskusiti poravnavo med premogarji in operatorji osmega ohioskega premogovega distrikta, so operatorji odklonili, ker pravijo, da še ni potreba razsodišča.
Delavske novičlce.
Marinette, Wis. — 300 “shingle men” je včeraj tu zaštrajkalo, a štrajk se utegne razširiti čez ves severozapad, da bi potem štrajkalo 2000 “shingle men” ali skodlarjev.
Muncie, Ind. — 700 mož je po 6mesečnem praznovanju dobilo spet delo v “Indiana Iron Works”.
' Boston. — 400 izmed 5,400 upos-lencev na Boston & Albany-železnici izgubi pred koncem meseca delo, ker mislijo vse Vanderbilt - črte stroške znižati.
Z whiskyjem dobili železnico
Denver, Colo., 8. maja. — Sod ček whiskyja se je obljubil delavcem na Denver, Northwestern & Pacific-železnici, če postavijo tire na črti v Rollinsville šest ur prej nego je bilo določeno v soboto. Ko se je sodček izpraznil, so patriotični meščani odprli svoja vrata in 125 delavcev je imelo še več mokre nagrade. Slavlje ni bilo več tako obširno danes, a istotak tok je vele-dušno budil navdušenje in 4. julij ne bo nikdar videl kaj lepšega. Ko so bili tiri še šest milj daleč, se je napotil odbor meščanov povabit delavce na žgano slavlje, ko dovrše železnico do mesta. Vabilo je bilo sprejeto in, vkljub ugovorom poslovodje, so se delavci potili neprestano 24 ur na tirih, dokler niso dosegli sodčka.
Od smrti vstal.
Hazleton, Pa., 9. maja. — John Cupsick, premogar, je obolel tukaj pred več dnevi in bil pozneje proglašen mrtvim po zdravnikih. Ker ni imel družine ali prijateljev, ki bi ga pokopali, je bilo njegovo truplo poslano v Philadelphijo, v bolnišnico za razparanje. Ko so ga položili na mizo in nameravali baš rezati, je Cupsick vstal in želel vedeti, zakaj da je “slečen”.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Nova cerkev blagoslovljena.
South Chicago, 10. maja. — Dan
19.	junija bode brezdvomno ovekovečen v zgodovini slovensko-hr-vaške župnije v So. Chicagi. S ponosom zremo v bodočnost in s težkim srcem pričakujemo tistega veselega dne, ko bode chicaški nadškof mil. g. James E. Quigley slovesno blagoslovil našo novo cerkev. Da bi isti dan kolikor mogoče dostojno proslavili, povabili smo pismeno vsa sosedna slovenska in hrvaška bratska društva v Jolietu, Chicagi, Waukegami, Aurori, Bradleyju in Whiting Do sedaj se je oglasilo društvo sv. Frančiška Sal. v Jolietu, da se udeleži naše slavnosti. Cerkveni odbor Bi vsestransko prizadeva za dobro postrežbo in zabavo izletnikov. Na noge bratje; na svidenje v So. Chicagi dne 10. junija ob 10. uri dopoludne! Cerkveni odbor.
MRTVO TRUPLO UGANKA OBLASTIM.
Milijonarja E. L. Wentz rudar našel v gorovju mrtvega.
Aajditélj dobi nagrade $5,000.
Plenil pošto v spanju.
Alban v, Mo., 9. maja.—Hardin Hughes. 30 letni sin baptiškega duhovnika Rev. John Hughes, je zapustil stojo posteljo davi ob 3. uri in se nab:-! ropajočega blagajnični predal r-< pošti, ko se je prebudil. Somnam • glist (mesečnik ali sno-hojec) je zvrtal dve luknji skozi vrata, s čimer je osvobodil steklo v durih. Potem je šel k oddajnemu (delivery) oknu, zlezel osem čevljev visoko v zasebni poštni department in tu tri luknje zvrtal v blagajnični predal.
Strašna smrt.
South Chicago, 111., 5. maja. — Eden najstrašnejih smrtnih slučajev v zgodovini Illinois Steel-kompanije se je pripetil sinoči okoli polnoči v southchicaški jeklarni. Uposlenec Haney Anderson, 30 let star in ne-oženjen,'je padel v ogromen kotel, poln raztopljene kovine spričo svojih grozno prestrašenih tovarišev, katere je zaman klical na pomoč, ker je bila vsaka pomoč prepozna.
Za ruski Rdeči križ.
Washington, o. maja. — Slavnosti v korist ruskemu Rdečemu križu, danes prirejene v ruski poslaniški palači, se je udeležil ves odlični svet. Čistega dohodka se je nabralo $21,000, a ta svota se še bržkone po množi za nekaj tisočakov. Ameriški Slovaki so po svojem zastopniku podarili ček za $1,000. Ruskega poslanika, grofa Cassini, je ta dar med vsemi najbolj ganil.
Na vešala.
Great Falls, Mont., 7. maja. George Hloboki je bil obsojen na vešala in se ima obesiti dne 17. junija, ker se je dokazalo, da je umoril George Sedlaka pred dvema mesecema. Vložil s« bode priziv na najvišje sodišče.
Bristol, Va., 9. maja. —Mladi milijonar E. L. Wentz je bil mrtev najden v gorovju blizu Kelleyville, Wise county, Va. Našel ga je rudar Raleigh, ki je iskalizgubljeno kravo. Oblasti so nemudoma poslale petindvajset mož, stražit truplo do jutri, ko do j deta brata Wentz s posebnim vlakom iz Philadelphije.
Knoxville, Tenn., 11. maja. -Najdeni milijonar Wentz je bil bržkone na lovu žrtev dveh, ki sta bila danes aretovana in ostaneta v ječi, dokler se ne završe preiskave.
Bristol, Va., 11. maja___V truplu
milijonarja Wentza so našli kroglo in sicer v hrbtu. Vendar ni še nikakor dognano, je li Wentz žrtev zavratnega umora ali je izvršil iz neznanega vzroka samomor.
Ko je bil Wentz pogrešan, so sorodniki razpisali $100,000 nagrade tistemu, ki najde Wentza živega Premogar, ki ga je našel mrtvega, dobil bo $5,000 nagrade.
Zapustila sv. očetu.
Rim, 7. maja, — Razkraljica Izabela je zapustila na milijone svojega velikega premoženja sv. očetu, kot se tu zatrjuje, a samo spominkov in nič denarja svojemu vnuku, španskemu kralju Alfonzu. Osebno premoženje, katero je zapustila, je bilo mnogo večje nego se je pričakovalo. Princ Louis Ferdinand Bavarski je podedoval skoro $2,000,000, a ostali sorodniki samo spominke.
Vatikan na razstavi.
Rim, 7. maja. — Father Ehrle, ravnatelj vatikanske knjižnice, odjadra v nekoliko dneh na razstavo v St Louis. Skrbel bo osebno za vatikanske razstavne stvari, katerih se je odpeljalo triintrideset zabojev iz Neapolja. Gostoval bo pri otcih jezuitih v St. Louisu in se vrnil z razstavnim blagom v Rim, ko se razstava zaključi.
Sneg v Coloradu.
Leadville, Colo., 7. maja.—Hudi snežni viharji so razsajali v tej soseščini več dnij. Kake tri čevlje snega je tu po gričih, vendar ni vihar napravil prevelike škode. Nocoj zopet sneži.
Rusija republika.
Berolin, 9. maja. —Rusija, če jo premaga Japonija, utegne postati republika, kot je postala Francija po progonu Napoleona. Tako je danes prerokoval v nemškem državnem zboru Herr Bebel, sociališki vodja. Očital je cesarju brzojavko, s katero je ta carju izrazil sočutje Nemčije z Rusijo.
Drobne vesti.
0
London, 5. maja. — Angleški in ameriški bankirji so se odločili, Japanu posoditi $50,000,000 za 7 let po 7 odstotkov.
Pariz, 5. maja. — Sedem francoskih in več nemških bank je sprejelo predlog, posoditi Rusiji $200,000,-000 za 5 let po 5 odstotkov.
Des Moines, 8. maja.— Papagaj, pripadajoč bogatinki H. Holland, je danes požrl demantov vrednih $1000.
Budimpešta, 5. maja. — Slavni ogrski pisatelj Maurus .Jokai je nocoj umrl, star 79 let.
Kišinef, 9. maja. — Dai^es se je končala pravda proti šestorici radi obtožbe, da so poskušali umoriti dva juda. Eden je bil obsojen na pet let ječe, a ostali so bili oproščeni.
Poznanj, Prusko, 9. maja. — Varšavski listi trde,'da je bilo 200 oseb aretovanih 3. maja, ko se je obhajala obletnica poljske ustave.
Pariz, 9. maja. — Francoska vlada je zavrnilila protest zoper predsednika Loubet obisk v Rimu, poslan.po Vatikann.vsem katoliškim velesilam.
Pameten sklep.
Praga, Češko, 7. maja. — Mestni zbor praški je sklenil, da ženskam ne bo več dovoljeno nositi repov pri njih oblekah po cestah in parkih. Tozadevni razglasi so se nabili po vseh vogalih in kršitve te naredbe se bodo kaznovale. Ženstvo praško je razburjeno.
Kraljica obišče Vatikan.
Rim, 7. maja. — Kraljica Vilhel-mina holandska, ki je bivala že več tednov v Sorrento, Italija, s svojim princom soprogom, dojde v Rim za nekaj dnij. Naprosila je že svetega očeta avdijence, ki jo je dobila dovoljeno in se bo vršila sredi meseca.
Bitka v oblakih.
London, 9. maja. — Podrobnosti o bitki dne 6. maja med britansko ekspedicijo in Tibetčani,brzojaljene po dopisniku listu “Times” iz prelaza Karo, Tibet, kažejo, da se je bitka vršila 76,000 čevljev nad morsko gladino. Tam je polkovnika Younghusbanda in njegovo spremstvo napadlo 800 Tibetancev, katere so pa Angleži potolkli, dasi z veli kitni lastnimi izgubami.
V Franciji nič spremembe.
Pariz, 7. maja. — Francoski vo-lilci so ta teden volili nove občinske zbore v 36. pokrajinah. Ker je bilo voliti 430,000 oseb, je bilo skoro milijon kandidatov. Male občine, ki tvorijo skoro devet desetink vseh, ne kažejo nič spremembe glede obstoječih odnošajev, in nika-cega odpora.
Trst J.a Reko.
Dunaj, 10. maja. — “Export Review”, uradno glasilo avstro-ogrske izvozne družbe, predlaga, da naj Avstrija izvede sličen načrt, kot je ogrska pogodba s Cunard - parniško družbo, in vodi izseljevanje naravnost čez Trst.
Napaden grof.
Dunaj, 10. maja. — Ob solnčuem svitu je bil na otoku sv. Margarete v Donavi pri Widervertu poskušati roparsk umor na starega grofa Iszt-vana Nepomuka Zichy. Napadenec je težko ranjen. Ker je grof že nad 83 let star, je njegovo stanje kritično. Grof Zichy je član ogrske gosposke zbornice.
Socialist slavi kapitalista.
St. Louis, 8. maja. — Bradford Pečk iz Brookline, Mass., odličen socialist, ki je sedaj v St. Louisu, je danes izjavil, da bo ime Rockefellerjevo pisano z zlatimi črkami v drugem zarodu; da-je bil Rockefeller slabo umevan in da je več storil za svojo deželo in svoje pleme, nego katerikoli živeč mož: učil nas je delati in umeti “business”.
Delavska beda na Dunaju.
Dunaj, 7. maja. — Družba stav-binskih mojstrov je danes odslovila
45,000	zidarjev in delavcev. Ta korak se je napravil, da se zahranijo štrajki pri gotovih zgradbah, katerih dovršitev je nujno potrebna. Pred letom so delavci zahtevali 1© odstotno zvišanje plače, a mojstri niso hoteli dovoliti te zahteve, a so bili voljni zvišati najmanjšo plačo, kar pa delavcev ni zadovolilo. Mojstri odločno mislijo, da bo sedanji korak delavce prisilil, sprejeti njih ponudbe.
Stari Radecky, avstr, general.
Stari Radecky je videl mnogo vojaške službe, a prilike ni imel odlikovati se, dokler ni dosegel starosti triinosemdesetih let, ter je pridobil svojo veliko zmago pri No-vari. Odtedaj so ga pokrivali s slavo. To kaže, da ne smemo nikdar obupati ali misliti, da smo vsled starosti izgubili srečo: nikarte dopuščati, da vam leta vzamejo najboljši del. Ohranite si veselo srce in ljubezen. To lahko storite, če si ohranite telesno moč s Triner-jevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. To je zdravilo narejeno iz čistega, naravnega grozdnega vina in najboljših rastlin, zdravilo, kot je je naredila narava. Isto deluje najprej na želodec in čreva, uravna odpravo in tako prebavo použite hrane. Resnično pogžita t. j. vsrkana hrana vam bo dobro dela, ker napravi novo kri. To zdravilo daje moč prebavnim organom, da se doseže prebavnost in očisti kri vseh škodljivih primeskov in nadomesti s krvjo. Če imate kakršnakoli vnetja, nečisto barvo v licu, utrujenost, neprebavnost, Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino vas ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, ^99 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Pilsen Station.
2
i
AMERIKANSKI SLOVENEC, 13. MAJA 1904.
Joliet, 111., :i. maja. — Vse se veseli in pripravlja na nedeljski piknik, ki ga prirodi v Theilerjevem parku slovenska godba “Stone City Band” s*sodelovanjem slovenskih in hrvatskih društev v korist novi slovenski cerkvi. Upajmo, da nam vreme ne bo delalo skaze.
—	Dr. Cushing, bealtb commiss-ioner je v zadnji seji mestnega zbora poročal, da je bilo .zadnje tri mesece okoli tristo slučajev kozove bolezni v mestu, če se le kje kakemu otroku kaj malega izpahne iz života, proglasi bolezen takoj za koze in zapre hišo ali pa odpelje bolnika in — če se mu pustijo — tudi sorodnike njegove v kužno hišo “pest house”, kakor je storil naše'mu rojaku Gregorju Jakša, katerega je oškodoval za več kot $.300. Napadel je tudi farne šole, slovensko, poljsko in nemško, češ, da otroci iz teh šol nimajo koz stavljenih in se jih zato bolezen najrajši prime. To pa ni resnično. Otroci v naši šoli imajo vsi koze stavljene. A kaj se briga Cushing za to! K.oze nesejo po $5.00 na dan, v pest house še več in 100 x 5 je 500; “d— the foreiguers!”
—	Kot pravi brzo ja v ka i z N e\v Y or-ka z dne 4. t. m., izdeluje United States Steel-korporacija sedaj več surovega železa nego je znašal skupni izdelek istega v Združ. državah zadnji december. Skoro gotovo bodo imeli vsi njeni plavži, vštevši plavže pridobljene po nakupu od Clairton Steel-kompanije, dovolj opraviti, da se zadosti obi-lemu povpraševanju v drugi četrtini in bržkone prvi mesec druge polovice leta (t. j. do konec julija).
—	Naročil za šine ima korporacija samo do septembra dovolj, če ne bodo železnice dale novih naročil bo za.dnjo četrtino v letu praznovalo več šinarn (rail miliš). American Bridge-kompanija od Steel-korpo-racije ima nedovršenih naročil zadosti, da more s polno silo poslovati do oktobra. Njene pogodbe glede stavbnega jekla so obilne.
—	V bolnišnico sv. Jožefa je bila dne 6. t. m. prepeljena ga. Terezija Posega ter potem tamkaj operirana. Njeno stanje je tako nevarno, da se je bati najhujšega. Obolela je baje vsled prevlažnega stanovanja, ki bi se pač moralo iz zdravstvenih ozirov zapreti Upajmo, da se bolnici zdravje vendarle obrne na bolje, kar bo najbolj veselilo njenega soproga Johna, ki mora skrbeti za četvero otročičev.
—	Na redni mesečni seji je knjižnični odbor sklenil, da bo mestna javna knjižnica ob nedeljah popo-ludne odprta in sicer od 1. do 6. ure, vsako leto od dne 1. okt. do dne 1. maja.
—	Mike Vokavič, delavec na Al-ton-železniei, je bil nevarno pobit zadnji leden, ko je padel s “hand-kare”, hoteč ujeti klobuk, ki mu ga sapa odnesla. Prepeljan je bil v bolnišnično sv. Jožefa.
—	Dne 5. maja so bili aretirani štirje paglavci, ki so golobe kradli, in sicer trije Slovački, imenoma Steve Baiči, 9 let star, Tom Balon, 13 let star in Andrej Kowa, 10 let star ter 13 let stari Poljak Stanislav Kobzinak. Izmed teh je bil pridržan samo Tom Balon, ki se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem. In ker ni mogel dati poroštva v znesku $500, je moral v ječo, ozir. bil poslan v Pontiac, da počaka tamkaj do meseca septembra, ko dojde pred porotnike.
—	Porednost je zakrivila, da se je ponesrečil 9letni John Golka. Zadnjo soboto je tekel za nekim vozom in se obešal nanj, a noga mu je zašla med kolesa in zlomil si je nogo. Fant živi na 409 Ohio St.
—	Ilojak John Peterlin je koncem zadnjega tedna zapustil dokaj ozdravljen bolnišnico sv. Jožefa, kjer je ležal več mesecev.
—	V torek popoldne je bil s svojega stanovanja na N. Chicago St. prepeljan v bolnišnico Teodor Re-dakovič, bolan na mrzlici.
—	G. Anton Hor.wat je otvoril salun pod h. št. 407 na Chicago-cesti zadnjo soboto, a slavila se bode otvoritev šele pozneje, ko, se vsi prekrasni prostori urede in pripravijo za vsestransko ugodnost slavnemu občinstvu. Lepi salun si gotovo vsak rojak ogleda, kadar ga prilika donese v notranje mesto. Da bo vsak Slovenec in Hrvat imenitno postrežen, za to jamči ime g. Hor-watovo.
—	Odbor za vodovode (drainage board) je na svoji seji predzadnjo sredo sprejel naredbo, po kateri se ima pomožni kanal za izsuševanje Calumet-distrikta zgraditi po Sag-dolini. Naredba pooblašča nakup 1000 čevljev širokega ozemlja od reke Calumet do vodovodnega kanala v Sag-dolini. Dolgost predlaganega pomožnega kanala je se-semnajst milj, in preračunjeni stroški znašajo $12,000,000. Gradnja kanala bo trajala več let. Po istem bo napravljena naravnostna zveza za ladije med tovarnami Illinois Steel-korporacije v South Chicagi in tukajšnjo jeklarno. Razun tega dobi potemtakem Joliet dve vodovodni poti do michiganskega jezera, in tako postane naše mesto v bližnji bodočnosti eno največjih prevoznih središč v Združenih državah.
—	Naš imenitni župan, Mr. Cro-lius, leži republikancem v želodcu. Ob vsaki priliki ga prebavljajo, pa ga vendar še niso pohrustali. Zadnji teden so ga zatožili, da je ob zadnjih mestnih volitvah koval zaroto in ostraševal (intimidated) vo-lilce. In res ga je majsko porotno sodišče zadnjo soboto spoznalo krivim in položiti je moral $500 jam-ščine, da gotovo pride še jeseni pred porotnike in jo slučajno ne
' odkuri — na Ogrsko, učit se vžgled-I nih volitev. Ljubosumnost med j republikanci in demokrati v našem mestu je že res vzkipela do znatne višine.
—	Prejšnji prostori trgovine “The Eagle” na 417 -»421 N. Chicago Street se zdaj oddajo v najem. Manager Sweet Orr & Co., g. W. J. Cummings, opozarja na to priliko podjetnega Slovenca ali Hrvata s trgovsko skušnjo in nekaj kapitalom. Pri njem je bilo že več zastopnikov chicaških židovskih firm, hotečih vzeti prostore v najem. Sweet Orr & Co. noče oddati prostorov nobenemu Židu in zato zasluži kredit. Slovenci in Hrvati v Jolietu ali kje drugje, ki imate zmožnosti za trgovino in za to potrebna sredstva,poglejte nekoliko v to stvar. Opozarjamo tudi na oglas te firme na 2adnji strani!
—	G. Matija Pogorelc, znani slo-
venski trgovec, je v torek zvečer zapustil naše mesto, kjer je prebil več tednov v bližini svoje za vročinsko boleznijo obolele nečakinje, gdčne. Frančiške Ožbolt. Bolnica je hvalo Bogu izven vsake nevarnosti in zato je bilo g. Pogorelcu možno odpotovati po opravkih. Kličemo mu:	Srečno pot in na
veselo svidenje!
narod proti njim. Poslužujejo se najpodlejših sredstev. Vsaka podla laž in prazna izmišljotina je za njih najboljše orožje. Dobro se drže. načela:	“Udaril bom pastirja in
razkropile se bodo ovce.” Duhovnike moramo torej pred vsem odstraniti, ko bode to delo enkrat dovršeno, potem je vojska naša. Izginil bode zmed Ij udi j Kristus, zatrt bode za vselej njegov nauk in na raevalinah neštevilnih belih cerkva bode zmagonosno plapolala zastava naprednjaštva, zastava — bogotaj-cev. Pa saj mi nismo bogojajci-mi bičamo le spridene duhovnike, (t. j. one, kateri niso podobni mu tastim psom, ampak lajajo, kadar vidijo volka priti) tako se ti zofisti odrežejo. Na ta način skušajo s s svojim zofišmom preslepiti nauki narod in ga potegniti vred s seboj v strašno brezverstvo, nazaj v pagan-ske čase.
Aurora, 111., maja. — Dnagi mi “A. S.”—Dolgo že ni bilo nič poročati iz našega mesteca. Zato pa še ni treba misliti, da smo izumrli. Samo pravega veselja nimamo za poročanje. To pa zato, ker gre tukaj z delom počasi. Livarne ali, kakor pravimo amerikanski Slovenci “fandrije” (foundries) “štapajo”; dela se samo tri ali štiri dni na teden. Zato ne svetujem nobe nemu, semkaj priti za delo vprašat.
Jos. Stremljan.
So. Chicago, 111. 10., maja.
V St. Chicagi že težko pričakujemo dneva 19. junija. Omenjenega dneva bode chicaški nadškof mil. James E. Quigley slovesno blagoslovil našo novo cerkev, katera je bila pred kratkim dovršena. Z ponosom smemo gledati na to prekrasno stavbo, katera je najboljši dokaz, da še tli verski čut v slovenskih srcih in da se ne sramujejo vere svojih pradedov. Ne, oni nočejo biti izdajice najdražjih svetinj svojih prednikov. Naj njeni sovražniki še toliko vpijejo: Proč s cerkvijo, proč z duhovniki, ona bo vkljub temu še lepše procvitala in rastla. Ona je delo božjih rok in Kristus, sin božji, je njen voditelj. “Glejte, jaz sem z vami do konca sveta. Kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, kateri me je poslal”. Kaj pa počenjajo sovražniki Kristusovi ? Pred vsem skušajo^-očrnjti duhovnike pred svetom. Zato netijo ve dni prepir ter šuntajo in ščujejo
Denver, Colo., 8. maja.—-Osemurna postava, določajoča delavno dobo po rudnikih, plavžih, rudoto-pilnicah in družili industrijalnih delavnicah, za katero je bilo oddanih 40,714 gUsov dne 4. maja 1902 in ki je bila udušena na zadnjem zasedanju postavodajalcev po rudniških posestnikih, je glavna kost prepiru in zmešnjavam, ki so spra vile državo Colorado v stanje brez postavnosti in kupčijske potrtosti Za nasvetovani amendment ali po pravek postave je bilo 72,980 gla sov proti 27,266, toda rudniški po sestniki so spletkarili, podkupovali in razdeljevali drugovrstne cepike ter prekrižali javno mišljenje, in tako zakrivili nemire, ki gp vodili do vojaške zasedbe in do sedanjih neznosnih razmer v Coloradu, kjer je ves narod razdeljen v dva sovražna si tabora.
Da, razmere so sila napele, zlasti tu v Denveru. Vodile bodo do viharnega boia ob prihodnjih volitvah za nadvlado v bodočem postavo-daj6tvu. Unijci nameravajo poraziti “budlarje”, dočim se bodo rudniški posestniki trudili zatreti unionizem. Trgovci pa, dasi uvrščeni mpd rudniške in fabriške posestnike, so sklenili, voliti najsposobnejše kandidate ter pričeti dvojno križarsko vojsko proti anarhiji kapitala in anarhiji dela, ki vlada v zvezi “Western Federation of Miners”. Tajnik Haywood od federacije je izrazil načrte vseh strank danes, ko je rekel:
“Vedno sem silil na to, da se izbojuj bitka ob volitvah. In to se bo tudi zgodilo.”
Skrajno postopanje federacije, boreče se za pr>poznanje, in silne odredbe guvernerja Peabody so plitve in plehke v primeri z gusar-gtvom rudniških posestnikov, ki so podkupili postavodajstvo in preprečili sprejetje osemurne postave, ki se je tikala 22,000 delavcev v Coloradu.
To je bila stara borba med ropar-ji-baroni in kmetovalci, ki se je ponovila v novodobni Ameriki, s tem razločkom, da so hoteli baroni topot nadvladati nad delavci ne z orožno silo marveč z umazanimi dolarji, plačanimi kot podkupnina izprijenim postavodajalcem.L. 1901. so se delavske unije, po vročem boju za splošno osemurno pogodbo z rudniškimi posestniki, tako ojačile, da so po narodnem glasovanju dosegle ustaven popravek postave glede delavnika dne četrtega maja 1902.
Glasovalci pa so izrekli željo, da \ se skliče splošno zasedanje postavo- | dajstva, ki bi imelo javno mišljenje! spremeniti v postavo in tako uvesti ! osemurni delavnik. Kako so pa, rudniški posestniki to namero pre ! prečili, to bo malce podrobneje po- | jasnil dopis v prihodnji številki “A. S.”
Pozdrav!	A. Z.
J. Smolkovič
spoštovanj meščan iz New Salem, Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni.
Trinerjevo zdravilno grenko. #
vino
ga je popolnoma ozdravilo.
“Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega.
Vaš hvaleležni
J. SMOLKOVIČ.”
Trinerjevo zdravilno grenko vino!
deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo.
S*
Pazite s» ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOSIP.»? TRINER
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
Cleveland, O., 10. maja. — Zadnjo sredo se je poročil v cerkvi sv. Vida g. Ignac Štepic, predsednik Nove Domovine doma iz Št. Vidske fare na Dolenjskem z gospodično Ano Kolenc, iz Št. Rupertske fare na Dolenjskem. Zenitnina se je jako slovesno obhajala v Union dvorani, kjer se je zbralo nad 120 rojakov, tako da je bila dvorana natlačeno polna gostov.
— Zadnji torek dopoludne je na šel grozno smrt superintendent od American Steel & Wire kompanije na Bessemer ave. .lednemu izmed vslužbencev je razlagal delovanje nekega električnega stroja, ko ga je stroj prijel in ga v hipu ubil.
—Zadnji torek so lastniki premogovnikov po vshodnem delu države Ohio v Clevelandu obdržavali shod, pri katerem so sklenili zapreti vse rudnike, dokler delavci ne privolijo v zahtevano znižanje plače. Skoro 10,000 delavcev je na ta način prišlo ob zaslužek. Nasprot-stvo se je pričelo, ko so hoteli delodajalci znižati plačo za 10 odstotkov, dasi pogodba, podpisana v Indianapolisu, dovoljuje samo 5 odstotkov. Delavci so pretili s štrajkomže dalj časa in ga proglasili za zadnji pondeljek. Vendar štrajk še ni stopil v moč. Sedaj so jih pa iastuiki prehiteli ter dali zapreti vse rudnike. Delodajalci so med seboj sklenili pogodbo, da 6e ne bodo udali, če imajo rudniki stati šest mesecev ali let.	N. D.
Caluniet, Mich., 6. maja. — Poročil se je v sredo rojak g. Štefan Turk iz stopiške fare z gospodično Jožefo Paulin iz prečenske fare pri Novem mestu.	Gl.
i Frank Medosh ii
2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111.
♦004
<►	o
o ^jostilnicar..........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S
0*04040404040404040404040404040404044040404040404040
lSvojo novo otvorieno gostilno!
N4407 NORTH CHICAGO ST,*?
JOLIET.
ILLINOIS
Priporočam Slovencem in Hrvatom
V OBILEN POSET
Točim vedno sveže in priznano najboljše Schlitz evo pivo, razne druge fine pijače ter tržim smodke svojega izdelka. ,*? ,*? Kadar pridete v mesto, ne pozabite me priti obiskat, ker zagotavljam vsakemu	O
dobro postrežbo.	O
| ANTON HORWAT. j
04040404040404040404040404040404404C 40404040404C4040
Še nekaj lot je ostalo!
rtj Slovencem in Hrvatom, ki niso imeli prilike kupiti si zemljišča Ec na Eastland Hills ¡tekom zadnje prodaje, naznanjam, da je ^5 ostalo še nekaj lot, katere prodam po isti ceni in po istih pogojih kakor tekom prodaje.
Ignac Česnik
moj zastopnik stanuje na Eastland v rdeči hiši ter je vsikdar pripravljen razkazati rojakom zemljišče ter jim vse razložiti.
Poslužite se tedaj te najzadnje prilike, ker tako ugodne po-
nudbe ne bo zopet tako kmalu.
C.
C. E. ANTRAM,
«05 Barber Building.	JOLIET, ILL.
ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS
Tl
> Ö • I
Ordju ali rogištr. pismu.
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 ozdravljenjih, sedaj v rabi na 5,750,000 pasov.
Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprebavnost, splošno opešanost,, bolezen v križu ter razne druge bolezni.
Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom.
C. C. ZARÜBA A CO.,
309 N. 4th Street. l)ept. As.	CLARKSBURG, W. VA. |
—	Pobegnil je 38letni prisiljenec Anton Muruc od dela pri Košani.
—	Umeščen je bil č. g. Anton Kocijančič, doslej župnik na Gozdu, na župnijo Mirna.
—	Za ustanovitev umetniške galerije v Ljubljani priobčil je daljše članke uradni list.
—	V Savi utonila. Dne 19. apr. je padla v Kranju v Savo perica Helena Mrhar. Trupla še niso dobili.
—	Zaradi hudodelstva oskrumbe je bil obsojen Janez Klopčič, čevljar v Čemšeniku na 2 leti težke ječe.
—	Lovska sreča. Nadvojvoda Josip Ferdinand je v lovskem revirju Perlesa v Žireh ustrelil tri divje pe-teline.
—	Mrtvega so našli 14. apr. na cesti v Šratovcih 65 let starega viničarja Simona Nedoka. Zadela ga je srčna kap.
—	Pobegel prisiljenec. Iz Košane je od dela pobegnil 19letni prisiljenec Tomaž Gostiša, pristojen v Spodnji Logatec.
—	Parna žaga gospoda Pence izborno deluje. Sedaj dobi Mokronog še parni mlin. Pa naj reče svet, da smo nazadnjaki!
-£- V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. apr. 29 Slovencev, 24. apr. 9 oseb, 25. apr. 66.
—Mrtvega so našli v nekem hlevu v Spodnjem Krapju, občina Cven, posestnika Marka Ozmec. Preobilo se je napil žganja.
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v svoje domačije se je peljalo dne 18. apr. 61 Slovencev in Hrvatov, 21. apr. 10 oseb, 22. apr. 21, 24. apr. 107 oseb.
—	Zopet ogenj. Ogenj je napravil gostilničarju Jakobu Pavliču v Melovju 3050 K škode, posestniku Andreju Adamiču istotam pa 1300 kron.
—	Morilec. V Gornjih Žerjovc h je zaklal kočarski sin Haas od Sv. Jurja v Slov. goricah kočarja Rokavca. Morilec se je sam javil sodišču.
—	40 let postrešček. 40letnico svojega delovanja kot postrešček je praznoval postrešček Lovro Košir. Košir je bil prvi postrešček v Ljubljani.
—	Otrok vsled zavžitega žganja umrl. V Mokronogu je umrl 5 in pol letni kočarjev sin Nikolaj Ba-riera, ker mu je nekdo dal piti žganja.
—	Umrl je Andrej Zajc, gostilničar “pri Jurju” na Poljanski cesti v Ljubljani. — Umrl je vodja zemljiške knjige v pokoju in posestnik g. Jakob Kavčič.
—	Uboj. Na Bohinjski Beli sta delavca Alozij Sušnik iz Jesenic in Franc Beton iz Primskovega zaklala delavca Janeza Kavčiča iz Šturja. Kavčič je bil takoj mrtev.
—	Nevarno obolel je g. dr. Vlad. Levec, profesor na vseučilišču v Freiburgu v Švici. Njegov oče, deželni šol. nadzornik g. Fran Levec, je 13. apr. zvečer odpotoval v Frei-burg.
—	Dražje meso. S 1. majem so zopet zvišali ljubljanski mesarji ceno mesa. Sedaj prodajajo goveje meso v treh vrstah po 60, 70 in 80 kr. kg. Mesarji pravijo, da je vzrok višjim cenam velik izvoz živine.
—	Vroče poletje. Neki meteorolog trdi v nekem dunajskem listu iz svoje SOletne skušnje, da je letos pričakovati izvenredno vročega poletja. Posebno vroči bodo bržkone meseci maj, junij in avgust.
—Roparske živali na Kranjskem. Od 1. okt. 1902 do koncem dec. 1903 je kranjski dež. odbor izplačal za pokončane roparske živali insicer: • za dve medvedki 160 kron, za dva medveda 120 kron, za dva mlada medveda 40 K.
—- Dve leti v Ameriki je bival 23 let stari Lorene Trobec iz Loga, ne
( da bi se kje oglasil za vojaški nabor; sicer trdi da ni imel namena odtegniti se vojaški dolžnosti, ker se je takoj po prihodu objavil pri okraj, glavarstvu. Obsojen je bil na pet dni ojstrega zapora in na 10 kron denarne globe.
—	Vodovod v Kamniku. Mestna občina v Kamniku hamerava priklo piti svojemu vodovodu neki studenec v Godiču, občina Mekinje, nakar bo razširila vodovod v predmestja pod mostom, novi trg in Za puže.
—	Ukradeni dinamit. V zalogo dinamita stavbinskega posestnika Emerika Tafflerja v Mokronogu je bilo ulomljeno in ukradeno iz zaloge 20 kg dinamita. Sumljiv je kočarjev sin Franc Blaznik, ki je v graščinskem gozdu dvoje dreves razstrelil z dinamitom.
—Od mlinskega kolesa zdrobljen. Pri posestniku mlina in županu g. Vehovcu v Žužemberku uslužbeni mlinarski hlapec Anton Kužnik iz Kala je prišel pod mlinsko kolo, ko je bilo v polnem teku. Kolo mu je odtrgalo glavo od trupla ter mu jo popolnoma zdrobilo.
—	Napredek domače tvrdke. Kakor se poroča, je g. Adolf Hauptman, lastnik prve kranjske tovarne oljnatih barv, kupil hišo g. Paulina na Marijinem trgu (bivšo Ranthovo hišo) za 66,000. Tako dobi ta vrla domača tvrd ka prostore na naj lepšem kraju mesta.
—	Avtomobilni promet na železnicah na Kranjskem. Kakor se poroča, se je železniško ministrstvo izreklo proti uvedbi avtomobilnega prometa na gorenjski in dolenjski železnici in sicer iz prometno-teh-ničnega stališča. V zadevi upeljave avtomobilnih voženj na progi Ljubljana - Kamnik je pa ministrstvo uvedlo pogajanja.
—	Tat se je upijanil. Preobilo
pijače ne de dobro, in še celo tatu ne. Kočar Anton Majcen iz Moravč je že dalje časa kradel po ptujskem, ljutomerškem in ormoškem okraju. Nedavno v noči je vlomil v klet posestnika Hojnika v Senčaku in se tamkaj spravil nad vino. Vinski bratec Majcen pa se je tega božjega daru tako napil, da je nezavesten obležal v kleti, kjer so ga drugo jutro dobili domačini in žan-darjem izročili.	,
—	Z revolverjem streljal. Delavec na južnem kolodvoru, Franc Bajželj, stanujoč v Korunovih ul. st. 6, prišel je vinjen domov in je nasproti materi in drugim ljudem grozil, da se bode ustrelil. Šel je v delavnico mizarja Andreja Javornika, ki je v hiši, in tamkaj enkrat ustrelil z revolverjem. Ljudje so mislili, da je res izvršil samomor in so hoteli iti v delavnico, ali v tem hipu je prišel Bajželj ven in je na dvorišču -še enkrat ustrelil, vsled česar so se ga ljudje silno prestrašili. Mizar Andrej Javornik je Bajželjna potolažil in ga spravil s seboj v gostilno “pri Lahu”, ' kjer je pri mizi zaspal. Mej spanjem mu je Javornik vzel revolver iz žepa in ga spravil, da ni mogel izvršiti nameravanega samomora.
—	Velik požar. V torek, 19. apr. ob 11. uri dopoldne vnel se je strašen požar v Hinjski vasi. Ker je bilo veterno, bila je kmalu vsa vas v plamenu. Pogorelo je 27 hiš, med temi župnišče, z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker so bili ljudje deloma na njivah, deloma na sejmu v Novem mestu, ni bilo mogoče rešiti nobene reči, ne obleke, ne živeža, tudi nekatere živali so pogorele. Beda je nepopisna. Škode je gotovo nad 15,001 kron. — O tem se še poroča: Dne 19. apr. ob 11. uri dopoludne so se vnele saje v župnijskem dimniku, ker pa je bila streha na župnišču slamnata in je pihala huda vzhodna sapa, se je ogenj hitro razširil, tako da je bilo v eni uri vpepeljenih 27 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Pohištva in živeža, obleke in krme za živino tudi ni bilo mogoče rešiti. Beda je velika.
—	Ob grobu vrlega moža. Umrl je 18. apr. v ljubljanskem tivolskem gradu gospod Jakob Kavčič, vodja zemljiških knjig, v 94. letu svojega življenja. V tivolskem gradu stanuje Kavčičev rod že 36 let, sedaj že v četrti generaciji. Rojen je bil pokojnik v Zgor. Žireh pri Idriji. Bil je absolviran jurist. Služboval je zvesto 40 let v Sevnici in v Brežicah. Bil je vnet rodoljub še iz časa političnega preporoda slovenskega naroda. Prijateljstvo ga je vezalo s Hošaškovom, Ilešičem, Miklošičem i. dr. Tiho in intenzivno je deloval in bil v obče priljubljen, posebno kmetom je delil rad dobre svete, tako da so ga visoko spoštovali. Njegov sin je Fridolin Kavčič, c. in kr. stotnik, znan kot pisatelj,' hči njegova, gospa Irma, pa je soproga prof. Bruneta. Naj počiva v miru blagi, zaslužni mož
—Iz tovarne na Savi pri Jesenicah se piše: Skoraj bo preteklo osem dni, odkar so morali delavci javorniške tovarne ustaviti delo zaradi neznosnega pritiska od nadzornikov, zaradi preteče nevarnosti telesne poškodbe, večina pa zaradi slabe plače. Kljub temu centralni direktor Luckfnann stoji še vedno junaško pri svojem starem geslu: “Coklje nosite, pa žgance jejte!” in ostaja še vedno pri tisti zlobni besedi: “Rajše umreti, kakor delavcem primerno zvišati plače!” To so nazori tega gospoda. Mi valjavci ali valcarji naj bi coklje nosili, ki zvečer še črevlje komaj privlečemo domu, in žgance naj bi jedli, ko nam dostikrat še juha ne diši. Na vse to bi pa človek še pojedel kar bi bilo, če bi le čas imel, saj dostikrat še vode ni časa piti. Zato smo mi delavci postali pozorni in resnega mišljenja. Ako direkcija kmalu ne ustreže skromnim zahtevam delavcev, smo mi prisiljeni enako nastopiti.
—	Ogenj. V torek 12. apr. popoldne ob pol 3. uri je nastal požar v Dolenji Pristavi, župnije Podgrad pri Rudolfovem. Zgorela so 11 posestnikom vsa poslopja, žito, orodje, hišna oprava, obleka; enemu posestniku krava, vol in dva prešiča. V vasi so trije smrtno bolni, katere so mogli z naj večjim trudom rešiti iz plamena. Žalosten pogled sedaj na pogorišče! Škoda znaša 126,820 K. Pogorelci so zavarovani za skupno svoto 12,660 kron, dolga pa imajo 9,800 kron. Zavarovalnina pač ne bode pokrila ogromne škode, zato se obračamo do usmiljenih src, naj denarno ali v blagu pomagaj o nesrečnikom. Prvi dar so nesrečneži prejeli od visokorodnega gospoda c. kr. okr. glavarja barona Rechbacha, ki je takoj prihitel na mesto nesreče z županom Josipom Zurcem. Velikodušna dobrota g. glavarja je bila nesrečnikom v tolažbo v nesreči in s solznimi očesi so se zahvaljevali revčki. Odprite srca, pomagajte nesrečnim, vsak dar se sprejme z največjo zahvalo. Darove nabira župni urad Podgradom pri Rudolfovem.
PRIMORSKO.
— Nesreča v Trstu. V Trstu sta dva železniška voza 28letnega delavca J. Požerla tako stisnila, da je umrl na poti v bolnico. Požer'1 je bil doma iz Spodnjih Vrem, posto-jinskega okraja.
—Roparski umor poizkušan. Nad Solkanom se je dogodil 18. apr. ponoči drzen roparski napad v gostilni Štefana Geja. Kaka dva kilometra nad Solkanom se cesta deli na dva poti. Ena pelje na Sveto goro, druga pa na Grgarje. Tam je gostilna Štefana Ceja. 18. apr. popoldne je prišel v to gostilno Franc Pregel, krojač iz Sv. Lucije. Sedel je dolgo v gostilni. Prihajali in olhajali so delavci, ki lomijo kamenje za bohinjsko železnico. Proti 91 uri zvečer je bil Pregel že sam v gostilni. Krčmar je bral neko knjigo, njegova žena je pestovala majhnega otroka. Poleg je bila še 12letna hčerka. Dve drugi hčerki sta šli že spat. Kar stopi Pregel pred Ceja in ga ustreli z revolverjem v glavo. Žena, držeč z eno roko otroka, hoče z drugo zadržati mo. rilca. Zdaj pa Pregel nameri revolver nanjo. Štefan Cej se pa vrže nanj in z udarcem toliko odvrne roko, da je strel zadel le roko njegove žene. Začel se je zdaj obupen boj. Ženske^so kričale, oba moža
sta se pa borila. K sreči je prišel iz Čepovana Šuligoj z vozom jagnjet, ki se je ravno takrat ustavil pri Gejevi gostilni. Ko je videl, kaj se godi, je prihitel Cej h na pomoč, izbil revolver Preglu, ga vrgel na tla in pokleknil nanj. Zdaj sta prihitela še sosednja gostilničarja Črne in Lazar, eden s palico, drugi s puško. Tu so videli grozen prizor. Žena vsa krvava, Cej je imel rano na sencu, Šuligoj je pa tiščal Pregla k tlom. Lazar je nastavil puško morilcu, druga dva sta ga pa zvezala. Izročili so ga orožnikom. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel, da iz obupa. Pravi, da je izgubil na poti 140 kron. Ker jih ni mogel najti, se je hotel samega sebe usmrtiti, a potem je sklenil, da na kakeršen koli način dobi nazaj ta denar. Nabralo se je mnogo ljudstva, ki je vpilo nanj in žvižgalo, ko so ga ponočUgnali v Gorico.
Mini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki !
Dr. JVïartin Ivec
34 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Urad se nahaja' v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal.
KOROŠKO.
—	Pri naboru je bilo letos iz celovške okolice (vmes so všteti tudi tujci) odbranih od 215 mladeničev 41 k vojakom.
—	Umrl je v Celovcu Viljem vit. Perelli, c. in kr. polkovnik v pokoju. -
—	Nezanesljive številke. Izlil, zvezka avstr, statistike iz leta 1900, ki je ravnokar izšel, povzamemo med drugim tudi sledeče neverjetne številke: Statistika namreč pozna po vseh mestih na Koroškem med 8104 služabniškimi osebami samo 58 slovenskih. Smemo reči, da jih je samo v Pliberku več; kje so pa potem še druga mesta. V Celovcu jih je gotovo na stotine. Potem pa naj verjamemo uradnemu štetju.
V Jolietu pa ga je najti vsako nedeljo y GoloDidevem poslopju
od 1. do 4. ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
. Chicago ali N. W. 324.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član^jdruštva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni,' ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Plače, Chicago, 111., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
—Nenadoma zblaznel je načelnik političnega društva za okraj Konj ice, župan J. Muc. V blaznosti si je zasadil nož v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v blaznico.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.

=£7
JXL
Frank Sakser"*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
D Z)
h
0
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do» movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanili naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
0
S
PAROBRODNE LISTKE

prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York'in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vê kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con« nect three severi nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK
ÎOÇ* GREENWICH ST.,	NEW YORK, IM. V.
gjtF' Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
MIAMI SLOYEIC.
Ustanovljen 1. 1891,
ÎÏÏ1 SlQYeilSli UMÏ\ My kM\\ï\
Izdaia
Slovetisko-amerikatisko
tiskovno društvo
V JOLIET-Ü, ILL,
IZIDE
VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plaža: sa celo leto .	■	$ t 00
Kadar se naročnina plačuje'za nazaj za celo leto .	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila z.a pošiljanje lista brez pri^ poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Nortli Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR m naročila pa na tiskarno: AMER IHANSKI SLOVENEC, eor. Rputon k Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541,
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago ■Strs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Gatholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Glass matter.
€ TRADES frïïml COUNCIL S 4
CERKVENI KOLEDAR.
15,	tuai a nedelja	6. povelik Sofija.
28	“ pondeljek	Ivan, Nep.
17.	“ torek	Paskal bajlonski.
18	“ sreda	Venancij, muč.
19	“ četrtek	Peter Celestin.
20.	“ petek.	Bernard sionski.
21.	“ sobota	Sekundin, muč.
K prazniku vnebohoda.
“Delo, ki si mi je naložil, sem dovršil!” Tako je ogovoril nebe škega očeta božji Odrešenik koncem svojega zemskega življenja.
Kakošno delo! Stiritisoč let je po istem hrepenelo in Gospod je teh istSritisoč let opremil z marsikaterim aatnigljejem na veliko delo. Po ajem razsvitljeni možje, preroki, so oznanjali v Njegovem imenu vna prej že najbistvenejše razmerje tega dela v svojih prorokovanjib. Gospod je vzbudil oseb, ki so imele kot vzgledi v dovršitev onega dela določenega Odrešenika spomin na istega oživljati človeštvu. Da, ves od Boga uvedeni bogoslužni red je bil poln predznamenj velicega dela.
Vsi boljši med ljudstvom so razumeli te namigljeje Gospodove, in čim vzvišenejše in tolažilnejše so bile besede o obljubljenem Mesiji, tem bolj je vzplamtevalo hrepenenje po Njegovem končnem dohodu.
In došel je. — Stiritisoč let je minulo, tedaj je stopil od Boga po-»lan nebeški sel pred ubogo devico ▼ Nazaretu z veselim sporočilom, da ima sedaj priti obljubljeni Odrešenik in da Mu bo ona mati.
To je bil torej znamenit čas, ko se je pričelo novo štetje časa. Odtlej se je štelo leta po Kristusovem rojstvu. — Prvih triintrideset let novega časoslovja obsega življenje božjega Odrešenika: predmet so gorečemu hrepenenju mnogih prerokovanj. Obenem so pa tudi izhodišče vse sreče, ne samo začasne, temveč tudi večne. Delo, katero je božji Odrešenik dovršil v teh triintridesetih letih, je veliko središče, iz ka-
terega je imela v preteklosti in še bolj v bodočnosti izvirati Bogu uaj-višj^ čast, ljudem največja sreča. Kakošno delo torej!
In vendar, kako neznaten je bil začetek. Saj nahajamo tako goreče zaželjenega, tako visoko češčenega kot ubogo dete v starem betlehemskem lilevu, zavito v plenice in ležeče v jaslih.
A božji Odrešenik je šel po poti začrtani mu po nebeškem Očetu prav podrobno. “Glej, prišel sem Tvojo voljo izpolnit. Tvoja postava (Tvoja volja) je sredi mojega srca.”
Človeštvo je bilo vsled podedova nega greha takorekoč prodano grehu in pogubi. Podedovani in po lastni krivdi pomnoženi greh je potreboval sprave. A kaka je morala biti sprava za vse grebe vsega sveta in vseh časov! Jezus je to pokoro prevzel in namesto' vseh ljudi, Njegovih bratov in sester, trpel to kazen in tako donesel spravo. Vse življenje božjega Odrešenika je bilo življenje trpljenja, pomanjkanja na begu v Egipt, tru-dapolnega dela v tesarjevi delavnici, največjih naporov v treh letih Njegovega javnega učenja in nazadnje — smrt na križu.
In ko je tedaj mogel izreči besedo: “Dovršeno je!”, je bilo spravno delo končano. Od tedaj so mogli vsi po Njem prejeti odpuščanje svojih grehov in večno zveličanje, zato je božji Odrešenik takoj stopil v v sredo svojcev z osrečevalnimi besedami: “Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni.”
To je bil prvi del velikega dela triintridesetih let. A ta ni zadostoval. Po Njegovem trpljenju z Bogom spravljeni ljudje so potrebovali neprestano pomoči božje milosti. In to je božji Odrešenik pridobil v obili meri vsem tistim, ki se hočejo grehu ogibati ter vršiti krepost in skrbeti za zveličanje.
To je bil drugi del velikega dela. A tudi ta še ni zadostoval. Kot tretji nalog triintridesetih let je bilo treba ljudem še pokazati pota, po katerih so mogli in so imeli iskati svojega zveličanja. In ta nalog je božji Odrešenik izvrševal neprestano z besedo in dejanjem. Vse svoje žive dni je kazal človeštvu pot s Svojim vzgledom. Vse Njegovo življenje je bilo takorekoč samo velika pridiga.
To so bile podlage po božjem Odrešeniku dovršenega dela. A ne dovolj. Skrbel je tudi, da ostane Njegovo delo in se Njegovi blagoslovi razširijo čez vso bodočnost. Zato je postavil temelje Svoji sv. Cerkvi z naročilom in pooblašče-njem, da nadaljuje po Njem zapo-četo delo.
Zato je najprej Svojim služabnikom ukazal, oznanjati Njegov uk, podeljevati Njegove milosti in voditi vernike. Zato jih je opremil sv. Duhom, da jih čuva zmot in prav vodi tako, da sv. Cerkev sedaj popolnoma zastopa mesto Odrešeni-kovo in da morejo vsi, ki so dobre volje, od nje prejemati zveličanje z isto gotovostjo, kot ako bi med njimi na zemlji še živel in deloval božji Odrešenik sam.
Tako je torej bila stvar Gospodova na dan vnebohoda, in božji Odreže nik je smel v Svoji velikoduhovni molitvi izreči besedo:	“Slavil sem
Te na zemlji, dovršil sem delo, kisi mi je naročil, razodel sem Tvoje ime ljudem. Odsedaj nisem več na sve tu. Ti pa ostanejo na svetu, in jaz dojdem k Tebi. Sv. Oče, ohrani jih v Mojem imenu; ne prosim, da jih vzameš s sveta, nego da jih ob-čuvaš zlega. A ne samo zanje prosim, temveč za vse, ki bodo na njih besedo verojeli name. Oče, jaz hočem, da tisti, ki si Mi jih dal, bivajo tam, kjer sem Jaz, da vidijo Mojo veličastvo in slavijo Tebe.”
In ko je opravil Svojo velikodu-hovno molitev, se je dvignil k nebe som, in učenci so se vrnili, dasi otožni nad odhodom Mojstrovim, vendar z veseljem v mesto.
Veselje naj tudi naše srce prešinja z ozirom na veliko delo, katero je božji Odrešenik dovršil tudi za nas, in iz veselja zajemaj mo novo srčnost v prid obračati si sadove velicega dela s tem, da se tesno oklepamo božjega Odrešenika ter zvesto sledimo Njegovim božjim ukom in posnemamo Njegov vzvišeni vzgled.
Avstrijska enakopravnost.
Pod naslovom “Neeuveni terorizem na dunajskem vseučilišču” piše ljubljanski ‘Slovenec’ sledeče: “Rektor dunajske univerze je objavil oklic na dijaštvo, s katerim je nam Slovencem vzel takorekoč vse pravice, katere smo do sedaj uživali vsaj v teoriji. Dunajska univerza je s tem proklamirana za samo nemško univerzo in vsak kdor se vpiše, pravi rektor, se mora zavezati, da bode vedno varoval nemški značaj dunajske univerze. Slovenci smo s tem postali gostje v lastni državi. Treba je, da povzdigne vsa Slovenija svoj glas proti tej nečuveni krivici,ki se nam je zgodila. Slovansko dijaštvo je vsled strogega, tiranskega določila rektorjevega, da bode vsakdo, kdor bi si upal demonstrativno nastopiti proti temu, relegiran iz vseh avstrijskih vseučilišč, v takem položaju, da si sploh ne ve pomagati. Težko pa, da bi ostalo mirno. Čas je torej, da se zopet povzdigne glas za slov. univerzo po vseh krajih naše domovine, prirejajo naj se shodi, občinski zastopi naj se iznova obrnejo s peticijami za ustanovitev slov. visokih šol! Kaj ne bi Nemci vse storili, ako bi se njim prigodila taka krivica! Kot en mož bi se oglasili po celi državi in ne bi od nehali, dokler ne izsilijo izpre-membe. Zato pa pozivljemo vso slovensko javnost, da se oglasi in zahteva pravičnost in enakopravnost tudi za nas!”
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.	*
Socializem in deset zapo vedi j.
Pišoč v obrambo socializma v aprilovi številki mesečnika ‘The Machinists’ Monthly Journal’, pravi A. F. Dugan, ki se drzno proglaša z>a socialista socialistov in v polnem soglasju z najvišjimi uki tega ljudskega osrečevanja, med drugim sledeče: “Glede mojega či-tanja sv. pisma dovolite mi reči, da gledam na to knjigo samo kot zgodovino starih židovskih bajk, potresenih z malo resnično zgodovino in veliko mero razbrzdane podlosti in nevednega prazno verstva. ” Malo dalje kaže Mr. Dugan visoko nravnost svojega osrečevanja s sledečimi besedami:
“Mi socialisti ne nameravamo dati niti lastniku zemljišča niti lastnikom orodja za izdelovanje in razdeljevanje prav ničesar v povračilo. Mi preprosto nameravamo vzeti jim ista, to je vse. Zemljišče je občna dedščina vsega človeštva, stroji in druga orodja za izdelavanje in razdeljevanje so naravnostna posledica skupnega truda delavskega razreda, in samo tega razreda; zato je vse to lastnina delavskega raz reda.”
Očividno je, da se gibanje, tirano po takih načelih, malo briga za de seto zapoved. Seveda utegne kdo vstati in izjaviti,da Dugan ne zasto pa cele stranke, Morebiti ne; vendar se mu dovoljuje pisati kot človeku, čigar beseda kaj velja. In povedati imamo tudi, da je sociali-ška narodna konvencija, ki se je trudila ves teden v Cbicagi, razviti platformo in postaviti kandidata za predsednika, dejansko pričela svoje delo na nedeljo, dasi je imela dva razdubovnika in več razpridigarjev kot delegate. . Tovariši so prezrli zapoved posvečevati Gospodov dan
Še več, ko so se vršile priprave za platformo, se je delo poverilo nrav stveno glasovitemu in slabodišeče-mu prof. George D. Herronu. Ne da bi se imenoval odkrit kristijan predsedniškim kandidatom, marveč se je poznani bogotajec Eugene V. Debs. Z naše strani ne razumemo, kako se more kdo, ki ima le še iskro krščanstva v sebi, pridružiti giba nju, ki ima take voditelje.
skati Hrvatov zoper Slovence in zlasti zoper mene. Sejali fte veter, zato žanjete vihar.
Moja knjiga “Poduk Rojakom Slovencem” Vam je trn v peti. Javkate, da “onako ne bi smel pisati slovensk rodoljub, magari če je tudi dober ameriški državljan”. Pisal sem resnico, pisal po svojem prepričanju brez ozira na Vam ljubi avstrijski government, ker se mi kot prostemu ameriškemu državljanu ne treba skrivati za hrbet avstrijskega konzula.
Dalje javkate, da sem se v “Poduku” nepohvalno izrazil o Hrvatih v Kansas City. V opisu slovenske naselbine v Kansas City, Kans. je vse, kar je o Hrvatih omenjenega obseženo v le-tem stavku: “Slovenci se pritožujejo, da jim bratje Hrvati niso dali pravice, ko so vsi zlagali za skupno cerkev.” Podatek ta sem prejel od rojakov v Kansas City in ti še vedno trdijo, da so oni zložili večino denarja za zemljišče, na katerem stoji danes hrvatska cerkev, in tega dejstva še niste ovrgli. In ko bi tudi temu ne bilo tako, bi ne bil odgovoren jaz, ker sem priobčil to, kar so mi poročali rojaki v krajih meni nepoznabih. Žugate mi — že vdrugič — z nekim sirovim dopisom, ki ste ga prijeli od Vašega prir jatelja (?) iz Kansas City. Smešno! Na dan z njim! Jaz se ga ne bojim. Res smešno; ali ste že pozabili, da je bil oni imenitni dopis Vašega prijatelja iz Kansas City že pred šestimi meseci objavljen v hrvatskem časopisu v San Francisco?
Knjigo “Poduk” sem spisal za Slovence, za svoje ožje rojake, da bi služila kot kažipot vsem, ki se nameravajo naseliti v Ameriki. Moj namen je bil opisati slovenske naselbine in to sem storil, kar sem najbolje mogel. Po kakem pravu mi torej očitate, da nisem opisal Hrvatov in njih naselbin? čegava dolžnost je to? Moja ali Vaša? Zašto se ne ganite? Vi se le bijete ob prsi in kričite: Živela Hrvatska! A to Vašemu narodu ne koristi nista. Delajte, gospodine, ali kakor velite Vi, radite za svoj rod in dajte narodu svojemu pouka, dajte mu knjig, dajte mu škol, pa Vam bo hvaležnejši, kakor za psovanje Slovencev in neljubih Vam sosedov. Mi znamo dobro, da Vi nimate srca za nas in Vas tudi ne prosimo naklonjenosti, to pa Vam ozbiljno kličemo: Pustite nas Slovence v miru, kakor pustimo mi Vas, pak bode — mirna Bosna!
To je moja prva in zadnja polemika z Vami.	Urednik.
Vzrok slabim očem so baje dostikrat preozki ovratniki, ki ovirajo obtok krvi.
Mezde ali delavske plače na Španskem so jako nizke. Delavci na kmetih dobivajo malo nad 81.50 na teden.
Premog o v a produkcija v Združ. državah se je 1. 1908. po množila za $26,667,743, ozir. 6 odstotkov.
Najpopolnejša zaloga zlatnine Y Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske, ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Simplonski tunel ali predor, najdaljši železniški tunel na svetu, bo dovršen 1. 1905. Tedaj bo v Milanu veliko slavlje.
Pridelek bo m b a ž a v Združ. državah 1. 1903 se ceni na 10,399,558 bal (butar). L. 1902 se ga je pridelalo 11,275,1Q5 bal.
Armada, broječa 300,000 mož in 100,000 konj, porabi na dan 220 ton moke, 110 ton mesa, 110 ton suhe prikuhe, čaja, kave, sladkorja, 560 ton ovsa, 600 ton sena in slame, skupno 1600 ton.
Dunajski župan Dr Lueger je imel v Matzenu na Nižje-avstrijskem zadnje dni govor, v katerem je rekel, da je državni zbor postal nesreča za Avstrijo, tako, da dohaja v izkušnjavo reči: “Prosim, mili in dobri cesar, vzemite za nekaj časa sami vlado v roke in glejte, da se stvar vendar že uredi.”
Nov hrvatski list, ime noma “Hrvatska Zastava” — neodvisno narodno i radničko glasilo za Hrvate u Americi — izhaja v Cbicagi, 111. Izdaja ga ‘Hrvatsko-no-vinsko družtvo’. Urednik mu je znani hrvatski rodoljub in novinar, Hinko Sirovatka.
Moški prstani od 82.50 do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, 81.50, 82.00 do $15.00.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 in $1.50.
Naša trgovina je že dobro poznan» Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
Hrt o Tot. IR. Kiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Veleč. Don Grškovlč-u, Chicago, 111.
Ker se v svojem listu neprestano drgnete ob jolietske Slovence in mojo malenkost, Vam hočem, veleč, gospodine, enkrat za vselej odgovoriti to-le:
Slovenci in Hrvatje v Jolietu smo živeli v lepem miru in edinosti med seboj, dokler niste Vi pričeli huj-
Počasi.
Jejte, kar že hočete in kar Vam prija, a jejte počasi. Da prehitro jemo, to je postalo naše narodno zlo. Ali želite vedeti vzrok? Slina ne teče dovolj hitro, da bi se mogla mešati s brano, prebavni organi so pretegnjeni in tako je postavljen temelj za dispepsijo. Malo ljudi je, ki se niso seznanili s to najsitnejšo boleznijo in ondno kot se utegne zdeti, isto more in tudi res povzroči pretegnjenost, muko ali nakopiče-nost žolča. Učeni ljudje zatrjujejo, da povzročajo to bolezen tudi slabo ozračje: za prebavo pretežka brana in vsi uplivi, ki navadno stiskajo življenjske moči. Bolnik ima čut polnote v želodcu, blaten jezik, grenek vkus v ustih, slabost, pomanj kanje apetita, glavobol in časih zgago. Tistim, ki trpe dispepsijo, ni treba navajati znakov, a njim kot i onim, ki še niso poskusili te bolezni, bo od koristi vedeti, da je Severov želodčni grenčec najpreprostejše sredstvo za zdravljenje bolnih prebavnih organov in ustroja sploh. Mrs. Francis Meloun, 37 37 Berkley St., Cleveland, Ohio, pravi:	“Trpela sem dispepsijo, a
po uporabi ene steklenice Severovega želodčnega grenčeca sem popolnoma ozdravela.”
Poznamo prav veliko število ljudi, ki so spet zadobili zdravja po tem zdravilu. Severov želodčni grenčec osveži in okrepča želodec tako, da je s posoben, primerno vršiti svojo dalžnost; brana ne segnije, marveč se porabi, čreva se odpro, apetit se vrne, nova kri se napaavi in telo kot duh se okrepča. Cena 50c in $1 po velikosti. Na prodaj v vseh lekarnah ali pošlje naravnost po prejemu cene W. F. Severa Co., Cedar Rapids. Iowa.
Najlepši zlato k rilci se nahajajo v Srednji Ameriki. Glava in krila bliščijo v sijajnosti kot iz čistega zlata. Tudi ee se hroščev dotakneš, se ti zdi, da tiplješ kovino. Čudno je, da je neka druga vrsta hroščev v taistem okraju podobna čistemu, sveže uglajenemu srebru.
Proti bivšemu italijanskemu naučnemu ministru Nasi uvedena parlamentarična preiskava je razodela, da je imenovaoec izvršil obdolžena poneverjenja, ponarejal listine in zatrl dokaze, kot smo zadnjič poročali v članku “Lašk po-štenjakovič.” Nasi je ubežal, a bo bržkone sodnijsko zasledovan.
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, Iz Za« greba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu d* tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 Indiana Street, Joliet, lit.
“S 1 a v j a n s k o j e obšče-stvo” v Moskvi je dne 1. t. m. poslalo v Ameriko deputacijo, ki izroči diplomo znanima slovanoljubo-ma Jerem. Klettricku in Charles Craneu, ustanoviteljema stolice za slovanske jezike na cbicaškem vseučilišču,kot i Tomu Czapeku, predsedniku več slovanskih društev v Ameriki.
James J. Hill, pred -sednik družb “Northern Securities Co.” in “Great Northern Railroad”, je že mnogo daroval rimsko-katoli-ški cerkvi. Dne 6. t. m. pa-je poročala brzojavka iz St. Paula, da sta sedaj on in njegova ga. soproga darovala skupno $1,500,000 kot prispevek za zgradbo nove katedrale, ki bo stala $3,000,000. Dve izmed najbogatejšib župnij v St. Paulu se združita pri graditvi iste. Ostalih $1,500,000 bodo dali drugi bogati meščani, kot so že obljubili. Katedrala bo najdragocenejša cerkev na zapadu in bo kronala višino na griču sv. Antona (St. Antony’s Hill), v središču najodličnejšega mestnega dela, kjer je pred več leti commodore Kittson zgradil takrat najlepše domovanje zapadno od Chicage. Katedrala bo stala samo par sto yardov o,d predsednik Hillove palače. Graditi se bo pričela to poletje. Ga. Hill je pred nekoliko leti omogočila rimsko-katoliški cerkvi z $500,000 gradnjo duhovnega semenišča v Groveland Parku. Pozneje sta g. n ga. Hill v ta namen darovala še $250,000.
Ogibajte se prehlajen ju, a če ste se prehladili, rabite Severov balzam za pljuča. Niti misliti ni možno boljšega zdravila za kašelj in vsled prehlajenja nastale bolezni. Cena 25 in 50c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Varajte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdeave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50o.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
(Citizen’s Consolidated Band.l
Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolioi pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester,ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba
Naročila sprejema
JOS. GRIČAR, Mgr.
1010 N. Broadway, Joliet, 111.
N.	W. Telef. 1774.
JOS. STUKEL, tajnik godbe,
209 Indiana St., Joliet, Ul.
T
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A.
1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave.,'Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, lil.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Sciineller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:

0+040XJ4
I Društven e vesti.
©♦©♦«♦©♦©♦«♦01
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedaotine ga tajnika (M.'WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili:
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 6742 Šimšič Jožef, roj 1885, 6743 Vidina Mihael, roj 1878, 6744 Umolac Josip, roj 1878, 6745 Bubaš Matija, roj 1870, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 63 udov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 6746 Funtek Ant., roj 1877, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 56 udov.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6747 Šinkovec Franc, roj 1877, 6748 Sonka Janez, roj 1866, spr. 5. maja 1904. Dr. š. 134 udov. K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6749 Mihevc Janez, roj 1886, 6750 Grum Alojz, roj 1085, spr. 9. maja 1904. Dr. š. 24 udov. K društvu V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 6751 Šuklje Martin, roj 1884, 6752 Klepec Jožef, roj 1882, 6753 Dragovan Janez, roj 1880, 6754 Govednik Marko, roj 188C, spr. 9. maja 1904. Dr. š. 73 udov. K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6755 Sipelj Franc, roj 1886, 6756 Ponikvar Janez, roj 1871, spr. 9. maja 1904.
Dr. š. 148 udov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 6757 Marinčič Mihael, roj 1880, spr. 9. maja 1904.	Dr. š. 29 udov.

Joliet, 111., 9. maja. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, da je društvo sklenilo dne 1. maja na svoji mesečni seji, da se bo udeležilo v nedeljo 15. maja piknika, ki gapriredislovenskagodba “Stone City Band” v korist novi slovenski cerkvi. Zatorej naj se udi zberejo dne 15. maja ob 9. uri zjutraj v šolski dvorani, odkoder odkorakamo skupno k službi božji in potem z drugimi društvi na piknik, ki se bo vršil v Theilerjevem parku.
Objednem pa tudi naznanjam vsem udom tega društva, katerim je že dobro znano, da bo imelo društvo svoj piknik dne 29. maja t. 1. Tega piknika se je vsaki ud dolžan udeležiti: tisti, ki se ne udeleži, najsi bo v Jolietu ali v drugem mestu, zapade kazni $1.00, ker to je enega ali dru-zega brata isti dobiček in ista korist. Zato prosim vse tiste, ki so izven mesta, da se ne bodo krotili plačati doneskov, ki jim pripadejo. Sprejmite bratski pozdrav!
Martin Tezah, tajnih.
Lovrenc Samsa, zastopnik, Martin Bačar za 3 leta, John Ju-deš za 2 leti in Anton Klampfer za 1 leto, nadzorniki,
Alojzij Berce, redar,
Matt. Kozan, bolniški obiskovalec,
Peter Mrzlok, zastavonoša,
Josip Draginič, vratar.
Nadalje opozarjam vse tiste ude našega društva izven mesta, kateri še niso opravili velikonočne spovedi, da to store v najkrajšem času in vpošljejo spovedne listke, ker drugače se bo proti njim postopalo po pravilih.
Matt. Majerle, predsednik.
Joliet, UL, 10. maja. — Udje društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote naj se blagovolijo v čim večjem številu zbrati v nedeljo 15. t. m. po 9. uri dopoludne v šolski dvorani, oclkoder odkorakamo sv. maši in po istej z ostalimi sl. društvi v Theilerjev park na piknik, ki ga priredi slovenska godba ‘ ‘Stone* City Band” v korist novi slovenski cerkvi.
Pozdrav! Joe Jontes, tajnih.
Kralj Janez, spr. Dr. š. 179 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn., 3744 2* maja 1904.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 5088 Marčunka Blaž, 2. maja 1904.	Dr. š. 281 udov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 665 Vidmar Anton, 6. maja 1904.
Dr. s. 245 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5055 Grahek Anton, 2. maja 1904.	Dr. š. 177 udov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 4929 Plauc Jožef, 3522 Rupar Jožef, 4691 Krek Anton, 5. maja 1904.	Dr. š. 131 udov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2194 Jakovec Lukas, 9. maja 1904.	Dr. š. 30 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., maja 1904.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2. maja 1904;
498 Žlogar Jožef, 2 Dr. š. 178 udov. 4437 Adamič Jožef, Dr. š. 57 udov
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4294 Tušer Jožef, 3456 Podobnik Janez, 9. maja 1904.	Dr. š. 68 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 2056 Šašek Miha, 5. maja 1904.	Dr. š. 13 udov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 3738 Janko Franc, 9. maja 1904.	Dr. š. 34 udov.
Izločena:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 5215 Dermeš Mihael, 3. maja 1904,	’	Dr. š. 70 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4746 Kosec Janez, 9. maja 1904.
Dr. š. 67 udov.
Pristopile soproge:
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 2155 Frankovič Dora, roj 1866, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 18 sop.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2155 GrašaMarija, roj 1877, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 4 sop
K društvu V. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2156 Horvat Julija, roj 1879, spr. 9. maja 1904.	Dr. š. 5 sop
Suspendovana soproga:
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Margareta, 9. maja 1904.
Iron Mountain, Mich.,11468 Jokovec Dr. št. 9 sop
Izločena soproga:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2063 maja 1904.
Odstopila soproga:
Od društva sv. Cirila m Metoda 45, East Helena, Marija, 5. maja 1904.
Dermeš Doroteje, 3. Dr. š. 33 sop
Mont., 1400 Šašek Dr. š. 10 sop
MIHAEL WARDJAN,
I. tajnik K, S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois
Chicago, lil., 6. maja. — Opominjam vse ude društva sv. Alojzija št. 46 K. S. K. Jednote, kateri še niso opravili velikonočne spovedi, da to v kratkem času store, in tudi tiste, ki so izven mesta, da pošljejo spovedne listke. Kdor tega ne stori do praznika sv. Trojice, prestane biti ud društva.
Nadalje naznanjam sledeče: Ka kor smo že čitali v neki številki “A. S.”, je nameravalo imenovano društvo prirediti piknik dne 5. junija t. 1. A kaj se je zgodilo? Dva meseca po tem našem objavljenem ukrepu je neko drugo slovensko društvo določilo tudi svoj piknik na baš isti dan, dasi je bržkone vedelo p našem ukrepu. Ali je tako ravnanje podobno slogi, ki naj bi adala tudi med chicaškimi Slovenci, če hočejo napraviti na tujce vsaj malce dober vtis, ka-li? Potemtakem je društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. premenilo določeni dan tako, da bo imelo svoj piknik dne 31. julija na istem pro štoru, t. j. na Homan ave. in 26 cesti. S tem je naše društvo zopet pokazalo, da mu je mar sloga in korist vseh tukajšnjih Slovencev, ne pa nečastna in nemožata nevoščlji vost in samopridnost. Sloga jači, nesloga tlači.
John Vuhšinič, tajnih.
Hibbing, Minu., 9. maja.—Društvo sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. je opravilo velikonočno dolžnost dne 4. t. m. Ta dan nas je zopet obiskal č. g. M. Bilban iz Eveletha. Tem potom se mu društvo najtopleje zahvaljuje za njegov trud in želi, da bi nas spet kmalu obiskal in sicer dne 22. maja, ker ta dan bode za društvo slavnosten. Blagoslovili bomo namreč tedaj bandero sv. Barbare. Dobili smo isto že pred pol letom; ali ker nimamo tukaj slovenskega duhovnika, morali smo počakati na priložnost, da ga dobimo na kako nedeljo sem za blagoslov-ljenje bandera. In sedaj so nam naprošena društva obljubila svojo pomoč ob slavnosti kakor tudi Rev. M. Bilban in domači duhovnik Rev. C. V. Gamarche, prvi, da pride in zadnji, da bode dobil druzega duhovnika na prvega mesto dotično nedeljo, ker drugače ne more na nedeljo zapustiti svoje fare. Povabila na društva razpošljemo, kakor hitro bomo sežnali natančni čas, kdaj da se bode blagoslovljenje vršilo. Mislim, da se bodo tudi vsa društva odzvala, katera dobijo povabila, da nam tako dopomorejo k večji slavnosti.
Obenem opominjam tudi vse izven Hibbinga bivajoče ude, da storijo svojo dolžnost in mi pošljejo spovedne listke, ker drugače se bo ravnalo ž njimi strogo po pravilih.
Pozdrav vsem udom K. S. K. Jednote! John Povša, tajnih, Box S j 7.
Chicago, UL, 10. maja. —Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J obhaja letos lOletnico svojega obstanka. In v ta spomin si je napravilo zraven društvene tudi krasno amerikansko zastavo, ki se bode blagoslovila dne 5. junija v naši slovenski cerkvi pri prvi sv. maši. Potem odkorakajo vsa prisotna društva na prostor “Pilsen Grove” na 40. in Elston avenues, odkoder nas popeljejo poulične kare na Ash land ali Western ave. do Elstona in od tu pojdemo s transportom do parka, kjer se nam bo točilo sveže pivo in bo tudi za prigrizek dobro preskrbljeno. Zategadelj souljudno vabljeni vsi rojaki, udeležiti se te veselice, za kar jim bomo srčno hvaležni.
K sklepu srčen pozdrav vsem rojakom, a tebi, “A. S.”, mnogo novih in zvestih naročnikov.
John Kumar, odbornik.
ukvarjamo z delom na železnici in v tovarnah. A letos ne gre z delom nič posebno dobro. Vso zimo je bilo bolj slabo in zdaj ni nič boljše. Pretečeni teden je zopet ‘_‘La,ke &hore Co.” iz tovarne ža popravljanje železniških vozov in strojev odslovila dvesto delavcev. Zatorej ne svetujem rojakom, sem hoditi dela iskat.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, pa želim obilo dobrih naročnikov.
Josip Kodrič.
VABILO NA
Great Falls, Mont., o. maja. — Prosim, da natisnete in uvrstite v “A. S.” nekoliko besed, kajti le redkokdaj se vidi kak oglas iz Montane, morda zato, ker smo bolj oddaljeni.
Kar se tiče Slovencev in Hrvatov, nas je še precejšno krasnem mestecu Great Falls. Društev imamo v tem mestu štiri, seveda podpornih društev. Društvo sv. Jožefa št. 69 K. S. K. Jednote je naj novejše, a ustanovili smo isto sami Kranjci še pred enim letom.' Napreduje pa prav dobro ter šteje že sedaj 23 udov, a upamo, da bo že v tem letu število zelo naraslo. Kajti kar se tiče dela v rudotopil-nici (smelter), gre še precej dobro. Uposlenih nas je tamkaj dosti Kranjcev, posebno pa Hrvatov.
Kar je pisal cenj. dopisnik v štev. 20. “A. S.”, da je tukaj precej slaba, je bila pomota v pisavi ali kakorsibodi, zakaj z delom gre po navadi. Od tega časa, kar ta rudotopilnica “rona”, se še ni več rude stopilo kot se je zdaj stopi.
Tudi naznanjam, da smo imeli spoved in sv. obhajilo 26., 27. in 28. aprila tako, da se je lahko vsak izpovedal v svojem jeziku, kar nas je Slovencev, Hrvatov in tudi Poljakov, ker nas je obiskal č. g. John Pirnat iz Anaconde, Mont.
Pošiljam srčen pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki in tudi onostran oceana; “A. S.” pa želim dosti naročnikov.
Matija Urich, rudotopilnicar.
VELIKI PIKNIK
—- ki ga priredi — SLOVENSKA GODBA
STONE CITY BAND
s sodelovanjem slovenskih društev
v nedeljo IS. maja 1904
na Theilerjevem parku, Joliet
V KORIST NOVI SLOVENSKI CERKVI.
Vabljena so vsa slavna društva k število v tem temu pikniku kot tudi vsi posamezni rojaki. Za dobro postrežbo, pijačo in prigrizek se bo obilno preskrbelo.
Vstopnina rojakom prosta.
K najobilnejši vdeležbi vabi ODBOR.
Kiikar & /Marinšek
S
733 Market Street
Waukegan, 111. Telefon 1683
lorenska mesnica
Leadville, Colo., 1. maja. —
Sporoča se vsem udom društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote, da je društvo pri svoji seji dne 28. apr. t. 1. sklenilo sledeče:
Mesečna plača se poviša z dnem 14. maja t. 1. za 25c, ker se vedno nahaja veliko bolnih udov. Imenovano društvo ima še dosedaj vedno
močno svoto v društveni blagajnici, ali vsled velikih podpor za oslabele mora si vnaprej pota trebiti, da ne gre v rakovo pot.
Objednem se obvešča vse tiste brate, ki imajo potne liste, da vpošljejo povikšnino 25c na meseo, kakor hitro jim sploh mogoče.
Sklenilo se je tudi, da bode društvo imelo svojo veselico na bin-koštno nedeljo t. j. 22. maja t. 1. v Fr. Zaitz-evih prostorih. Ob £10. uri dopoludne se društveniki zbero v dvorani, nato gredo skupno k sv. maši in po dokončani sv. daritvi se prične na odločenem prostoru zabava in ples. Vljudno se vabijo vsi udi, da se udeležijo te veselice; isto-tako je vabljeno slavno občinstvo vobče, da počasti v čim večjem številu našo veselico, za kar se že vnaprej zahvaljujemo.
Pozdrav vsem bratom po širni Ameriki!
Anton KoroSec, I. tajnih.
Iron Monntain, Midi., 4. maja. Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. Jednote je imelo dne 1. t. m. volitev uradnikov za bodoče leto, ki so sledeči:
Matt. Majerle, predsednik,
Jakob Shvay, I. tajnik,
Anton Podgornik, blagajnik,
0404<H04<H040404040404<H49
♦ Iz slovenskih naselbin, o
I	- \
04404040404040404040404040
Ely, Minn., C. maja. — Rudarska stavka na Ely je končana. Rudarji so zopet prijeli se dela in opustili vse nasprotstva proti superin-tendentu Trezona. Vsled tega spo-razumljenja pričela sta Calumet in Pioneer rudnika zopet z delovanjem.
Gl.
ROJAKOM V WAUKEGAN
in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najbolj Šim vsakovrstni m svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr.
Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza.
dTNaročite naših klobas za poskusni«.
Cellinwood, 0., 9. maja—Cenj. g. urednik, izvolite sprejeti teh par vrstic v nam priljubljeni list “A* g.” da naznanim rojakom, kako se nam godi tukajšnjim Slovencem.
Tukaj, v tem prijaznem mestecu, kakih štiri do pet milj oddaljenem vzhodno od Clevelanda, nas živi precejšno število Slovencev, ki se
Iz Planine, na Notranjskem,
26. apr. — Naš trg stoji le bolj v tihem zakotju in iz naše doline se le redko kaj čuje. Ta čas se tu nabira za spominek č. g. Klemencu, v Planini znanemu le kot Katrnov gospod. Omenjeni č. gospod umrl je pri Divači, na mali fari Škocjan, v starosti 71 let.
Blagi pokojnik rodil se je v Planini v Katrnovi hiši, ter je služboval kot duhovnik po več krajih, posebno dolgo pa v kraški fari Škocjan. Med ondotnimi kmetovalci bil je jako priljubljen iD to zato, ker bil je domače prijazen in postrežljiv. Cul sem od kmetov pripovedovati med drugim to-le: Ko jim je dajal kake papirje, n. pr. krstni list ali kaj druzega, jim ni samo prav nič računal za to, temveč je tudi še podaril revežu, kar je mogel. Ravno tako je revnemu kmetu, če je šel k njemu s tolažbo sv. zakramentov, rad kaj podaril z opombo:	“Fronc (ali Janez), tu
imaš. Boš imel za pol litra vina.” Priljubljen bil je posebno tudi obiskovalcem kraške krasote, ker so bile poleg cerkve v njegovi oskrbi tudi čudokrasne škocjanske jame. Za vsacega imel je prijazno besedo in včasih tudi kozarec domače kapljice. No, sploh živel je skromno in zato mnogo izdal revnim dij akom, da ko je umrl, imel je komaj toliko, da bilo je za pogreb. Verižico in uro je v oporoki določil, da se pro-dado in od skupička opravljajo molitve za njim. Torej prav nič bogastva ni zapustil po smrti, ampak to, da je ostal spomin nanj kot vrlega moža po poklicu, ki ga danes časte s tem poznanci, da nabirajo za njegov spominek, in to za okolico Škocjana nabira doneske g. učitelj Štrekelj (Škocjan pri Divači, Primorsko) in v Planini, v njegovem rojstnem kraju, pa skrbi za skuplja-nje doneskov g. E. Krištof (Planina pri Rakeku, Kranjsko).
Torej, rojaki Planinci v Ameriki kot tudi iz škocjanskega okraja ali Divače, ter sploh vsak drugi rojak, ki hoče kaj žrtvovati v slavo vrlemu možu č. g. Klemencu, naznanjam vam, da se vpošlje lahko vsak donesek na ravnokar omenjena gospoda, ali pa na našega poobla ščenca v Ameriki, g. Matijo Pogo-relc-a,„Box 226, Wakefield, Mich.
S pozdravom	Planinec.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožoe listke,
Cor. Cass & Chicago Streets»
I. nadstropje,
Tim Joliet Rational Bet.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL 9100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTN1K BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Kaša posebnost: JUDGE, KEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403OassSt., nadstr.
JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah:	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
STEFAN KUKAR
-•	— trgovec —
l GBOCEBIJSKIS BLAGOM,
- PREMOGOM IR «
S-A-Locasr,
920 No. Chicago St., Joliet. IH
Telefona številka 348.	________
|3F”Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
JAPONCI V SEDANJOSTI.

Na daljnem vzhodu se bori japonski narod z veliko rusko državo za gospodstvo v onih deželah, ki so zavite v tolike bajke in po katerih so vedno hrepeneli vojskovodje, mornarji in trgovci. In to ni vojska, kakor jih nam slika svetovna zgodovina, — to je vojska med dvema plemenoma, med belim in rumenim plemenom za duševno in politično premoč, to je vojska med dvema svetoma, med Evropo in Azijo.
Dasiravno je Azija mnogo starejša v kulturi kakor pa Evropa, jo je vendar poslednja v kaj kratkem času dohitela, a ne samo dohitela, marveč celo visoko nadkrilila. V Aziji vlada že mnogo stoletij stagnacija glede kulture. Podnebje, rodovitna zemlja, ki skoro samaod-sebe rodi človeku stoteri sad, ne da bi mu bilo treba le prst ganiti, in nadalje cela vrsta drugih okolnosti je tako vplivala na Azijate, da so se udali brezdelnemu življenju — in po tem potu sladke brezdelnosti so hodili sto in sto let.. ..
In tako je moralo priti, da je pridni in marljivi Evropejec poželjivo obrnil svoj pogled po daljnih vzhodnih deželah, ko je znal, da mu njegova domovina ne nudi več do-. volj prostora, ali tam na vzhodu ga pa čaka toliko dela. — Evropska kultura in evropska trgovina sta šli v Azijo. Vpliv delavnega Evropejca je rasel v Aziji in počasi se je izcimilo prepričanje, da je Evropa dedinja Azije. Dalje in dalje proti vzhodu so širile evropske države svoje meje, predvsem pa Anglija in Rusija. Nič jih ni zadrževalo na njih potu, kar naenkrat stopi na prste mali narod Japoncev in zakliče: “Stoj!”
In o Japoncih hočemo izpregovo-riti par besed.
Japonsko obsega po svoji velikosti tri petine cele avstro-ogrske monarhije. Napram mogočnim Rusom, katerih zemlja je v primeri z rečeno monarhijo dvajsetkrat večja, je Japonec, kakor pritlikovec. Tu bi mogli postaviti razmerje 3:1. Glede financielnili sredstev pa je Rusija za šestkrat na boljšem Stališču, kakor Japonska. Prebivalci so na Japonskem jako gosto naseljeni, da, komaj še stanujejo vsi na japonskih otokih. In število prebivalcev raste še od dne do dne. Najbrze tiči vzrok v tem,ker je bilo v prejšnjem času Japoncem s smrtno kaznijo za-branjeno 10 milj daleč od svoje zemlje po morju brodariti. Ta zakon je največ vplival, da Japonec ni nikdar mislil na kako izseljevanje. Toda polagoma se je vendar pretrgala vez, ki jih je držala doma. In Japonci so stopili pred alternativo: ali se izseliti ali pa doma umreti. Odločili so se za prvo. Število izseljencev je tako raslo, da je že leta 1900. 150.000 Japoncev stanovalo v tujini. Ali pri svojem izseljevanju so bili Japonci vsikdar več ali manj ovirani po zakonih, katere so izdale razne države z ozirom na izseljevanje. Japoncem sta ostali kot nase-lišča le Koreja in Mandžurija. In omenjeni deželi so bolj in bolj zavzemali Japonci v svojo posest ter ju hoteli priklopiti svoji domovini, ker so vedeli, če pridejo pod tujo oblast, da so izgubljeni za svojo domovino.
Umevno je torej, da se je Japonsko uprlo, ko je Rusija razglasila Mandžurijo*za svojo posest, sosebno še, ker so mandžurski prebivalci s Korejci in Japonci istega plemena in ker je sedanja japonska dinastija v Mandžuriji doma.
Naravna bogastva so na Japonskem bolj mala. Podnebje se od juga proti severu ko j spremeni; monsuni najbolj vladajo po japonski zemlji; v poletnem času vleče mil monsun, ki prinaša seboj dokaj dežja in ki jako dobro vpliva na vse razstlinstvo. Morje pa omilujejo huda nasprotstva med poletjem in zimo. Leta 1900 je bilo na Japonskem 41% gozdnega sveta, 35% praznega, \\% sveta, kjer rastejo murve, \% sveta, kjer raste čaj, 2% sveta, kjer rodi sadno drevje, 4% sveta pa zavzemajo vode in pota.
Na polju, po katerem je večji del umetno napeljana voda, raste predvsem riž, potem pšenica, ječmen in rž.
Rudarstvo je bilo v prejšnjih časih na Japonskem dokaj bolj razvito, kakor je danes. In to ni čuda. Srebro in zlato, katerega jim je preje nudila zemlja v veliki množini, je pošlo. Danes izkopujejo še izvrsten baker in antimon, -nekaj časa sem tudi maguezijo. Železa, katerega industrija je v deželi prav slabo razvita, ne- izkopujejo dovolj iu ga morajo uvažati.
Naj večje pa je bogastvo premoga, katerega več kot polovico izvažajo. Tildi petrolejnih studencev je pre cej na Japonskem, ali vkljub temu morajo petrolej dovažati ia tujih dežel.
Industrija je na Japonskem precej razvita. Predvsem se Japonci pečajo z umetnim izdelovanjem svilnatih tkanin, ki že od nekdaj slove po celem svetu, posebno pa krasne svilnate preproge kakor tudi krasna vezila. Ne pečajo se pa Japonci v najnovejšem času toliko z izdelovanjem brona in stekla. Drugače stopata japonska umetnost in industrija druga poleg druge. Japonska umetnost ni nič druzega kakor del njihove industrije. Japonci so izvrstni lončarji, kovači iu ciza-lerji, kakor tudi znajo jako spretno izrezljavati lesene stvari, plestFin tkati ter barvati. Posebno pa slove po vsem svetu kot nedosegljivi izdelovatelji porcelanastih posod.
Trgovina jc na Japonskem še jako mlada, ako jo upoštevamo kot neovirano zunanjo trgovino; začela se je komaj v letu 1859. Podpira jo 4 8 trgovskih zbornic. Leta 1901. so imeli Japonci 942 trgovskih parnikov in 3416 jadralcev evropskega dela ter še 222 jadralcev japonskega dela. Železnice so se tudi v zadnjem času precej razvile. Njih skupna dolgost znaša 5892 kilometrov. Nove železniške proge gradijo še vedno. Toda prepogosti potresi so jako nevarni železnicam.
Ustavo imajo štirinajst let. Cesar, ki se japonski imenuje “mika-do”, ima mnogo predpravice. On sam odločuje o organizaciji in o moči vojaštva v mirovnem času, o organizaciji civilne oblasti, o plači uradnikov itd. Postavodajalno moč ima državni zbor, ki obstoji iz dveh zbornic: iz gosposke in poslanske zbornice. Gosposka zbornica šteje do 300 članov. V gosposki zbornici sede člani cesarske rodovine, ki so dopolnili dvajseto leto, člani prvih treh plamenitaških razredov in na sedem let voljeni člani naslednjih treh plemenitaških razredov. Vrhutega ima cesar pravico, da imenuje članom zbornice za sedem let nad trideset let stare člane iz razreda onih, ki plačujejo največje davke, in za celo življenje one osebe, ki so si pridobile za domovino nevenljivih zaslug. Poslanska zbornica šteje 300 članov. Vpliv na določitev državnega proračuna je bolj omejen kakor v Avstriji.Dovoljena pa je osebna svoboda, kakor tudi svoboda tiska in vere. —
Japonsko stoji v vrsti civilizira nih držav jedva 35 let. A pri Japoncih ni bila želja, da dvignejo svojo državo do kulturne višine, odločilna v njih kulturnem delovanju, marveč oni so v tem videli pripomoček, da postane njih država prva moč na daljnem vzhodu. Njih na rodni značaj moremo označiti s samo eno japonsko besedo, namreč “dšiudšutsu”,kar bi mi rekli:“Kdor se uda, zmaga.”i
“Dšiudšutsu” je bojna igra, ro-ko-borba. Japonec zmaguje svojega nasprotnika v borbi s tem, da se mu daja. Japonec nikdar ne oslabi moči svojega telesa, marveč rabi moč svojega nasprotnika, da ga premaga.
Nasprotnika privede do hudega spopadka, na kar se mu naenkrat spretno umakne. In tako dalje za-peljava svojega nasprotnika, ne da bi se ž njim spustil v odločilno borbo. Japonec le gleda na to, da kolikor mogoče oslabi svojega nasprotnika — in Japonec zmaga po-
tem ne z naskokom, marveč s tem, kakor sam pravi v osodepolni besedi “dšiudšutsu”, da se uda.
Kdo bi bil mogel pred desetletji zatrditi, da bo Japonsko tako hitro sprejelo evropsko kulturo, ne samo industrijo, trgovino in umetnosti, marveč tudi moralo in predvsem krščanstvo? Mnogi smatrajo Japonce za tako probujne, inteligentne in častne, da upajo, Ja nastane v vzhodni Aziji evropska kulturna država.
Toda če pravzaprav pomislimo,ni bilo to nič druzega, kakor “dšiudšutsu”, to je igranje slabih z močmi močnejših, brezobzirno izčrpavanje močnejših, da si sami okrepe narodno stremljenje, boj med Azijati in Evropejci, katere so Azijati takorekoč za nos vodili. Japonsko si jc izposodilo vse nase moderne naprave, poskusilo vse sisteme, katere je našlo in jih vsprejelo v svoji deželi, toda nikakor ne tako, kakor jili je našlo, marveč jih obrnilo po svoje, da Japonce krepe in povzdigujejo. Japoncem je bila Evropa! nekaka lest^a, po kateri je njih! država lezla kvišku, da je prišla naj vrhunec na daljnem Vzhodu. Ali I vkljub vsemu temu je Japonsko J ostalo Japonsko in bo tudi Japonsko ostalo. Celo v dvornih krogih in v državnih uradih je evropska noša vpeljana le v javnih službah.
Pri tem naj omenimo, da je v kulturnem oziru največ storil sedanji japonski cesar Mutsuhito. Toda pri vsem tem se mikado sam ni mogel priučiti nikakemu evropskemu jeziku, dasi je študiral francoski in angleški jezik. Oblači se pač japonski cesar v evropsko uniformo, toda to le, kadar nastopa javno. V svoji rodbini nosi le japonsko narodno obleko; sploh pa ima vse njegovo domače življenje popolnoma japonsko lice. Cesar obeduje vedno po japonskem običju; v sobi nima nobenega stola; spi na sami preprogi kakor navaden Japonec in koplje se v leseni kadi, kakor njegov zadnji podložnik.
Za Avstrijca je znamenito to, kar si je Japonsko izposodilo od Avstrije. Za časa, ko so japonski državniki romali po širnem svetu, da prinese domov iz vsake države najboljše institucije, je dvorni maršal Sanno Mya Joshitane prinesel v svojo domovino iz Avstrije španske dvorne ceremonije, ki so jih vpeljali na Japonskem dvoru po avstrijskem vzorcu. Iz drugih držav je Japonsko prevzelo vojaštvo, ustavo, fiuanco in vlado, iz Avstrije pa ničesar druzega, kakor špansko dvorno etiketo. Dšiudšutsu povsod, dšiudšutsu, kamor pogledamo, v morali, v veri, na obleki in v politiki. Kakor so se Japonci vidoma udali evropskim oblastem iu njihovim zastopnikom v Tokiu in pri tem krepili svoje stališče, tako seje tudi zgodilo, ko so Japonci odprli svojo deželo evropski trgovini in industriji. Vse le dšiudšutsu in zopet dšiudšutsu.. ..
Japonci so uvideli, da se Evropejci prej ali slej popolnoma polaste one izvenevropske zemlje, kamor jim je bila pot odprta, zato niso hoteli svoje zemlje prej odpreti Evropejcem, dokler niso bili sami popolno samostojni v političnem, trgovskem in industrijelnem oziru. Evropski učitelji učili so jih v posameznih stvareh toliko časa, da so Japonci znali, kar so hoteli vedeti. Nato so odpustili evropske učitelje in jih izgnali iz dežele.
In zdaj se je moglo šele Japonsko udati tujim deželam, toda zopet le z “dšiudšutsu”. Dežela je bila odprta in inozemci so smeli stanovati v deželi in trgovati; toda svoje sodišče so morali tujci opustiti ter se podvreči japonskemu sodišču. Zemeljske koncesije v javnih pristani ščih zapadejo zopet Japoncem; tujci si ne smejo na Japonskem prisvojiti s kupčijo nikakega sveta, toda sme jo ga le za določen čas vzeti v najem in pd smrti najemnika pripade v najem vzeti svet zopet Japoncem. Tujcem ni dovoljena obrežna trgovina, celo z nekaterimi javnimi pristanišči ne. Tujci pa morajo za svojo trgovino plačevati znatne davke.
Japonci so svojo zemljo odprli Evropejcem, ampak tako, da bo v bodoče še bolj varna pred poslednjimi, kakor je bila poprej. Zopet dšiudšutsu — kdor se uda, zmaga!
Tako je Japonsko v sedanjosti.
In mi Slovani nikakor ne simpatizu. jemo z Japonci, marveč želimo ruskemu orožju slavne zmage taift na daljnem Vztoku. Japonci so drzni in ukaželjni ljudje; toda ukaželjni le iz samega golega egoizma. Od nas so prejeli vso kulturo, ali njih zahvala za to je nehvaležnost! Japonci se hočejo dvigniti do prve države— in mi jim bodimo lestva in jim dajmo svoje pripomočke:	Ce pa se
vprašamo, kako je moglo priti, da so nas Japonci vodili za nos visoko izobražene Evropejce, imamo odgovor na to samo v eni besedi, in ta je: dšiudšutsu.	“Slovenec”.
000000000004X90000000000000
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefon a štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. J?
oooooooooooooooooooooooooo
Dobro vino!
Naznaniam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c_galon in višje. Dobro črno vino po 4ec galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslat: po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IM:. ROGINA
P. O. Box 64.	CROCKET, CAL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Haras j?
Chicago telef. 2794 mJN. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET , ILL
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsk-o-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cuuard Line
ustanovljena l. 1840.
.... Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Torka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
ULTONIA (z dvojnim vi jakom, 10,402 ton teže) v torek 24. maja.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 7. junija.
PANNONTA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton tež«) v torek 21. junija,ter zatem redno vsakih 14 dnij.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnostjo naše
‘‘The D. S.” 105. in ‘‘MeeManm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
VSAK DAN
Dr. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil.
I
g
Í
I
II
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežini in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, Iti.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Piranî35
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
setloon.,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Skrivnost Dr. Collinso- g Vega zdravljenja obstoji [j! v tem, da je po dolgem | študiranju v šolah in bolnicah iz našel zdravilo, ki ne-le ozdravi vse T>oliio organe, temveč tudi deluje na ves p živčni sistem, ga ojači in p uravna celo truplo, da se p lahko ubrani poznejših p
napadov bolezni.	p
lij
N ika i* ne n ji- (|
raj s a m ega | sebe.
[t
m
te
1 i
■joj i\Te napenjaj preveč svojih močij in ne čakaj, dojil k.ler te bolezen ne spravi v postelio!
p Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita Dr- ^ p ColliilSOva zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ame- [n juj riške hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu |S H povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni, j™ E ki prete življenju starišev in otrok. Vsako obljubo je držal, koli- p kor zmore človeška moč in danes so Dr. Collinsova zdravila pri-poznana.ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu.
Sokvarjeni želodec ozdravljen.
Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1878, to je 25 let. Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri različnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel pomoči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr.
Collinsa in on mi je poslal ljeke, po katerih
I
p,
I
jp sem se kmalo popolnoma ozdravil.	^
p Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na ^ M njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi.
Ostanem Vam do groba zahvaljen, Vaš
&	Bartol Jenček.
ni
1
i
[i
te
1
1]
g	New York, 7. marca 1904.
p Cenjeni gospod zdravnik!
pošujo
Simon Luzar, 41 North Front St., Reading, Pa.
Od plučnice ozdravljen.
Priloženo Vam pošljem mojo sliko z da ista z pismom vred javno priobčite.
Bplana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici.
Slišala sem od Vas in poskusila Vaše ljeke, ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti.
Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli.
Vaša hvaležna
M. Čampaniak.
Oollins
[Ti
1
i
1
i
p
tl
p
HJ 69 Third Avenue,
JProi:
P
P
je brezdvomno dokazal, da 1
n	i 1 î oí i	rl v» o _ Iu
vi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči P pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše [tf bolezni.	‘ p?
Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazlič- p! nejše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v 12 urah. ri
Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic p in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo p danes znanq zdravilo.	"
Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole.
Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razširiti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo zdravilo.
Ni.jegoA a ostala zdravila so isto-tako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenjena zdravila.
si bolim?
g Piši Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo
pl poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popol-Jl nemu zdravlju.
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th St., New York.

Mfltiia PniVAralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, J’»a Lija ruguicil prstanov in drnge zlatnine.
Ǥ*| BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG |
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni......$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni...........$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo.________________
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneskrnaj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- naj s« pošiljajo pod naslovom. M. Held, Mich.	POGORELC, Care of B. Schuette,
52 State St., Chicago.
POSKUSITE JE!
Kylltaiiser Waldkrauter
^^MAGENBITTERS.
Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah irlrotliln in jetrih. Ojači in prenovi ¿UldVliU cel sistem.
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Miliael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. Statejin Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
blizo
agrikulturnega
poslopja
P
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Severova zdravila. '
Severov balsam življeaja
vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
j Severovo mazilo j zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se ’ delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c.
Severov i kriči stilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mr-huije ter utrujenost.
$L 00.
Severovo i zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane
na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili.
Severov
balzam
za
pljuča
ozdravi
kašelj,
prehlad,
gripo,
davico,
hripavost,
vratobol
iti vse
bolezni na
pljučih.
t*p
25 in 50c.
Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
$1.00.
Severov
Nervotou
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanjain slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tegavjed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit.
25c, s pošto 27c.
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
SPOMINI NA DOMOVINO.
f	Spisal M. P.
304044040404040400404
404ol
♦CK>4l>404400««««>004
MALI OGLASI
Ü1
Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj.
XXIX.
Z zvonika v Škocjanu zjutraj imel sem krasen razgled po bliščečih se skalah in vaseh kraške okolice. Ne daleč od Škocjana vidi se fara Vre me, ki je neki ravno na meji ljubljanske škofije.
Ze proti 7. uri prišel je omenjeni o. g. K —c, ki mi je razkazal to znamenito cerkev sv. Kocijana, ki je vkljub ne preblestečej vnanjosti pa znotraj tembolj dragocena. Altarji kot kipi svetnikov so večinoma iz črnega marmorja, in tlak pa krasijo mnogi grobovi, na katerih so vdol-bljene razne podobe in napisi, kar kaže, da so tu nekdaj gospodarili imenitni grofi, ki so prošli s časom kot njih viteška slava. Č. gospod mi je tudi kazal na grob, ki so ga po nekem opravku odprli in neki našli v njem še skoro do dobrega ohranjeno truplo že davno noter položenega veljaka. Potem razkazal mi je še več mašnih priprav, kot tudi z nekakim ponosom pokazal na kelih, ki mu ga je neki princezinja Štefanija podarila ob času že omenjenega obiska škocijanske jame. Daši je mož star nad 70 let, vendar vkljub ojstri kraški ljurji redno opral j a službo *) med ondotnimi kmeti ter je, kot sem videl, ko so skupaj okolični kmetje hodili, kaj preprost in priljubljen med njimi, kar se pri mnogih, zlasti mladih njegovih tovariših pogreša.
Tako sva s torej s č. gospodom ogledala to starodavno cerkev, ki je na hribčku, pod katerim so naravne, votline tako, da stoji ta hrib kot na treh nogah, in spodaj se kaj lepo vidijo naravni mostovi, katere izdolbla je polagoma čez stoletja voda.
Zlasti zanimal me je zvonik te carkve, ki je do vrba zidan iz rezanega kamena, in lepo videti je bilo skoro pri vrbu zvonika rože, ki so cvetele iz kamnitih razpoklin. Na zvoniku sedelo in semtertja letela je polno jamskih golobov,ki jih je cele jate.
Potem ogledal sem si še bolj natanko zunanjost teh votlih hribov in imel krasen razgled s Stefaniji-nega prepada, odkoder se kaj lepo vidi v dolino, k vhodu v jamo in razne male vodopade. Pri tej strmini je neki Štefanija, sedaj ogrska grofica, počivala ter imela razgled v prepad, in temu na čast zgradili so prav nad prepadom, ki je globok 160 m, zidano ograjo, čez katero se varno gleda sedaj v globino. Nad tem prepadom je vasica Betanija, kjer živi borni kmet, ki ima lepo obdelane tiste male njive med skalovjem, med katero sadi tudi vinsko trto, ki neki zadnje čase dobro obrodi, kot i drugo sadje, zlasti češplje. Med skalovjem se nahajajo tupatam strupeni modrasi (gadi). Reka, ki se po otlinab pretaka vedno nižje, pada kot po dolgih stopnicah doli proti postojnski jami. (To je bržkone povzeto iz kacega semipo-latinskega zemljepisja. Op. stavčeva.) V njej se dobe okusni raki in ribe.
Ogledal sem si tudi pokopališče blizu cerkve, kjer je tudi nekaj imenitnih nagrobnih spomenikov Kot mi je č. g. K. povedal, se tu puste zakopati včasi odličnjaki, ki se jim je živečim za časa obiska ta kraj priljubil. Ker, kot že povedano, ta podzemeljski kras prihajajo gledat od daljnih krajev.
Ravno za čas mojega obiska bili so trije potujoči bogatci in to neki iz Švice, ki so pregledovali s spremljevalcem takozvano Črno jamo v kraškem okraju. In spremljevalec, ki imel je ženo in družino, se je v jami pri tem smrtno ponesrečil, in ti obiskovalci so prostovoljno skrbeli ponesrečencu za pogreb, a ženo, da bode laglje skrbela za svojo dru žino, so neki bogato obdarovali.
*) Kmalu, potem, ko sem te ‘ ‘Spo mine” napisal, dobil sem glas, da je omenjeni č. g. Fr. Klemenc umrl dne 29. decembra 1903 in to v že omenjeni mali fari Škocjan. Njegov pogreb bil je neki tako obilen od raznih prijateljev, kot tacihmalo v Škocjanu. V miru počivaj, moj sosedni rojak! M. P.—iCenj. čita-telj glej tudi dopis iz Planine na Notranjskem v tej številki. Op. kor.
(Dalje prib.)
»40404040t«>«t»*4004044040
NA PRODAJ—HIŠA S 5 SOBAMI
na 707 N. Broadway in dvojna hiša z 10. sobami na 1105 -N. Broadway v Jolietu. Za nadaljne podrobnosti pišite na Geo. Beyer, Room 614 MilTikin Bldg., Decatuiylll.	22t4
ZEMLJIŠČA-HOMESTEADS —
na Rosebud Reservation, Gregory County, So. Dak., so sedaj odprta za naseljevanje. Za natančen podpis, knjigo in mapo pošljite $1.00 na agenta Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111.
2214
NA PRODAJ ŠE DOBRO OHRA-njeno novo pohištvo po mzki ceni. Vprašati je pri Jos. Gršič, 1205 North Broadway.	2114
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-
jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
MI HOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš In posopij mehki in trdi les, late» cederne stebre
deske in šitiptn vmi.vrue
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno, kupiS Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Na prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
Vprašajte svojegamesarja za
Aftajm domače Hotni
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno' zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
Matija Fink, . John & Joseph Mausar,
202 Stone St. N. W. Phone 1142.	418 N. Elnff St.
Fred Sehring * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephons 26.
JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDR.	IV_A_IST	POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu ODčinstvu.
Glasovit* proslavljeni zdravnik,
iti se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pl uči h, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega roiaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
---VSI ONI:------
zateri ne morejo osebno priti k njemu,, naj opišejo natanko svojo boiezen, kako jo stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dra, Pohcka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Km, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
Spoltovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in Črevih iu sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	Val udani	JOS. ZGANIČ, Hastings, Pfc.
Spoltovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega tem trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da Aloj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vale vspeino zdravljenje.	STEVE MA RAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra nik:—S tem vam naacanjam, da je moj sin povsem dobil zrak iu dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City.
Spoltovani gosp, zdravni Velia vara hvala za svoje zdravljenje-z težke bolezni.
T DM. JURKOVIČ. Iron Mountain, Mioh
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor—Vsa pisma naslovite na:
I>H Gr. IVAIN POHEK,
Post Office Boxes553 & 563.	’ KANSAS OITY, MO
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)	1
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Bit (loéis.
and Porter.	O
«J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 17!
gQQOQOOOOOOQOQOOOOQOOOOOOQ!
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober iunč.
oooooooooooooooooooooooooo
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
HENRIK H. ¡¡TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA V TV 1 NOTAR
S*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško iu angleško.
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.in
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
m
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
$ POZOR!
4
THE
CELA ZALOGA PRODAJALNE POZNANE KOT
#
❖
4
NOVELTY STORE
POZOR! $
#■
Tí?
307, 309, 311 NORTH CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
TJ7	'	'J*
¿L.	DA	CDDCMCN |CN A	V	nClMAB	obstoječa iz $48,000.00 vrednosti v raznem suhem blagu,	#•
^	ul)	Jrl\Ll"u*JLl*A	V	UPIAfl obleki, čevljih, ženskih klobukih, groceriji i. dr.
... ’ ¡^1
ife Pridite k nam s pričakovanjem dobiti nekoliko več za svoj denar C T PDF DP D Sl CCi 4 ¥	kakor kie druuie in ne bodete presenečeni.	^	W
KAROL MEDIC.
MARTIN MEDIC.
MEDIC BROTHERS
STA OTVORILA
«
novo slovensko pekarijo \
na prejšnjem mestu Henry Oilenthala.
1004 NORTH BROADWAY, JOLIET, ILLINOIS
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 VVAUKEGAN, ILL.
¡¡£gT° Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljo pri svojih groeerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas.
Zagotavljamo vsem dobro blago po nizkih cenah.
Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter ob ženitovanjih za napravo kolačev in potic.
F. KORBEL & BROS.
K
prodaialec vina <><1 trt« iti žgania
Sonoma Co. Caliíornia,
Vshoina zaloga Yina io urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
Gumbe, znake in bandera®©
Kupite lahkopri nas po zelo nizki ceni.
¿puli,
ii i pf-vj
sodality!
e»	Pišite nam po
cene predno naročite drugje.
W. J. FEELEY CO.
6 & 8 HonroeSt., CHICAGO
I Kje je naj Tool j varno naložen denar? J
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
m;
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
:Mestna hranilnica ljubljanska!
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zaToda, kateri bi se v tem ozirij mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še ^ mesto Ljubljana z vsem svejim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne i čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom l > in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletn ih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
Dvoje teorij je glede kolikosti krvi v krvni posodi. Po prvi ima ženska, ki tehta 144 funtov, osemnajst, po drugi samo enajst funtov krvi. Ker je kolikost primeroma mala, je očividno, da bi se moralo' vsako nepotrebno zmanjšanje vsekakor zabraniti. če se zaloga zmanjša, kot pri ženskah, je potrebno izgubo nadomestiti. Zatorej bi morala vsaka ženska, ki trpi an-aemijo ali malokrvnost, bodisi naravnost vsled krvotoka, neprestanega bivanja v zaduhli domačiji, dojitve otroka, dasi je sama slabotna, ali vsled krvotoka, neprimerne diete, razburjenja in težkega dela, uživati Severov kričistilec. To je izborno zdravilo, sestavljeno iz čistih rastlinskih kosov, pospešuje prebavo, izločuje vse strupene stvari ia telesa ter dela novo in obilo kri. Tiste, ki so rabile Severov kričistilec, niso samo zdrave in krepke, marveč tudi lepe, kajti kjer je kri čista, tam to kaže zunanjost. Tiste, ki so rabile Severov kričistilec, ne poznajo težav pri dihanju, premalo apetita in želodčnih krčev, niti jih ne muči srčno utripanje, utrujenost in omotica. Tako razdražljive niso kot nekatere njih prijateljice, nasprotno se kažejo čudovito pokoj-nost in potrpežljivost, ter se svoji okolici prijetno smehljajo. Severov kričistilec je pač življenje rešil mnogim ženskam. Mrs. Beatrice Hanzel iz Haymow, Neb., pravi: “Bila sem tako slabotna, da nisem mogla prehoditi sobe in kri mi je kar pipala po žilah. Nato sem kupila Severov kričistilec in pri-poznati moram, da se odtedaj tako dobro počutim, kot se nisem nikdar preje. Brez tega zdravila bi že gotovo bila v grobu.” Severov kričistilec ozdravi anaemijo, klorozo in revmatizem;ture, uljesain izpahe, v kratkem vse krvne, kožne in spolne bolezni. Cena §1.00. Na prodaj v vseh lekarnah ali pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
“KOLESA, KOLESA,
DOKLER JIH JE ŠE KAJ ! ”
Ravno zdaj je pravi čas, da si omislite kolo, ako ga hočete rabiti cel poletni čas ko so ceste dobre in je vožnja venkaj na farme tako prijetna.
Ne odlašajte predolgo ampak pridite si k nam izbrat naša
Mitehell kolesa po $20.00.
BARRETT BLOCK

| Nenavadna prilika za podjetnega I Slovenca ali Hrvata.
; FRANK SAKSER,


109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
'•-•-•♦«»«»»•"••"•■'•■'•■'•■'•'"■•"••"•»•»•«'P«»»«'»»«*'
Naznanjamo vsem rojakom po Jolietu in okolici, da se nahajamo sedaj v svojih novih prostorih na
406-408-410 North Chicago Street.
Naša zaloga bo kmalu vsa na svojem mestu, ter bo najpopolnejša v izberi oblek, čevljev, moške oprave, pohištva i. t. d. v celem Jolietu.

Opozarjamo Vas na veliko otvoritveno prodajo, ki se bo vršila v kratkem ter se priporočamo še nadalje cenjeni naklonjenosti svojih odjemalcev.
Temna slutnja.
“Kaj hočete od mene?”
“Tisti mož sem namreč, ki ste ga zadnjič na gonji obstrelili.”
“Za to ste vendar žedobili plačilo za prestane bolečine.”
“Seveda, a prihodnji teden je zopet gonja, in zato sem hotel gospoda barona prositi male predplače.”
Samo oči so mu bile lačne.
Tonček je jedel s tako dobrim apetitom, da ni mogel, ko je bil na mizo prinesen poobedek, prav nič več jesti. Tiho in žalostno je tu sedel in gledal na dobro stvarco v krožniku.
“Zakaj ne ješ, srček moj?” je vprašala mati.
“O mamka,” je odgovoril malčik, “ker so mi samo oči lačne.”
Nedavno mi je neki potnik dal škatlico Severovih oblatov za glavobol in nevralgijo in našel sem, da so najboljši, kar semjih kdaj rabil. Fosljite^mi še eno'škatlico. Albert F. Koch, Echo, Minn.” Cena 25c, pipošti^Vc. W. F. Severa Co., C' dar Rnpids, Iowa.
Oddajo se v najem izvenredno ugodno ležeči prodajalniški prostori, v katerih se je preje nahajala trgovina “The Eagle” na
417, 419, 421 North Chicago Street.
Za Slovenca ali Hrvata s trgovsko izkušnjo ter nekaj kapitala je to najboljše mesto. Za podrobnosti se je obrniti na
W. J. CUMMINGS,
Manager Sweet Orr & Co., Joliet, III.

mmmmmmmmmmmn
HENRY * LATZ
kontrakto! in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
KADAR SE SELITE
ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delili, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas.
Urad in železniški tiri na
L. M. RUBENS (>0()-G08 Clinton Street.
0ÍÍ5 telefona 502.
Nasproti E. J. & E. Depot.
JOLIET, ILL.