Cena so cent« UKJ&DftlATVO iS UPRAVA: UOTBLJAaNA, PUOCAMUKVA ULICA • IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oglat* is iraijevm* Ualt* ta mos« CTNIOVF rtTBItlJCITA ITAlJANA 8. A- »ČILANO Pedercso attacco di Sorze ccrazzate nemkhe respinto bc carri armati e 10 veli voli del nemi c 3 distrutli OONCESSIONARLA ESCLUSTVA per e pubblicita di guerra n žavni podtajnik zunanjega ministrstva II Quartlcr Generale delle Forze Annate \ Bastianini. funkcionarji ital>: nskega comunica (n dat a di 10 aprile 1943-XXI d 1050: *ar:c; i velivoli risultano ahhattuti da cacriatorj i tal i a m e germanici. 1 altri in nfediterraneo da nostri apparerchi dj seor-la a oouvogli aere.i. Napoli, Caglvari e l^a Maddalena sono *tate bomhardate da formazioni dell'avia-zionr anjrlo-americana. ln Tonittia ta persistente press«one n»*-> miea viem rontenuta dalle forze italiane e germanjche che offettuano ordinatamente i UiOVfinentl predisposti. Le sfavorevoli rondirJoni atnio*»feric'h»' hanno ^randemente lfmlTft*a 1'attivita delle Cppoate aviazionl. an napad sovražnih c klopnih sil odbit 60 sov: 3žnikovih tankov in 10 letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je *«#» javil danes naslednje 1051. vojno poročalo: Na ttinthkem področju se raz\ija obrambno premikanje osnih čet po nacrtu. V srednjem odsetili Je biJ z moćno podporo letalstva xavrnjen moćaa napad sovražnih oklopnih sil, Id so Izgubile 60 »»klopnih voz. Naši bombniki »o o^pcSno napadali pre--%krbo\alna tu pristaniška oporišča sovražnika, s tiri letala so zrasli) italijanski in nenrški lovci, dve drugi pa nad Sredozemskim morjem naša letala, ki so v eraku spremljala konvoje. Oddelki anglečko-amcri&kega letalstva so bombardirali Neapelj, Cagliari ln La Maddalena. V Neapljn se je deloma porušilo nekaj poslopij, med prebivaJstvom pa Je treba obžalovati 4 smrtne žrtve ln 34 ranjenih. Tri štirim ot orna letala so se zruftila v morje po jsastngl lovcev, četrto pa je hilo trrdčeno 7 obstreljevanjem obrambnega topništva. Število žrtev v ostalih krajih Se ni ugotovljeno. m Glavni stan italijanskih Obkrožen*h si! je objavil danes naslednje 1050. vojno poročilo: ministrstva za zunanie zadeve in oficirji vrhovnega italiianskega poveljni-Štva S Fuhrerjem so bili prisotni ob s< : varnosti, ki bi z zapada ali vzhoda : ogrožala evropsko-afriški prostor. Zno-I va so bili potrjeni skuoni cilji, ki jih j sile Osi zasledujejo za obrambo evrop-j ske omike in za pravice narodov do I svobodnega razvoja in sodelovanja, j Zmaga v trojnem paktu združenih na-I rodov bo zagotovila Evropi mir, ki 1 Jamči sodelovanje vseh narodov na ■ osnovi njih skupnih interesov in pra-| vične razdelitve gospodarskih virov sveta. Razgovori med Dueetem in Fuhrerjem in razgovori med njunimi sodelo-valci so potekli v duhu velike prisrčnosti. Italijanske in nemške čete v Tuniziji vzdržujejo stalni neprijateljski pritisk bi v redu izvajajo v naprej doloeene premikanje. Neugodne podnebn*- okohAoine so včeraj ! v velikem obsegu t mejevaJo delovanje obojestranskega letalstva. Junaška rnrt Ducejevega mušketirja Rim, 11. aprila, s. K-> ruski fronti .i«? p&-de3 Duerjrv mušketir Riceardo Frrian: vojnj piTstov.ljec, r^ročnik planinskih in-ženiorcev od tr dentinske divizije, funkcionar min'strstva xa javna dela. rojen v Rim v juliju 1905. vpisan v stranko od IoVj. 192 iKieležnik Pohoda na Rim. Uspesni očiščevalni boji Močno letalsko bombardiranje sovjetskega zaledja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. apr. \*rhovno poveljnstve nemške vojske je ob-favdlo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan. razen uspešnih očiščevalnih bojev na področju severnazapadno od J/, j uma. mirno. letalstvo Je napadalo po raznih odsekih i motnimi silami sovjetsko postojanke in V južnem odseku Je našim četam uspelo, da so se odločile ed sovražnika, in nadaljujejo po načrtu svoje pokrete na nove postojanke. Sovražna letala so metala preteklo noč v južnozapadni in severnozapadni Nemčiji brez načrta rušilne in zazidalne bombe, predvsem na nezaščiteno podeželske občine. o: reljevalo sovražni dovor in industrijske i Pri teli napadih in pri dnevnih napadih SSb- V jimiju 1040 i'e Ricx?artic Fahiani prosil za vslcp v vojsko in se je udeležil operacij nn zapninl fronti ter v Grč ji, AJbaniji in v ! Rusiij. Vse je žrtvoval pri izpolnjevanju j »voiih dolžnosti Ob zori dne 19. januai-'a j 1943 je bil ko je izvrševal poeebn- nalogo, | ranjen od avtematičnega erežja v trebuh ter se je upiral soviažnku do zadnjega srLrela iz svoje pištole in do žrtvovanja živ ljenja. eilje v zaledju BevralJtPm V hudih menjajočih se lx>jih so bili zn-vn: 'y ni sovražnikovi napadi /,a prodor juž norapadno «.m! T'ini<*a in zapadno od Kai-ruana, ki jih je OftQ ■ —dmoftwiiwi silami m so iih i>of'»^r«'i «»nčni letftl«k» oddelki. Sovražniku so bile deloma v protisunkih povzročene hude iztpihe. razen teg:a pa Je bilo uničenih tudi fiO oklopnih voz. kej^ih angleških letalskih sil na ohalno področje zasedenega zapadnoga ozemlja je Izgubil sovražnik 13 l^tal. V Bokavst.em prelivu je prišlo v Jutranjih uri»h 10 npriln do kratke bitke med nemškimi StrJtftnikiftl čolni in tremi an^le-«.»xirni ton:ii«:irkami. izmed katerih sta bil{ dvo hn^n n«škodo%ani. Vomške ladje niso imele nit» škotle niti izgub. Svečan? proslava državnega praznika na Hrvatskem Papež na pobožnostl v baziliki sv, Petra PobužnostS je prisostvovala tudi princesa Piemontska Vatikan, 11. aprila, s. Nj. Sv. l»ij Mil je prišel popoldne v baziliko sv Pe tra in se udeležil postne prdige. Navzoči yr bila tudi Vis. princesa Piomontskn, ka-iero jo pri vhodu v baziliko "»rejel ko. mornik in jo spremljal io sedeža ob oltarju. Bazilika je bila napolnjena z več tisoč ^Tmtfc, ki so z žrivalurmi ovaci^ozm prejeli sv. očeta, ko je vstopil ob 17 30 b svojim ob čajnim spremstvom ,r svetiš5a. Cerkveni pevci ao napeli »oiagnifikatc. P "j XII. je stopH z nosilnice in poKlekni: pred Najsvetejšim Msgr Vicentin:, gene. ralni vikar kapitlja. je irtoniret s-edot v nosilnico in odnesli so ga iz bazilike. Obreda so se udeležili: uružir..i Pacell . številni član diplomatskega zbe-ra, akreditiranega pri sv stolici, veliki molsiei vojaškega malteškega reda. guvjmer me- j sta Vatikana, pati-'ciji. rim?ko plc*nst^*o v : sk redi in katoliški .^avo^Ti v t>ooc hn°m oddelku so bili Številni pohabljeni oficirji in vojaki ter vojni ranjenci. Zapreb. 11 apr. s. V \->cj Hrvatski so vce* raj resnobno pnislavili obletnico ustanovitve Nezavisne Dr/ave Hrvatske V Zagrebu so bila raznovrstna zborovanja in manifestacije j med nj mi voja-ka parada ob navzočnost' Po J 2'avn ka. članov vlade, visokih dr:avnih tunks cionarjev usta-kih prvakov dip!omar>kcL:a in konzulame^a zbora ter italijanskih m zavez nizkih vojaških oblast. Po paradi ie Poglavnik obse! glavne ubce \ sred >ču »n prebvalstvo mu je priredbo ovacije Nato je Pil v vladn palači uradni spre;em ki so se ca udelež le številne hrvatske :n 'nozemske osebnosti Po-poidne je bil v narodnem gledališču koncert zagrebške Fflharnionije nd!okom ie Poglavnik ponvlost"! nekatere rrvce za knzn no voiaškerp zakoniku Madr'd, 11. apr'la, s. Omenjajoč drupro obletnico ustanovitve Nezav sne Države HrvaLske podčrtava tisk. aa sta Italija tn Nemei;a s tem, da sta omogočili svobodo in n^olvisnost te države po ra/".£>adu Ju-°:oslavije. zadovolj li uprav cena - soč'etna stremljenia naroda, lala s''etu prv zg"ed ureditve nove Evrope ter Jokazala, da Rim in Berlin držita svoje obb'uoc. Listi opozarjajo zlasti na velikodušno sodelovanje Ital je pri urtvarjanju nov-^ ^ržave. katere trdno evropsko vzaiemno polit'ko m junačko prot:komunistienc borbo tkk! vodstvom Pogiavnika *5ovoličnjejo. V Maced^niji proslavili obletnice osvoboditve Sofiia. II apr s V vse] Maccdoniji so pn> slavil* d-ugo ob''tn'co osvobod tve. V glavnih mes^h so pel: Te Deum m upravili Številne zadušnice v spemtn vojakov, ki so padli za svobodr Macedcnije. Počastitev spomina padlih pripadnikov 24. legije črnih srajc v Milanu Milan. 11. apr s Posebno svečano je Milan počastil »navzoče pod prapori« 24 legije na* padalnih Č^mh srajc ki so se. združen v žrtvi S pe>ci m topničarj? div zije Cuneo. juna:ko borili in slavno padli v bitki pr Himari na kim vsi zastopnik' civMnh in vojaških oblast; ;n hierarhi Stranke Svetišče je bi'o napolnie no z zastopstvi s prapori m zastavami vseh organizacij albanskega fašizma in bojevniških druženj V srednj ladji » 8c razvrstili od= delki vojske v otcžiu ter oddelk Lctalsna in Milice. Navzoči so bil- rud1 nermk1 ceneram konzul rn konzuli prijateljskih držav Kardina'1 nadškof se je udeležil svečanosti in jc ob koncu vernike nagovoril Nato so bili v vojašnici legije Carroccio resnobne počaščeni padli mihčn'ki. Na dvo-ršču so bile postroiene čete 24 legije, zastop--^tva vseli specialnih oddelkov Mi'-c^ ter ee« turijc prcdvoiaslcih in predmornanškh odre^ Prapor legije s častnim spremstvom je bil obdan z zastavami m praporci Ob svet šču so bili postrojeni hrabr povratnk- ;z H^mare in svojci padlih Navzočni so b li zastopniki oblasti m prvaki Stranke poveljujoči s^neral te-rtrorialne obrambe generaln' konzu! Rome-^ialli, ki je poveljeval dvema centurijama 24 legije v b tki povelin^k področja ČTtiih srajc konzulam zastonmk' 'n visok -if cirj- vseh rodov Vojske m Milice Zvezn rajnik k se je poklonil pred spomin sk »m ploščam padlih v vo|a§mcah treh poflwv d^ziir Cuneo 'e poloi'1 lovoriev venec v «veti?ču legije C«r» Nadaljnje vence ao položili prcveljnik obrambe m nemški generalni konzul. Ko so oddelki prezentirali ore ž je. je zvezni tajnik izroči poveljnikom legije Carrcccio in legije F c rr ca zapisnike »navzoč :h pod zastavam'« Vojaki so pozdravil? Duceja in nato zapeli himno bataljonov »M« Manifestacija v Turinu Turtn, 12. aprila, s. Zavod za fašistično kulturo je skl cal v Teatru Balbo veliko zborovanje črnih srajc in ljudstva. Zbore vanja so se udeležili zastopniki oblasti, hierarhi in zastepnki slavnih Oboroženih aH Don Guglelmo Biasutti je govoril o vojakih na ruski fronti. G vor hrabrega kaplana so navzoči večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem. Fašistična svečanost v Hamburgu Hambnrg, 12 apr la, a. Italijanska zajednica je včeraj na patriotićnenn zborova, nju. katerega so se udelež li *~udi vsi italijanski delavci tega oodročja, ter Konzularni zastopniki m faši3*ični hilerarhi, proslavila obletnico ustanovitve borrenih fa-šijev. Zbrani so mogočno mani fer, U rali za italijanstvo 'n dolgo vzklikali Domovin'. Kralju in Duceju. SkupSčrna konzumnega zadružništva Milan, 11. aprila, s Ob prisotnosti zastopnikov prefekta in rve^iiega t? jnika je bfa davi skupšetna Itadiiajiakegr^ koope rativnv^a oskrbovalnega zavoda pod. predsedstvom n^ce'nlca fafilMlenog^ nerodnega Nacionalna Kitajsksi neemafno v taboru trojnega pakta Tokfo, 11. apr'la, B, Pre^c~dnik zakonodajnega odbora nrc.onalue Kitajske J"aro { Kenkmnpo je med svojbn obiskom v Tokiu v izjavah zastopnikom tujega ti«=!ca zatr- ; d?'l dopisniku ae^encij^ Štefani da je edin-stvo med Severno Kitajsko in nacionalno Kitajsko, vprašanje, ki se t»ce bližnje bo- ] dočnosti Teritor jalno ^edinjenje ^ftafsfce, j je rekel doslovno Kenkuimo .->c dcveoia i tudi do zakonodajnega edinstva r.C tajske i Nadalje je ugoto\il. da bo San^haJ pod ; japonsko-kitajsko kontrolo v bodočnost1 izredno važno svetovno trgovinsko središče, ki bo neposredno prispevalo k 'azvoju vzhodne Azje. Uram, je dodal mmst^k da se bodo čunglrnške množiee p-tiružlte mirovnemu pokretu. Japonska p!it'Ka nima nobenih ter t ori jalnih ambicii temveč nudi Kitajski ogromne možnoe+i tazvo.ia in ji bo v kratkem času omogočila, aa bo postal nadvse >ažen član na azijskem; področju. Po nafitetiu prednosti ki j h Je Kitajska od pričetka svoje .nterveneije v vojni za Veliko vzhodno Azijo dosegla. Je Krnkumpo zatrdil, da namerava Kitajska sodelovati v tej vojn z vsemi svojimi silami. Pod vodstvom Vang*ingveja, je za-kliučil minister, se vse prebivalstvo pripravlja za borbo do zmage. ja. Nav'zoći so bili delegat*" zadrug iz najbolj oddaj jenih področij Italije. Polnoč tevil-na skupščine je vzela na znanje, da je za-vol v popolni disciplini opravil vae naloge in nadziral v letu 1942. prodaje za skupno nad 400 milijonov lir. to je nad 150 milijonov več kot prejšnje leto Skupščina, ki se je pričela in se zaključila 8 pozdravom t>uceJ3, Je potekla t rorefeo namero nadaljevati pot zadrufari*ŠTva konzumov kot učinkovito odporno aredstvo na notranji Hude izgube čangkajskave vojske Teklo, 10. apr. s. Iz vojaških krogov se je zvedelo, la je sovražnik meseca marca pustil na bojišču v severnih pokrajinah Kitajske ln južnih predelih Rumene reke nad 4000 mrtvih. Japonske Čete so zajele 3000 ujetnikov in zaplenile 2000 pušk. 190 topov, 49 strojnic, 3165 ročnih bomb in še drugega važnega vojnega bi'ga Med operacijami sta bili uničeni dve skladišči z municijo, dve drugi pa z živežem. Angleški p?raz ob indijski meji Tokio, 10. aprila, s. Japonski glavni stan objavlja, da ao enote japonske vojake po-; pomoma obkolile 6. brigalo anglesko-! indijskih čet ob birmanski meji ob obali ' Bengalskega zaliva. V nizu spopadov so j uničile sovražnika, in ujele poveljnika brigade. Angleški general v japonskem ujetništvu Lizbona 18 apr s Iz Londona poročajo da je eeneral Caventish poveljnik angle-%ko-ir.diiske 8. br*«rade padel v laponsko uTetr»5tH*o med bitko, ki se je razv'la ob indfjsfco birmanski meji na obali Bengal-zaliva. Savfetske letalske izgube Berlnal:.2p.iarlagvn atrdounilhwvnimih1iH Berlin, 12. aprila, s. Snočnje vo.-#ti z vzhodne fronte pravijo, dri po Sovjeti aavsttc slabemu vremenu včeraj nm v južnem ku fronte izgubili po divjanjih tt|potovl tvah v letalskih dvobojUi l^ letal. Nadaljnja tri letala so nomški lovci eeetrelili ▼ srednjem odseka tr nte, kjer so l • i renske, okolišoine omejevale todj delovanje na letališčih. B3ji na finskem odseku Helsinki, 11. apr >. Finsko vojno nor 1 javlja: V Auinjih 24 ursh ic Wo obojestrao-*»Vo bojno dci»;>anjc na front: Kardske in Au* nu^ke ožine. Na fronti vshodne ICarelijc »e finska napadalna patrulja v odseku i itm Hi aselke vdrla v neko MTf jelako utrjeno p€Str> janko in pftjn*ffl v mik ofenzivna pMisds ■ I ub:la kakih 30 sovjetskih vojak« \ ki b'l j presenečeni v nekem jarku. V «>isAu Staline \ec»3 kanala so finske čete odb Ic lovjetske 1 natailje. ki so skušale kani! prehresn. r>i Kukaj ar v: ju sr» bile praske patrulj. Fossln talstvo je bombardiralo 'n obstreljevalo I StlOf-nleami zelo iMpežno JclcjtaiSka križišča • mv vjetskem zakxlju in un čilo ptOgC in p\«lo|»iJi ter /ele/niške naprave. Anglosaška letalska vojna proti civilnemu prebivalstvu na zapadu Berlin, 11. aprila, a Preteklo noč je BSU i gMko letalstvo n. padlo, kakoi javlja d»-I naišnje poioč:io nemških oooiož;%jilTi i i krajev v .jnirtozapadni Nt mri ji. Povasvccna skc*ia ni velika. VOČ napadajofilll lotal pa ji-bilo zrušenih. Droga e°vl ana m> napadla vzholno področje Nemčije in ooV vrgrla tovore bomb na polje. O tem n^p^^1l sodijo v tukajSnjih voja^luh Icrogih da jr bil brez vojaške važnosti. Anjrleški lovci in lahka anerleška bojnt* letaJa .so napadla razne kraje na NIzozo n-skem. Sovražnik >e napadel zlasti naib^ll go&to n'beljene okraje in povzročil snirX številnih Nt^ozemcev in Hcodd na prem ~ -nju in v stanovanjskih hišah civilnega pra-bivalstv-a. Nemška protil^taJska obramba |d sestrelila 13 sovražnih letr^ ki so si- a žila prej omenjenih aJ^cij. Med sestra . mi letali je nekaj težkih bombnikov najina vjše konstrukcije, tipa -Moskito*. V enem tednu so Anglosasi izgubili 100 bombnikov Berlin, 11. aprila, s. Od 1. aprilu >«► Ai*-jrb»amerlejint i/giibfli krkor se docnava i« vojaškega vira. samo me«d napa«U na zasedeno ozemlje na ziinapjri> za.sedenom p«"> nem.^th četah, je bio uhitili 8a300 o**eb Nanio m<*d prebivalstvom, ki bilo se nedavno v zavezništvu z Ani;lij<*. Niti v enem primeru ni skušal sovraži r K napasti vojaških objektov. Triumfalen sprefem brniškega patriota Tunis, 11. aprila s. 9. april, obletnico SST četka zatiranja destuarijanske stranke in aretacije voditeljev, med njimi advokata Burghlba Habiba so proslavili s posebnim navdušenjem po vrnitvi Burghiba in r govih tovarišev iz ujetništva v Francih, kjer so jetnike osvobodile sile Osi Od" vetnik Burghiba je prispel z letalom iz Rima. Takoj so ga spoznali tn mu priro-diti Izredno tople manifestacije. Kljub siloviti nevihti in viharju, je prebivalstvo improviziralo sprevode z narodnimi zastavami in prepevalo himne. Burghiba je množici govoril in izrazil svoje zadovoljstvo spričo tega, da je zopo*. prispel v domovino in k svoii družini po petih letih trpljenja V svojem imenu in v imenu svojih tovarišev je izrekel najglobljo zahvalo vladam Osi za osvoboditev in se je zlasti zahvalil fašistični vlada za gostoljubje, ki mu je bilo dano v Rimu. Odvetnik Burghiba je povedal, kako globok vtis je imel ob veličastnost; imperialnega R'ma in ob delih fašističnega režinn. Poslušalci so vzklikali: Živela Italija! Živel Mussolini! Potovanje v Hammam Life ac ?e zakasnilo tako, da je odvetnik Burghiba prispel šele ob mraku v rez:denco Musuf beja. V Hammam Lifu so bJle ljudske manifestacije posebno goreče Avto^^l v katerem je bil šef preganjane strank \ se je poiavil med množico ki je navdušeno \~zklikala. ter je nadaliev?' not ;re!o počasi ob \rhranju zastav Tur Ikl bej jo sprejel advokata Burch bo očitni ganjan in ga je večkrat obi^i in r*o'inb "C besede povratrnka iz francoskih ječ, ki ie znova izrekel zahvalo Ttaliii. ie dar razrl svoie osebno občudovanje u<> \elik<-*?a prijateljskega naroda. Ankara 11 apr s Tur^ca zbonvca je rač-f'cirala neda\tio skVn»eno trgovinsko not^dbr ? Rumunijo ter ie dovol'U tudi kredite za ;z-vedbo nff&o^nemikegs trgovir^ke^a ^otj-t« Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«. Ponedeljek. 12. aprila 1943-XXl. Stev. Visoki komisar na vojaškem pokopališču Počastitev padlih in nmrlili vojakov — Pozdrav Oboroženim silam Ljubljana, 11. aprila. Visoki komisar jo ob 10.40 dopoldne, kakor je b!lo napovedano, odšel na vojaško pokopališče v spremstvu Podprefekta in cirusrih funkcijonarjev Visokega komisari-jata. Tamkaj so ga sprejeli poveljnik Armad-nega zbora Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik narodni svetnik Orlandin;, župan in podžupan. Kvestor, poveljn'k skupine Kr. karabinjerjev in velika množica častnikov in zastopnikov ohlastev. Visoki komisar. Zvezni tajnik ln župan so položili lovorjeve vence pred osrednji spo-mc.ik n.* pokopališču, ki je tam postavljen v spomin na žrtve naših slavnih padlih vojakov. na na^a tla. Naslednji članek je posrečen poij-Pozneje so Visoki komisar, Zvezni tajnik skemu vprašanju, ki je bito redno pretekle dni in zastopniki oblasti odšli v palačo povelj ništva Armadnega zbora, kjer so izreki? „Prima linea" Nova, 23. številka glasila Zveze borbenih fašTjev ;e zopet polna zanimivih člankov in ostroumnih razprav, tičočih se najnovejših političnih dogodkov. Uvodnik se spominja druge obletnice, odkar je italijanska vojska stopila svoj goreči pozdrav Esc. generalu Gambari in Oboroženim silam ter pri tem poudarjali hrabrost naših vojakov, ki so zanesljiva straža na tem ozemlju v popolni gotovosti zmage. Eksc general Gambara se je gostom zahvalil z lepimi patriotičnimi besedami. Sestanek se je končal s pozdravom Kralju. Duceju ln Oboroženim silam. Visoki kzmisar sprejel predstavnike Albancev v Ljubljani Ljubljana 10 aprila Ob četrti obletnici pripojitve Albanije h Kraljevini Italiji je Visoki komisar sprejel v Vladni palači predstavništvo v Ljub- ljani bivajočih Albancev, ki ao ga prosili naj tolmači pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter pri Duceju njihovo čustvo globoke uda- nosti. Visoki komisar je v svojem govoru na-glasil, da je prepričan, da Albanija, pridružena fašističnemu imperiju pod slavnim vladarskim domom Savojskim, lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. ve leti hrvatske neodvisnosti Proslava hrvatskega državnega praznika v Ljubljani Etična načela ustaškega pskreta in NDH Ljubljana. 12. aprila. V soboto je Neodvisna Država Hrvatska proslavljala drugo obletnico svoje samostojnosti in svobode Hrvatski konzul v Ljubljani prof. Salih Baljič je priredil lepo proslavo. Ob 10. je bila v stolnici slavnostna služba božja, nakar jo sied.l sprejem čestitajočih gostov v prostorih hrvatskega konzulata in vpisovanje v spominsko knjigo. Obema svečanostima, maši in sprejemu so prisostvovali najvišji predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, ki jih je ob prihodu sprejemal in pozdravljal konzul prof. Baljič. Prišli so Visoki komi-sai Eksc. Emilio Grazioli, general poveljnik Armadnega zbora Eksc Gastone Gambara. Zvezni tajnik PNF nac. svet Orlan-do Orlandini, zastopniki italijanske vojske in bojevniških fniijev, knezoškof dr. Gre-gorij Rozman, generalni konzul Nemčije g. Rudolf Miiller, zastopstva nemške vojske in narodno socialstične stranke, župan mesta Ljubljane general Leon Rup-nik, poveljnik divizije general Vittorio Ru&Rero. zastopniki italijanske znanosti, predsednik Sin venske akademije znanosti in umetnosti g. dr. Milan Vidmar, rektor vseučilišča dr. Milko Kos in zastopniki hrvatske kolonije v Ljubljani. V svečano razsvetljeni stolnici je opravil slovesno službo božjo stclnj dekan dr. Kimovcc z veliko asistenco duhovščine od-peval pa je oddelek cerkvenega pevskega zbora stolnice. Po maši so se zbrali vsi predstavniki in sastepniki v novih prostorih hrvatskega konzulata v bivši Batovi palači. Ze sami po sebi reprezentativni prostori so bil za današnjo svečanost še posebej razkošno okiašeni s hrvatskimi narodnimi trobojnicami, italijanskimi in nemškimi zastavami, slikami Poglavnika, Duceja in Fiihrerja ter s preprogami, zelenjem in cvetjem. S sodelovanjem konzularnega uradništva sta prihajajoče odlične goste sprejemala konzul prof. Baljič in njegova gospa. Na zbrane predstavnike je konzul prof Ba* ljić naslovil tople pozdrave in zahvalne besede. V kratkem govoru je očrtal pomen današnjega dneva za Nezavisno Državo Hrvatsko, ki jo je mogel Poglavnik ustanoviti po naklonjenosti zavezniških velesil Italije n Nemčije ter njunih voditeljev Duceja in Hitlerja. Hrvatska se je s tem dokončno uvrstila v novi evropski red in v zapadni kulturni krog, kateremu pripada po svoji zgodovini m svoji emiki Po kratkem zgodovinskem orisu cvrop= skesa razvoja od prve svetovne vojne dalje ter hrvatskih teženj in borb v tej dobi se je pomudi! pr» sedanji Gigantski borb; v kateri na strani sil Osi polno sodelujejo tudi Hrvati. Izrazil je občudovanje in hvaležnost Hrvatov do Oboroženih sil Italije in Nemčije ostro cbsodbo barbarskih sovražnih napadov na italijanska in nemška mesta ter neomajno vero v zrnato dežja Osi. k: bo pnncsla blaginjo narodom Evrope. Končal je z vzkliki Vel. Kraliu in Cesarju Duceju Hitlerju ter zmagovitim vojskam Italije in Nemčije. Visoki komisar je v imenu navzočih predstavnikov cblasjti izrekel konzulu prof Ba-ljiču najtoplejše želje za Poglavnika in Nezavisno Državo Hrvatsko, ki ima v tesni zvezi s fašistično Italijo in narodnosociali-stieno Nemčijo jamstvo za svojo bodočnost po skupnj zmagi za evropsko civilizacijo. Nato je posvetil najvdanejšo misel Vel. Kralju in Cesarju. Kr. Vis. vojvodi d'Ao-sta. designiranemu hrvatskemu kralju. Duceju in Fiihrerju. poudarjajoč hrabrost cs-nih in zavezniških Oboroženih sil. Na dan proslave v soboto sta »Jutro« in ^Slovenec* objavila obširen članek konzula prof. Salh Baljiča o etičnih načelih ustaškoga pokreta in Nezavisni Državi Hrvatski. Vodilne misli tega članka, ki jasno riše vlogo in zgodovinski nastanek Ustaškega pokreta ter vlogo Hrvatske v današnji Evropi, so: Hrvat: so se v vsej svoj: preteklosti vedno nnjodločnejše borili za svojo narodno in državno samostojnost. Zavest samoni-klosti ni nikoli umrla, posebno živa pa je bila v drugj polovici preteklega stoletja, ko se je pojavil v zgodovini Hrvatov Kvaternik. jih organiziral v upor, nato pa za domovino slavno padel. Njemu se je pridružil Oče Domovine Ante Starčevič, ki je Kvaternikove misli nadaljeval z besedno in pisano propagando ter povsod poudarjal hrvatsko državno pravo ter zahteval zedinjenie vseh Hrvatov. Največji križev not so Hrvati preživeli v bivši državi, kjer se je zlasti Stjepan Radič odločno boril nrot hotenju, da bi se Hrvati vtooTli v srb-k«»m državnem organizmu Rad*č ie tv^*01 žwev evnie borb** ko fe 20 iu^M^ 1928 nadel Ko ie bila progTfi^enn no hlOftov' smrti diktatura, je dozorel id^ja i^tanovMvp hi-v^t^ke revolucionarne orear»^*^1e »TJatafie«, ki jo le osnoval zastopnik Zagreba dr Ante Pavel ič Ta organizacija, omejena v začetku na najožji krog sodelavcev, je naglo dobivala vedno več pristašev po vsej Hrvatski. Uporna misel je v narodu stalno rasla in se obl kovala v odločno zahtevo po Svobodni in Nezavisni Hrvatski Državi. Ustaški Pogiavn:k dr. Ante Pavelič se je umaknil v prijateljsko Italijo, od koder je organiziral in vodil vse revolucionarno delo, ki so se ga hitro oklenili tudi Hrvat: v tujini. Misel svobodne Hrvatske se je hitro širila in hrvatski narod se je odločno oklenil zahteve, da mora biti v svoji hiši svoj gospod. Ko je razvoj svetovnih dogodkov razdelil svet v tri skupine, so se Hrvati takoj opredelili za fašisUčrio-nacionalno socialistično in uvrstili v politični sistem Osovinskih sil, h katerim po svoji kulturi miselnosti in zgodovini spadajo. V tem je veličina Poglavnika Nezavisne Države Hrvatske in dinamična sila Ustaškega pokreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike. Ta je 10. aprila 1941 prinesla potem Hrvatom svobodo. Ustaštvo je jasno opredelilo načelo o samoniklosti zgodovinskega imena Hrvat in Hrvatska, poudarjajoč zogdovinske dokaze, po katerih je očitno, da so si Hrva. tje že pred 14. stoletji položili temelj za svojo individualnost. Razen tega je postavilo drugo osnovno načelo o pravici hrvatskega naroda do obče sreče m blagostanja. Ustaštvo je bilo tudi trst o. ki je proglasilo prirodno in od nekdaj živo načelo o popolni enakosti in narodni skupnosti vasi in mesta in vseh stanov, pri čemer je kmetstvo temelj in izvor vsega življenja. Ustaši so zrušili vse, kar je nosilo v sebi kali duhovne in družbene korupcije, m postavili nova načela o delu in lastništvu, dolžnosti in odgovornosti, moralnem življenju družine in ozke povezanosti vse« njenih Članov z narodno skupnostjo. Celica narodne skupnosti je rodbina, iz nje črpata vso svojo krepost poedinec in narod. Jedro moralnih, nacionalnih in političnih vrlin Ustaškega pokreta je v prepovedi in smrtni kazni nasilne odstranitve telesnega plodu. To zlo je bilo sedaj na splošno zadovoljstvo vseh Hrvatov in na srečo hrvatskega naroda radikalno zatrto. Poleg svobode je najvažnejše etično načelo obnovljenega hrvatskega naroda narodna prosveta, ki mora biti obča last. Enakost vseh državljanov brez razlike veroizpovedi pred zakonom in v zasedanju javnih služb je izvedena v vsem obsegu in jo dokazujejo praktično mnogi ukrepi vseh hrvatskih oblasti. Potrebno I sti >>P:nocchiOv-, ki ga je napisal Collodio, v ospredju splošne pozornosti. Vsa druga stran jc določena drua: obletnici ustanovitve Neža* visne Države Hrvatske. Cianek je napisal tukajšnji hrvatski konzul g. prof. Sahh Baljie in 2a oživljajo mno^c sike sodobnih dogodkov na Hrvatskem. Kulturne zadeve obravnava tretja stran, dočim je četrta odkazana domoljubnim dopisom italijanskih vojakov. Dalje slede sestavki o organizac.jskih zadevah ter o življenju Stranke v naši pokrajini. krmil za prašiče Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, o.ldelek za krmila. Gosposka 12 dvorišče, levo, in sicer: 12. t. m. rejci z začetnico A do J; 13. t m. rejci z začetnico K do P; 14. t. m. rejci za za če toiiko R do Z. valstvo Zagreba 1,500.000 kun. Vsaka družina oz. vsak poedinec bo dobil po 500 kun. vsak otrok pa nadaljnih 200 kun. — Razstava reprodukcij najznamenitejših del italijanskih umetnikov. Zastopstvo ENIT-a za Hrvatsko je pripravilo in otvorilo v soboto zelo zanimivo razstavo re-orodukcij najznamenitejših del italijanskih umetnikov Razstavljenih je okoli 70 slik razen tega pa krasi razstavo tudi mnogo izvirnih fotografij najlepših krajev Italije. Razstavo je uredil hrvatski umetnik prof M:ljenko Gjurič. — Mlekarstvo na Hrvatskem. Hrvatska ima zdaj na razpolago mnogo več mleka kakor pred vojno. Kravjega mleka bo imela v tek-rčem letu 601 miljon litrov, ovčjega 49.S, koz'ega pa 20 milijonov. Od tega se bo pa porabilo za teličko, kozličke in ja-gnjeta 120.2 odnosno 24.9 in 4 miljone litrov, tako da ostane za prehrano prebivalstva 521.7 milijon:v litrov mleka. — N°va trgovinska p°godba med Hrvatsko in fcvico. S 1. aprilom je stopila, v veljavo nova trgovinska pogodba meti Hrvatsko in Švico, sklenjena za en: leto. — Jubilej trgovske zb°rnice. Zagrebška trgovska zbornica proslavi te dni 90-lctnico svojega obstoja. — Smrtna kazen za verižnlštvo. Preki sed v Zagrebu je obsodil na smrt tajnika v finančnem ministrstvu inž. Ivana Havran-ka in iiefa pisarne v zunanjem ministrstvu dr. Ivana Kolaka. Inž. Havranek je pretihotapil 40.000 kg svnea iz Srbije v Švico, Efl kar ;'e dobil 700 napoleondorov, ki jh je prinese] dr. Kolak v diplomatski prtljagi na Hrvatsko, zi kar je prejel 500.000 kan nagrade. Od tega zneska je pretihotapil dr. Kolak 20.000 kun na Madžarsko. Inž. Ha-vranka so oblasti zasačile, ko je h: tel pretihotapiti 250 nanoleondorov na Madžaisko. Oba veržnika sta bila usmrćena. — Pomanjkanje vode v Zagrebu. Zaradi izostanka jesenskega deževja in pozimi snega ter zaradi letošnje suše je nastrpilo v Zagrebu pomanjkanje vode. Mestno vodovodno podjetje je ustavilo pranje cest in zalivanje nasadov, da zagotovi zadostno količino vode za gospodinjstva in industrijo. Kljub temu pa so nekateri potrošnik! vode zlasti v višjih predelih mesta občutili pomanjkanje vode. Mestni vodovod je sedaj okrepil v višjih ležečih predelih mesta vodni pritisk od 7. do 9. ure zjutraj in od 19. do 21. zvečer. Ker pa niti ta ukrep ne bo pripomogel do oskrbe z vodo, bo vodovodno podjetje delilo vodo iz hi-drantov. — Knjižna izdaja Matice Hrvatske. Za letošnjo Veliko noč pripravi ja Matica Hrvatska številne nove knjižne izdaje. Tri knjige so napisal; hrvatski pisatelji: Ante Dean je zastopan z novelami »U sjeni % i Zvon:mir Remete z romanom »Grijeh«, Ivan Triplat pa z romanom »Krag«. Od tujih pisateljev bo Matica Hrvatska izdala x Sodobne nemške novele«, Dantejev { »Pekel-, k: ga je prevedel Vladimir Nazor, popularno delo mladinske kniiževno- Porast števila organiziranih rejcev od 372 na Z občnega zbora Društva Mali gospodar — Veliki uspehi v preteklem poslovnem letu Ljubljani. 12. aprila Poročila na včerajšnjem občnem zboru ljubljanskega Društva Mali g^spod^r (v te-.ovadnici ljudske šole na Cojzovi cesti), .asno dokazujejo, da je treba to društvo ceniti kot pomembno gospodarsko organizacijo našega malega Človeka — ne le po številu članstva, temveč predvsem zarodi njegove delavnosti in obsežnega gospodarskega programa. Da društvo znajo ceniti tudi na pristojnih mestih, je pokazala udeležba zastopnikov kmetijskih ustanov in oblasti na občnem zboru. Društveni predsednik Drago Grabnar je po prehodu na dnevni red pozdravil našle 1 nje zastopnike: kmetijskega oddelka Visokega komisariata ing. Oblaka, Kmetijske zbornice ing. Mucka, gospodarskega urada mestne občine ing. Mačka, Splošne železni carske gospodarske zdruge R. Kampufra in Čebelarske zadruge železničarjev Robido. Prensednik je podrobno razčlenil program in delo Jruštva. Ko je bilo ustanovljeno ljubljansko društvo, ki je jedro Zveze društev xMali gospodari, se je združilo okrog 400 rejcev in predsednik je ugotovil, da bi v Ljubljani moralo biti približno 5.000 članov. Zdaj se temu številu že bližajo. Tedaj so začeli smotrno izpolnjevati organizacijsko delo in delokrog društva so razlelili na okraje, poverjeništva, kjer so začeli prirejati predavanja ter sestanke rejcev. Pozneje je bilo treba društvo primemo prilagoditi razmeram, število članov je začelo naglo naraščati, v čemer pa ne vidijo zgolj napredka, ker so se društva začeli oklepati mnogi rejci iz sebičnih razlogov, da bi si laže preskrbeli krmo. Društvena naloga niso kupčijske zadeve, temveč poučevanje rejcev, pospeševanje reje, izpndbuj.mje k umni reji Društvo je predvsem namenjeno, da organizira male gospolarje, to se pravi delovne ljudi, ki imajo tudi nekaj zemlje ter da hkrati z rejo smotrno izkoriščajo vse pridelke in surovine malega gospodarstvo. Vendar so v društvo začeli sprejemati tudi rejce, ki se pečajo satno z rejo malih živali, a ne morejo odobravati, da nekateri rejci rede več živali, kakor jih morejo prehraniti. Ena najpomembnejših nalog društva v teh č^sih je bila, da so skrbeli za razdeljevanje krme med rejce, kajti reja bi propadla, če bi rejci ne uživali primerne pomoči društva in ustanov. r>a bi pa društvo vendar ne zanemarjajo tudi svojega strokovnega dela, ki je bilo zaradi njega ustanovljeno, je bil 1. marca letos sklenjen dogovor med Splošno železničarsko gospod ar- Da je društvo opravilo kljub vaem težavam v preteklem poslovnem letu res mnogo dela ter doseglo glede na razmere lepe uspehe, .czmo sprevideli iz tajniAkoga. pon~<>-čila (tajnik Lojze Merljak). Ob za Injem občnem zboru je društvo štelo le 372 članov, zdaj jih pa šteje 3511, kar pomeni, da se je število članstva skoraj podssstorttoi. Hkrati s porastom članstva jc seveda naraslo tudi seveda delo odbora, kaj nam kažejo najbolje številke o razdeljenih krmilih lani (do konca leta). Društvo jc razde lih« (kot stama krmila) 1332 kg pn^sa, S022 kg tropin, 850 kg krvno moke, 11.000 kg pese. 800 kg korenja, 20.000 ks: ovsa, 31.066 kg otrobov 35.215 kg moke, 13.S59 kg riž.i. 17.568 kg krompirja. 3313 kg repe. UUH ke, topinamburja, 900 kg klajnega apna in razen tega še 1000 kg tobačnega prahu tn -1 200 kg gnojil. Rasen tega je članstvo ftc prejemalo krmila, ki jih je preskrbela Splošna železnirarska gospodarska zadri u. Pri tem niso še upoštevana zimska krmila, ki jih je preskrbela za":ruga; 25 285 kg krompirja. 46.622 kg korenj.', 7685 kg ■ -na, 5195 kg pe^e, 751 kg slame. 2809 kg kostnega zdroba, 12 620 ovsa itd. Skupaj je bilo razdeljeno skoraj 27 vagonov krmil in drugih potrebščin ali 267.394 k- Da je bil oclbor Izredno delaven, rsprev!-dimo že Iz števila sej: 47. Druatvo le priredilo tudi valjenje plemenskih piščancev. Razdeljenih je bilo n.ed ra|aa precej raznih plemenskih živali. Proienj za pomenske živali ic bilo vloženih 107. Vrednost razdeljenih plemenakih živali je v primeri z vrednostjo živali prejtaje lolo zo!<» velika: ob prejšnjem občnem BDOni je znašala vredneet razdeljenih ž:vali .M7t'» L, zdaj pa znaš i 16.101 L. — Prav Lako Ba-dovoljivo sliko o delovanju drnŠtva je pokazalo blagajn&Sko poročilo (blagajnik Viktor Rozman). 2e števili.t o prometu pove mnogo: 930.71»;; i.. Doho je bilo 472.417 L. Izdatkov L m prebitek znaša 6.125 L. Prebitek 80 p bali za nakup plemenahah Šivali] ter pospe* sevanje reje. Clunaima je znaš da 16.01H L. Vrednost blaga, prodanega čl mom. je znašala lani 343.0S7 L. Gospodar MatKo Keše je poročal podroLno kcl.ko pismen« 5-kih živali so razdelili lani. Vsa poročila 0O bila sprejeta nrez prigovora in odbori je sprejel raarssafe >. nakar so sledile volitve. Isvotjem! ^o bi:: predsednik Drago Grabnar, podprccseiin D. K:sem, tajnik L. Morljak, blagajnik V. Rozman, g r M. Kes-, oaboinika -1 Zcičelo je ustanavljati rejske krožke ter se lotilo dela za smotrno selekcijo plemenskih živali. Ust1: aio vi j enih je bilo že več krožkov, ustanovitev nadaljnjih pa pripravljajo. To delo je zelo potrebno, zlasti še, ker so se razpasli razni križanci posebno med kunci, a nikakor ni lahko, če pomislimo, da se število kuncev v sami Ljubljani giblje okrog 70.000. Zato je potrebno, da se zJru-ži v krožkih čim več rejcev, Iti imajo razumevanje za strokovno rejsko delo. Z Gorenfskega zaščito in oporo so našli enako pripadniki katoliške, muslimanske in pravoslavne cerkve. Jamstvo za napredek m narodovo blagostanje je obnavljanje države in narodnega gospodarstva, ki ga izvaja Poglavnik. Z izsuše\"alnimi deli močvirnih ozemelj se zagotavljajo prebivalstvu kruh in delavnim rokam delo. Povsod se dela in gradi, da bo uresničen petletni načrt za obnovo države, ki bo še posebno očitno pokazal vso Poglavnikovo skrb za narod. Novega narodnega duha ne morejo zlomiti niti težave z ostanki velikosrbske šo\-inistične mafije. Hrvatski vojak je neustrašen in se bori ob strani Italije s prepolnim srcem in jasn;m čelom, bori se skupno z vsemi ostalimi drža varni Osi za rešitev in obnovo Evrope. To in pa načela Ustaškega pokreta o etični zavesti hrvatskega naroda, o njegovi samostojnosti so temelj moči Poglavnikove Ustaške Hrvatske. V njih leži jamstvo 2a napredek Hrvatske in njeno samostojno sodelovanje pri izgraditvi nove Evrope skupno s fašistično Ital:jo in nacionalno socialistično Nemčijo. Iz Hrvatske — 150.000 kun za ranjence hrvatskih Oboroženih sil. Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev v Zagrebu je darovalo 150.000 kun, ki naj se razdelijo med ranjence hrvatskih Oboroženih siL — Časopis sa hrvatsko zgodovino. Hrvatski založniški bibliografski zavod pripravlja izdajanje »Časopisa za hrvatsku povijest«. Časopis bo izhajal štirikrat na leto in bo obsegal 5 do 10 pol teksta rev:-jalnega formata. Uredništvo časopisa je poverjeno dr. Mihi Baradi, univ. profesorju in dr. Ljubi Karamanu, tajniku Akademije. — Šahovsko prvenstvo. V nedeljo 4. t. m. se je v Zagrebu začelo šahovsko prvenstvo. k; bo trajalo 20 dna Osem naiboli-5:h hrvatskih sahistov se bo med veliko nr»čn?rrH prazniki uomerflo s slovaškimi in bolearsk'mi šahisti ki pridejo v Zagreb Prihodnji mesec po bodo hrvatski šahisf gostov«i* v Curihu. — Velikonočna podpora manj premo?, nim. Zagrebški mestni odbor za nodoira-nje sromakov je sklenil, da bo za Velfl*r» noč razdelil med najsiromašnejše prebi- ter končno knjigo filozofske psihologije Sprangerjeve »Oblike življenja-. Razen tega pripravlja Matica Hrvatska kot jubilejno izdajo -Zemljepis Hrvatske^, ki bo izšel v več z\-ezk:h. Krompir in sladkor iz Nemčije. Hrvatska si je zagotovila dobavo 4.000 vagonov krompirja za hrano in 150 vagonov semenskega krompirja ter 10C0 vagonov sladkorja iz Nemčije. 3000 ten krompirja in 150 ton sladkorja je Nemčija Hrvatski že dobav'la. Ostala količinr bo pa dobavljena v kratkem. Krompir in sladkor dobi najprej vojska, potem pa poedlna mesta in prebivalstvo pasivnih krajev. — Predavanje o evropski industriji. Hrvatska ekonomsko kornere:jalna viseka šola je povabila znanega nemškega gospodarskega strokovnjaka prof. Thalhe/ma iz Leipziga, cla je v "je trt s k zvečer predava* pod okriljem Ljudske univerze o problemih evropske industrije v okviru novega evropskega gospodarskega reda. — Plačani dopusti hrvatskih d?JP*vcev. V zadnjih 8 mesecih lanskega Ic^a je dobilo 35 mladih hrvatskih delavcev, vajencev in nameščencev 2 do 3 tedne plačanega dopusta. Radio LJubljana TOREK, 13. APRILA 1943-XXI. 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročila v jtaiijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Pcročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožemh Sil v slovenščini — 13.12 Koncert Radijskega orkestra vedi dirigent D. M. šijanec — Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi Petralia — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 PkSče >La Voce del Padrone — Oolumbia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dog>' dkov v slovenščini — 20 Napoved easa — Poročila v italijanščini — 20.20 Orkester vocii dirigent Rizza — 21.15 Koncert vodi dirigent Previ tali — 22 Predava, nje v slovenščini — 22.10 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini. — Življenje in umiranje. V Kranju je bilo v marcu rojenih 42 otrok, novih grobov je bilo pa 12. Poročili so se: Anton Grohar z Antonijo Rejec iz Žiro v. Franc Dolinar z Amalijo Globočnik iz Cerkelj, Janez Lust^ik z Jožef o Zeleznikar iz Medvod. Ferdinand Sevnik z Marijo Ivančičc-vo iz St. Vida, Borislav Medved z Mirijo Osel iz Šenčurja odnosno Smlednika. Fi-L'o Jerman iz Smlednika z Angelo Globočnik iz Cerkelj. Franc Kavčič s Franči-ško Peternel iz 2irovnice, Peter Šifrer z Kristino Balanč iz Zabnice. Florijan Stirn z Marijo Vohinec iz Cerkelj, Jože Rep z Ano Klemenčič iz Šmartnega pod Šmarno goro, Valentin Kolman z Jesenic z Roza-lijo Draksler iz Mavčič, Vincenc Kavč'ć iz Z rov z Veroniko Filipič iz Oslice, Janez Rozman z Albino Prmožič iz Zabn:ce, Franc Lavter iz Kranja z Antonijo Kovač iz Škofje Loke, Alojz Konc iz Beljaka z Ivanko Košir iz Kranja, Gabrijel Rozman iz Zabnice z Ivanko Rozman iz Kranja, Hubert Wilfried Gal le iz Neukirchna s Hedvigo. Ano Marijo Mitterhammer iz Toplic. Rudolf Stibil z Jožefo Dakar iz Kranja. Henrik Ciglič z Marijo Kralj iz Kranja, Karel Rihteršič iz Selc z Lucijo "VVester iz Be;n:ce, Friedrich Wilhe!m Marte iz Skofjeloke z Marijo Avgusto Ebner iz Kranja (vojna poroka). Franc Kašteli C iz Unterbruckendorfa z Ano Rivec iz Kranja. Josip Brankovič iz Kranja z Marijo Jagodic iz Cerkelj, Anton Mohorič iz Kranja z Nežo Zakotn'k iz Škofje Loke, Egidij Rode s Stan i slavo Kamnar iz Kici-nia. Janez Bogataj z Marijo Ostanek iz Škofje Loke (vojna noroka), dr. Burghard Franz Ecker z Gerdi Signe Hoffmann iz Kranja, Robert Hauptmann iz Kranja z Nežo Rutahar iz \Volfsberga (vojna poro-fca|« v Boh. Srednji vas? sta se poročila Janez Mlekuž z Ivanko Arh, oba iz Sta-rh Fužin; v Kamniku sta se poročila sonar Anton Avsec in Ivanka Len ček. — V Zireh ie umrl Hiron:m Kogovšek. na Brezjah Ana Grlc, v Preski je umrla Neži Langus. v Posavcu Ana Kalan, v Studorju Tože P».5en. v Nom^u Jože Mulej, na Gor-iušah Marp-apeta Z^ekar in Aveust Korošec, v Kamniku Terezija VeH'nsek. v "Pcdfforin Franc KemDerle v Br'ihh Tuka Pangeršič. v Gorenji vasi pa Jože Hace — Gorenjska za zimsko oomoe. Pri zadnji javni zb;rki prostovolinih pr'spevkov za zimsko pomoč so se izkazale tudi nekatere kraievne skupine na Goreniskem. Tako ie zbrala krajevna skum'na na Črnučah 7315 mark. ona v Meng«u 10.000. v Boh. Bistrici nad 4.000. v Naklem nn 426 mark, v Boh srednji vasi 2533 mark. — Nov otroški vrtec. V Predosljah so te dni otvorili otroški vrtec. Na svečani otvoritvi je govoril štabni vodja Par-datseher. — Stari bojevniki so »borovali. v nedeljo so zborovali v Domžalah stari bojevniki iz kamniškega okrožja Zborovanja se je udeležilo nad 500 Trg Adolaf Hitlerja je bil svečano okrašen Med častnimi gosti so bili deželni svetnik dr Oou-iak, zastopniki stranke in države zunanr zastopniki oborožene sile, policije in orož- • ništva ter častniki, zastopniki Radovljice zorji Iv. Božič. Sklenjeno jc bilr> tudi, da bo3o pritegnili v odbor posvetovalna pravfc >j načelnika rejak^h krožkov, če žc niso v odboru. — Društvu jc čestital k 'e.pim uh-pehom predsednik zveze dr J. Koren. Pii raznoterost h so bila sprožena že številna pomembna vprašanja; zlasti imj govorili o preskrbi krmil, kar jc posebno pereča zadeva, in o nakupu plemenskih živali. i n Kranja. Nn zborovanju jo £?ovoril okrožni vodja Pilz. Zborovanje je bilo za~ klučeno z mimohodom. (Sc/cziiica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 12. aprila: Julij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don J u ari m Zadeva. Stya Kino Sloga: Srečni dnevi. Kino Union: zrtev velike ljubeznt. Kino >l«s>te; ženska le vara nas .. . Port Ar tur. Rastava akad. slikarja Rika Debenjaka v Galeriji Obersnel. Oiprta od 9. do 18. XII. simfonični koncert ob 19.30 v veliki Unionski dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta št. 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada K^mo-tar, Vič, Tržaška cesta. GLEDALIŠČE D R A H A Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto. Torek, lu. aDii.a, Zapito (Ponavljan i skušnja.) SretJa, 14. aprili, ob 1830: V easu obi>ka- nja. Red Sreda, Četrtek, 15. aprila, ob 18.:i0: Ve.lkl mož. Izven. Cene od 15 lir navzdol. iJa*fjonska ijrra »V času obi*kanta«c v I>rami. Naža Drama je v teku petnajstih let že nekako ustvarila tradicijo, da uprizarja o pestnem in o velikonočnem easu pasijonsko i^ro, ki jo je mpisal prvotno E. Gregorin skupaj z o, Tomincem, k3sneje p t je Gregorin sam nanovo uporabil evangelijsko snov o Jezusovem poslanstvu v igri >V času obiskanja«. To delo je tudi letos na sporedu nase Drame. Vicge ao domala nanovo zasedene, kar bo dalo letošnji prel-stavi novo zanimivost. Igra je postala popularna v najširših narodovih plasten, SS našim gledališčem so jo uprizarjali vsi drugi manjši odri. Predstava bo igrana v tekočem tednu, natančnejša objava v gledališkem sporedu. Jezusa bo predstavljal E. Grcgonn, ki je delo tudi zrežiral. OPER A Ponedeljek. 12. aprila, ob 16: Obut« maček — Sirota Marko. Prireditev GT.l>a.. Torek, 13. aprila, ob IS: Janko ln Metka. Red A. Srela, 14 .april? ob 18: Madainc Butterflv. Red B. Jctrtek. 15. P.prtta, ob 18; Evgentj Onejin. Red Četrtek. NIČ NOVEGA — No, kako se kai počutiš, odkar si omožena? Ali se je življenje zelo izpre-menilo? — Kaj bi se izpremenilo! Pred poroko sem vsak večer čakala do polnoči, da is Janez odšel, zdaj pa čakam vsako noč. da se vrne. S te v. 82 »S L O V E M S K I \AROD«, ponedeljek, 12. aprila IM3-XXI. i".i u NEDELJSKI ŠPORT Prve točke so oddane Ljubljani in Kcrotanu — V kvalifikacijski tekmi je DjpJlavorJ tobačne tovarne ponovno poradi Mladiko Ljubljana. 12. aprila. Otvoritvena prvenstvena nedelja jc bila polna krasnega pomladanskega senca. Vreme jC pripravilo idealen ekvir začetku no-vesra prvenstvega plesa ljubljanskih nogometnih klubov. S svojo naklonjencstj.. je v z>iatni mer: pripomoglo, da je bi J obisk tekem nad pričakovanje velik. ze k dopcldan-sk1 kvrdifMcnciiski tekmi se je zbralo na igrišču Ljubljane 300 do 400 gleda\cz\\ po-pe unz pa je številka poskočila izdatno nad vse. ki Brno j h zabeležili v zadnjem času. R'ćuna o da ie glavni tekmi med Ljublja-1 ano in Marsom prisostvovalo ok^og 1500 gledalcev in morda še kaj čez. Blagajniki — tekrat predvsem Marsov — so z zadovoljstvom napravili obračune. S3j jim 2e dolgo ni kan'1 v zpraznjene blaga;ne tako izdaten inka^o. Na spi šno smemo reči, da tudi eblsko-valci niso niti dopoldne niti pop ldr.e nihajni z iirr šea razočarani. Gurmani, ki uživajo samo v ekshibiciiskih igrah, sicer niso bih izredno navdušenj (pi takih ae bilo zel-^ malo), kdor pa si je želel preavaem t>- rbene ;gre zgoditkoy in napetih trenutkov. 19 le ; :i v danih razmerah pač zadovoljen Zgoditkov je pad'o 19 in so vse tri tekme prispevale k tej visoki vsoti približne po tretjino. Vse tekme so p: teki-? v 'air borb: nr. dostojni športni v:šini in niso morali ?cdr.ki posredovati v niti enem resnej-šem incidentu. Ta poteza spi Sne karakteristike včerajšnjih tekem nam *"e še posebna Erim] t ena ;n želimo, da bi mogli tudi v "bodoče ugotavljati enako. V dopoldanski kvalifikacijski tekmi je Dopolav i • Tobačne tovarne ponovno porazil Mladiko. Rezultat je bil Tobačna tovarna — Mladika 4:2 (4:0) Oba kluba sta svoji post 3vi nekoliko spremenila. Pr Mladiki je igral desno zve-zo škofie. v Tobačni tvarni pa so vstopili skerjanc v k-jlsko vrsto ter Kveder in Ko-stanjšek v napad. Mesto srednjega krilca je zasedel Janu.>, Oesni pomagač pa mu je bil Rot. V čina gledalcev je bila prepričana, da se bo Mladiki včeraj posrečilo premagat' TcbaČn© tovarno. Prišlo je drugače in tokrat no nezasluženo. V glavnem sta obe moštvi pokazali iste odlike jn napake kakor prejšnjo nedeljo, le s to razliko, da je tokrat Mladika v prvem polča?u igrala izdatne slabše. Vs»e njene akcije so bile raztrgane premalo odločne in pre štora V drugem polčasu jt bil v 2. minuti Humar že tretjič uspešen medtem ko je na 4 K) dvignilo levo krilo Erkcr. Častni zgoditek za Vč je dosegel v 14 minut. Zakrajšek z enajstmetrovke. Zadnji zgoditek za Korotan ie zabil zopet Humar Koti 5:4 za Vit Sodil je dobro Zajec. Ljub'jana — Mars 4:3 (2:1) Včerajšnjega srečanja obeh tekmecev za bdjša mesta v prvem razredu Ljubi'ane in Marsa čeprav je bilo borbeno m živahno ter ie vzbudilo glasno navijanje zdai za zeleno-modre zdaj za belomodre ne moremo pn šfevati med najboljše kar sta jih odgrala že med seboj Se največ 6ta obe moštv pokazal" v drugem nclčasu ko ie bdi na beh straneh izpeljanih nekaj prav lepih akcij V prvem polčasu ie b:la igra cbeh prccei medla m raztrgana *lnrs ki je bil na igrišču Ljubi lanc gost tel j je poslal v boj naslednje 'gralce. Pavlica— Du:an Piskar Slam'č—Drobež Ferko Pišek - Ko Pskar Fajcn 2igon Zajic ir- Di brlet Med temi sta bila nedvomno najb>jša Slamic v obramb' in Piskar v napadu Slednji je bi nenavadno nevaren *n prodoren S je ved" većino sporadičnih napadov Marsa v drugem polčasu Prav dobra sta bila v norambi tud Dušan Piskar in Pcrko k: je čuval nad Kroupo Liubljana je nastopila 2 Rožičem v vratih Vili jem Lahom n Varlom v obramb. Pcrha nčem. Šercerjem in Peliconom v kr Isk vrat in Kroupo. Vodcbom Sandiiem Lahom. Ber-toncliem in rlsclerjera v napadu Izrazito ne razpoložen ic bil samo Haclcr k mu vecrai ni uspela nit* ena poteza Ožja obramba *c bila še dokaj sigurna man1 krilsfca vrsta V napadu sta b la najboljša Lah in Kroupa zlasr kot strelca. V začetku je 'rncla Ljubbana n»ka» več od igre vendar so bili zaključni sticli Laha in Hacierja brez uč;nka Prvi zgoditek. ki je razburil polovico gledalcev, se ie iscuri v 6 minuti, ko ie Šcrceriu ušla sred' *gn«ča žoga V kazenskem prostoru se je je polasti' Zaiic m brez težav dosegel vodstvo za Mars 1 0. Dve m'nuti nato ie streljala Ljubljana pivi kot. ne varnejši po je bi položaj ko je Marsova ob ramha zrušila Laha na 16mctrski «'rti Vendar je šla Lahova bomba mimo Po izmen enih napadih, v katerih :e med drugirr Lah poslal zelo oster strel v prečko 'e izena^ia LJubljana ko je Žigon podrl Pehcona Lah je strc'ja prest' strel z 20 m naravnes* v desni kot Marsovih vrat Igra ie valovila nato iz polja v polje in sta morala oba vratarja večkrat posredovati. Ponovno so se s strel: m izvedbami izkazali Lah. Piskar Kroupa Vodeb m Ber-tcncelj. V 31 minuti je Lah predloži Kroupi ki je streljal sigurno v levi kot \ ratar se je sicer vrgel za žogo. bi! pa je prekratek 2:1 za Ljubljano Vsi drugi napadi dc konca prvega polčasa nisc prinesli uspeha Nevarna ie bila nekaj minut pred koncem komb nacija Pelicon —Lah Pavlica pa se jc pogumno p^ena! slednjemu na 5 m črti pod noge in mu odvzc! žogo V drugem polčasu ic bila igra bolj ureiena in smiselna Zlasti LjubNana je \tp: ociruk Atanaaov Hrvati so sicer prevladoval), manjkal -m je pa končni udarec. Najbcijli co bili ratar Monisidcr ter Jazbmšek in L,ehner Slovaki so tehnično igral* dobro, streljal ^o pa slabo. Najboljši je b!l med njim branilec dr. Hcćak. Zm:'goncsni zg' ditek 8 zabil v drugem oolča^u Antolko-rič. Zagreb — Bratislava 2:1 (0:C) Tudi včerajšnja medmestna tekma med cmrezentancama Zagreba in B st s!ave .ce e. končala z zrnato Hrvatov Ilrv&tsko moštvo je nastop lo prccei pomlajeno Tek-^ia ie bfla prav zan'miva, hi^r0 i 1 v r* na. Zrnata Hrvatov ie zpjslu^en?, b'.-" b. -e vr čja, ko b mnogih strelov ne brani dobil slovaški vratar čurruvc. Prvi zgoditek 7' z bi Km-:č r.rs predlo- žek Zajkovskega Dragega ei dosegel Ka ijan z en jsttnst vke. Car;* ni g ttk "a '->va'p je padci tik pr?-' k nce po Dr -aku. V hrvatskem mo't.u so b»*li n jb 1 š munič, cba Č&ilsoveka in Brce vid, Torino še voii italijcrL&kt) aogponetno prvenstve uivizi je A se je včeraj končalo do!».aj n n..vr dno lostuj ca moštva so odnesla več kot 70-lovico točk Zmagali ro Torino v Rim . VenLzia v Bolo^nK!), Viccnza v MIlana !) Roma v Torinu medtem ko je Ti a 3 ina tenrzij-a-a v Genovi V vod tvu "-e stanje ni spremenilo, med zadnjim pa se je o^kr-žaj zopet prslabšal v škodo Tr.cs'ine. Tekme XIII povratnega kola so sc ken-ale takole: Bergamo: *talant» — Lifrssts (0:0). Rim: Torlni — Lazo S:2 (2:1), Bologna: Venezia — Bolegna °:0 (1:0,\ Bari: Bari—Milano 2:0 (0:0). Milan: VJeenza—Ambrcsiana 2:1 (1:1), Livorno: Livorno—Fiorentrna 4:1 (2:0). Torino: Roma—Ju ven t us 2:1 (2:0), Genova: Genova—Triestina 1:1 (1:0). Stanie v tabeli je: Torino 40 točk. Li vomo 39, Juventus 35, Ambro?iana 32. Genova 31. M:lano 29. Bolocna 'n Rorr.n ''8 Forentina in At^lantn 27. Lazlo 26 Bari in V'cenzn ?3 Triestina in Venezia 21, Ligur a 18 točk V diviziji B se presledki v vodstvu večajo XI povratno kolo se je v diviziji B končalo z naslednjim: izidi: Savona: Pes cara—Savona 4:1, Cremona: Cremonese—Pisa 2:0, Videm: Ud nese— Pro Patrla 1:0, Firenze: Siena—Novara 2:1, Alessandria: Alessandria—Palermo 1:0. Ledi: Modena—Fanfulla 2:1, Rim: Bresc a —Mater 5:1. Padova: Padova—Anconitana 5*0. Napoli: Napoli—Spezia 0:0. Stanje v tabeli: Modena 39 točk. Na ocli. Spezia :n Bresc:a 36, Pisa 35. Pro Pa tria 34, Cremonese si Frrfulla in Padova 28. Anconitana 26. tJdtnese 25. Pescara 24. Novara 23. Alessandria 22. Mnter 20. S:ena 19. Palermo :n Savona 17 točk Hrvatsko državno orvenstvo v teku čez drn fn strn Na progi dolgi 7 km je bilo včeraj v Zagrebu hrvatsko državno prvenstvo v teku čez drn aa strn. Prisostvovalo mu je 500 gledalcev. Kakor so pričakovali, je zmagal favorit Kotnik, član Concordije Nastopilo je 10 tekačev, na cilj pa jih ie prišlo 9. Časi so zelo izenačeni :n se je med na j bol jš mi vodila ocorčena borba z:' zmago. Vrstni red na cilju ie bil: 1 Kot nik (C) 26:07. 2 Srakar (C) 26:09, 3. Kraj car (C) 26:13.6. 5. Kokotovič (2el.) 26:36 Sesti je bil Mihalič od Haška — Pro Goriiia poražena. V d rus i kvalifikacijski tekmi za vstop v divizijo B je Pro Gorizia zgubila proti Parmi 0:1. Ve-rona je premagala Lecco 2:1. Carrarese pa l>ecce 2:1. — V dru ari kolesarski dirki, k! spada v okvir tekmovania italijanske vojne krojne dirke v etapah, ie včerai zmagal Olimpio B?zzi. ki ie prevozil 239 km dolgo orogo iz Goita v Mantovo v 6 urah in 2^ m:nutah. ? povprečno hitrosfin 37 743 krr na uro Dirka ob obali Oardskega jezerr ie b?la zelo lena 'n SHrahas ter ie včasih dosegla novorečno h'trost tudi nreko 40 krr na uro Dn^; ie bil Servadei tretii Bar-*ab" četrt'- M=>«mi Deti Crinna ?e=t: T*->-frozzf. vsi s časom zmagovalca V klas?. ';kac^ za rdečo maiieo vod; Ser\^adei ? 10 točkami sledilo mu Cinelb in Bizzi s 7, Bartali s 6. Toccaceli 5 itd. — Poklonitev italijanskih publikacij in I knjig bukareški univerzi. Pod naslovom ^Knjiga, veliki poslanik« objavlja buka-reski dnevnik »Poporul- ob priliki poki o-nitve številnih publ kacij. ki jih je podarila italijanska viada bukareški univerzi, da predstavlja ta poklonitev kulturni dogodek največje pomembnosti. rPoporul-navaja sledeče misli: »italijansko rumun-sk: kulturni odnošaji se razvijajo v srečnem znamenju staroslavne tradicije, ki združuje naš narod z veličastno kulturo matičnega polotoka. Italijan-ka kultura zavzema pomembno mesto v svetu. Pri-b! žat: se ji. pomeni biti deležen velik.h blagodati. In sedaj nam je poslala Italija pravega velikega poslanika — .-vojo knjigo.« — Italijanski vojni ranjenci ter nemški vojaki v papeževi avdijenci. Iz Rima po-roča.10: Potem ko je popolnoma okreval, je pričel papež Pij XII. z redn'mi vsako-tedemUcm; splošnimi avdijencami. V avli blagoslovov je bilo zbranih 400 parov mladoporočencev ter več skupin italijanskih vojnih ranjencev in nemških vojakov Papež se je ob prihodu vsedel na prestol ter je spregovoril zbranim mladoporočencem. Razpravljal je o potrebn h krepostih in čednostih za vzgledno družinsko krščansko ž-vljenje Ob sklepu svojega nagovora je podelil vsem navzočim svoj apostolski blagoslov. Delj časa se je po-mudil v razgovoru s številnimi vojnimi ranjenci. Ko je papež zapustil blagoslovi-tveno dvorano, se je podal v vojvodsko dvorano, kjer so ga pričakoval: otroci. Tudi z njimi se je papež delj časa pogovarjal nakar jih ie blagoslovil. Predno se je vrnil v svoje apartmane, je sprejel Dapež številne nemške vojake, ki sc mudijo v Rimu. oziroma ki so na prevozu ^kozi Rim. — Visoko imenovanje italijanskega novinarja. Za stalnega svetovalca pri albanskem prosvetnem ministrstvu je bil imenovan novinar dr. Horac Marcheselli. ki je znan kot odličen poetični pisec. Dr. Marcheselli sledi v tej funkciji dr Nikoli Lorussu-Attoni. ki je bil postavljen na drugo važno mesto v Italiji in ki je s svojo živahno novinarsko delavnostjo izdatno prispeval k razvoju kulturnih odno-šajev med obema državama ter k prosvetnemu napredku albanskega prebivalstva. — Španski nuncij si je ogledal spomenik ital-janskim legionaijem. Kakor poročajo iz Saragose. si je španski apostolski nuncij ogledal dela pri spomenik u-kostnici, ki bo postavljen v počastitev spomina italijanskih legiona^jev padlih v Španki vojni Nuncij se je pr: svojem ogleda -xxirobno zanimal za potek del. — Po*-rsne sunke so čutili, kakor poročajo iz Madrda v srodni i kotlini Sekire, nredvsem v obč nah Centi Lorqui in Mo-!ria de Segura. Človečkih žrtev k sreči nI bik>. — Ma^ri se ie emrač'1 um ob mrtvem c'rtčku. St-v.^v-alci v hi51 št. lo v ulici " : rTzo v MIlanu Qo onnv'i: sko7i okno vra-'".r^'-cr'n stanovanja, kako čudno se ob- °-_V*-^vrntorVn Mnr:^n R'voll. Ma-^.n'a in 7. *vk^mi okr-; sc-bo Tokoj so SpO- 7jr*i}\ vr. se i i jo naibrže omrnč'l um. Po-Toi^a ie ob vstopu v njeno stanovanje um+.-^v^a. se fe Rivoli^eva v prečvidn:h ^^p^n'h crib'h skTar;a!a ob truplu trilet- -oaa g^nčka Julija, ki ie bil mrtev. Otroka DolrooaT5, rrntrr pa -o odpeljal*. — ^tr«»i(». ^"V-^-^to neurje se : 5T,;rtr,"n skos? sosed^ie nkno in Drešla bv5Fnin cerkev sv. BoStlans Tukaj ie no^kodomiis veliki oltar, preletela okoli Mna ee^k^ennrr^ oa^rona »n šv:2nfla skozi -"ikr-fin ter resrbila \Torfni cevovod, ki ie hn n^rve'i^n ob zunnnirm cerk^-^em zidu. Po no^ebno prečnem npk""''čiu so r>cf^i; ■t-c' r?om^o: nri Carnniciiipvih ki so h:l: ob čtn npereČ" r»rT5«] r>rd o triinu. — ^^riia Pre* '/^rrnT* 4 1 <~*n Vič' rt«iTnvoa z Vrbovoev pri Tr»*n io p^^^o m brnno ^e rnrrTa nn »VjrnTit — Ana Ti»mVfWlr ^"_^otoa 7a~°b-*>*on t9. r iph^^^p ^e i« r»ri padr»|j rar>'tq oVi»-->TtT — *r"»*?ona V^mnr P-1 ofr-i^ hč' ♦ •»T^t.^a • t V^«->^ T f^rei 10 i 1 r> no*O. - rt i^ Di,»nn'V in lo*nq 7/^0r> rt'č^ria *7 ^"ivmice si ie pr? nndcu zTomila desn'co IZ LJUBLJANE —lj Malo dežja smo dobili ponoči. Dež je bil že silno potreben, ker se je zemlja ob vetrovnem vremenu zadnje čase zelo nresušila. zlast Še. ker v tej spomlad1 dež še ni namočil tako, da bi se dobro napojile tudi spodnje zemeljske plasti. Včeraj ie bilo zjutraj zopet precej hladno in v predmestjih je bila huda slana, v mestu je pa znašala min malna temperatura 0.5°. Popoldne se je zelo ogrelo, da je najvšja temperatura dosegla 19.2° Začel je pihati močen jug in zvečer se je oblačilo. Ponoči ie začelo močneje deževati, vendar je kmalu prenehalo Davi je bilo precej toplo; minimalna temperatura je znašala 7.1«. Bilo je še oblačno. Zračn: tlak je pa zelo visok. Težko je napovedovati, kakšno bo vreme poslej —lj Skladatelj Matija Tome je kompo-niral veliko celovečerno kantato za soli, zbor in orkester na besedilo pesmice Vide Tauferjeve — Križev pot. Prva izvedba največjega domačega dela bo na veliki četrtek, dne 22. t. m. ob 19. uri v veliki unl-oruski dvorani. Delo je naStudiral ravnatelj Mirko Polič in pod njegovim vodstvom ga bodo izvajali: altistka, operna in koncertna pevka Franla Golobova, basist Julij Betetto, mešani, Ženski in moški zbor Glasbene Matice ter celotni simfonični orkester. O delu samem bomo spregovorili pol robne je KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17* in 19.15 nri Ob nedeljah in praznikih ob to.30,15., 17. in 19.15 uri tekom tedna. Opozarjamo, da se je preoV prodaja začela dane3 v knjigami Glasbene Matice. lj— Spored nocojšnjega, XII. *;mf«Hilčae-jja koncerta, pod vodstvom dirigenta. D. M sijanca je naslendji: 1. Verdi; sicilijanske večemice ■— pieligra k istoimenski open; 2. Čajkovski: 5. simfonija; 3. Dvorak: Dva slovanska ptea&. Ktmcertni spored je izredno t* g t- zato opozarjamo občinstvo na IMH.oJIhJI umetniški večer, ki začne točno ob pol S. uri v veliki unionski dvorani. Opozarjamo, !a so se na r^zpola^o FtopSča, in sicer je predprou ja do pol 7. ure v knjigarni Glakbene M tiče. o i 7. ure zvečer pa na blagajni pi*ed veliko uni^nsko dvorano mm.Ij Živo zanimanje /a Kosovo razstavo. Za slike priznanega slikarja Ivana Kosa, ki so razstavljene v izložbah Kosovega salona v prehodu nebot:čn;ka. vlada živo zanimanje. Mojster akvareia je postavil na ogled 12 izbranih portretov, krajn in tihožitji. Razstava bo odprta kratek čas. —lj Nove kata*t''!sko nvape /:t kat. ehčiiio Zgornja Si&ka. Mestna občina ljubljanska je 1. 1941 dala premeriti in napraviti nove mape za vsa posestva, v kat. občini Zpornja Siska. Te map** so sedsj posestnikom na vpogled v pisarni peometrov Pele in Bre-skva.r na Ce?ti Arielle Rca (prej Gospo-svetska cesta) St. 3-1. v?.ik delavnik od S. io 12. Rok brezplačni ogled je siedaj pristojno oblastvo pnialjsaJo do 15. aprila t. 1. Mestna občin i v. bi vse posestnike v kat-t»bčini Zgornja siška, posebno pa one izven Ljubljane, naj pj nove mape ogledalo in ugovarjajo morebitnim r.epr.ivilnostim. Po 15. aprilu brezplačni ugovori ne bodo več mogoči ter bodo v map ih zarisane meje in mejniki veljali za pravilne. —!j Instrukcije — Novi (Turjaški) trg 5 III. Uspešno pomoč in pripravo za Solo nudijo dijakom za vse sole. razrede in predmete dopoldne in popoldne diplomiran? filozofi (ura p^vpročno 2—4 lire). Poučujejo strokovnjaki zm matematiko, grščino, latinščmo. fiziko :ld. Priprava tudi za privatne iznite čez 2 razreda in za razredne izp'te. Priglasevanje vaalc dan od 8.—12. in od IS.—1& UTC: Novi (Turjaški) tre S III Instrukcije. Zissovnica št. 6 al — ca — ca — ca — Cc da — dc — c — fa — hart -k j — kaj — kaj — kc k kcv — k u — la — Iju — Ic - cc - • cc —— hi v — ja — ko --- ko — lin - lo — lo — mak — mar — nic — na — nci — ni — n: — ni — o — pc — po — ra — ri — ro — se — si — ski — sky — tan — tC — ti — to — to — vi. Iz teh zlogov icstavj |6 bcscd:i s pomenom: 1 češki pesnik, IVc'-.«.-rno\ podcbflik, 2. tnesto v Srednji Italiji. \ goatcblS ptica, 4. moto • Zasavju, 5, stira sk>vensks pekrsjina, 6. ila« venski pesnic {f stovenakl gkdanđti igralce, Va'.jhun< oi5C, " ruski pisatelj ;n ki drn- muk. 13. mesto tu Jiponskem. 14. Ctlčneni svetu t.: ee r.o zanima mnogo 7.~\ stvarnost. Se manj pa za preteklost. Kljub temu si bomo ob toj pril ki neko! ko ogledan zgodovino Podturna. Slara listina o Podturnu Zgodovinar Radics omenja listino nek-danje dunajske dvome knjižnice o Podtur. nu. Ta dunajska knjižnica je hranila vso -kte ljubljanskega jezuitskega kolegija. < >b velikem požara v Šentjakobskem okraju, ko je pogoi-el tudi jezuitski kolegij, so bili upepeljeni tudi izvirniki jezuitskega aThiva. Dunajska listina govori o nekdanjem jezuitskem posestvu >pod rumom uri Rcžniku : v nji je opisana tuai kratka zgodovina Podturna. Kraj je dobil ime po stolpu, ki V stal na tivolskem hribu nad sedanjim gradom. Graščina ie bila pred 500 leti last Jmija Apfalt.rerja, rrestnega kapetana. Kronist ni poznal oodrobne zgo. dovine Podturna pred 1. 1140. Znanci je. :la t; 1 k i stjlp pogorel skupaj z gradom L 1440, ko so Celjani oblegali Ljubljano !n je niso mogli zavzeti zaradi uspešne ob. rami meščanov pod vodstvom A p7altretja. Oblegale! so so zato maščeval* n^d gradom < Ijnika sovražne vojske. Stolp na tivolskem hribu je bil v 13. stoi. jh last kori # ga vojvode, ki si je izbral Lj . no svojih posesti na Kranjskem. Ko je tolp pogorel v 15. stoietju, nj bil več obnovljen, grad ob vznožju hriba je pa dobil inu po stolpu. Pc. um prešel v last jezuitov Ncv;i grajsko poslopje je prešlo v last ljubljanskih jezuitov 1. 1601. Poslopje je kupil n k tor ljubljanskega jezuit.--: »ga kolegija za denar, ki ga je cesar Pr.dmand daroval jezuitom. Podturen je pos" il jezuitsko okrevališče. Že tedaj, ko j: Tivoli prešel v last jezuitov, je ..ačel dobivati ^voj sedanji značaj. Jezuiti so si pač pr:-zadevafi, da bi kraj še pridobil na svoji naravnal lepoti kot okrevališče ter da hi zemlja no bila uporabljena v goepcdarske " i□t piše, da je b:l kraj, ki ga zdaj imenujemo Tivoli, že tedaj z^lo ljubek in prijeten. Ozadje so bili \udt že tedaj lepi gozdovi, ki so pokrivali Jvoisko *ri je, proti vzhodu so se pa razprostirale njive in travniki — še precej dalje kakor segajo dandanes tivolski -»assdi. O*'-grada se ;e nudil lep pogled na n<*dnje-veško mesto, ki je bilo teJaj oddaljjeoo skoro pol ~\re od Podtu-na. računano od jezuitskega samostana pn rfv Jakoov«. Xa U vem bregu Ljubrance *edsj 4e t»i bisredno al: pa je bii vmes >c kdo drug lastnik. Pač pa jc razv'dno iz listine, da je imelo tedaj posestvo ime »pod Rožnikom« in da ni bilo tako obsežno kakor pozneje, ko je bi posesti jezuitov. Po smrti Gašperja Mavrica je posestvo prevzel njegov sin Adrian Mavric v.Mosperg in ga jc preda! svojemu sorodniku Mclhiorju Stotflu L 1589. Stoffl jc graščino prodal že I. 1590. in sicer •Svojemu najdražjemu sorodniku« Melhioriu Pnntaiconu. deželnemu uradniku Novi lastnik jc posvetil Pcdfurnu precej ljubezni in prizadeval si je, da bi ga zaokrožil. Z zamenjavo jc pridobi! od ljubljanskega -kofa L Tavčarja njivo Pantaleon je bi! protestant in v tistih časih ie bilo izdanih več odlokov, naperjen h proti protestantom. Po predpis-h jc bila prodaja ali zamenjava zemljišča tedaj veljavna KrJe ko jo je odobri! nadvojvoda, tedanji notranje-avstrijski repent. Pantaleon si je urejeval graščino tako skrbno, kakor da jo je hote! na večni- čase prepustiti svorm naslednikom Pozneje si je menda premis':! zaradi tega. ker se tedaj protestanti niso čutili varne pa je posestvo ponudil v nakup jezuitom. Kupčija je bila Bkfenjena 26 februarja 1601, Kupnina jc znašala 400V goldinarjev in jc bMfl plačana v dveh obrokih, polovica ob sklenitvi kupne pogodbe, ostanek pa 6. marca 160a Nastanek Tivolija Jezuiti so si prizadevali, da bi posestvo čimbolj zaokrožili in izbolj.šali. Dokupili so nekatera zcmlji>ča ki so spadala po svoji leg' k Podtumu, Pridobili so tudi Lanthienjevo zero* Ijišče, za kar je bilo treba izpolniti posebno težke pogoje. Lastniki tega zemljišča so zahtevali velike usluge, med temu naj bi jezuiti dosegli oprostitev plačevanja davkov za nv hove h šc v mestu. Brata Lanthierija sta pre nustila jezuitom zemljišče k: jc bilo ocenjen« M 80 do 100 gld Podturen je oprsai rudi Valvasor t »voj1 »Slavi«, V t«rih časih je bila graščina lepo posestvo. Grad jc bii obdan od drevja m že tedaj je Podturen slove! kot posebno prijeten kraj. — Jezuiti so 1. 1703 po*vsem prenovili grad. V drugi polovici IS. stoletja je bil jezuitski red razpuščen in graščina je prešla v last kranjskih de/elnih stanov. Grad je bi! poslci nekaj časa letovišč ljubljanskega škofa. Kakor rečeno, se j« Pc*ituren zače* -azvijati v dandanašnji T'voli že, ko so g? prevzeli jezuiti in ga sr»remenil; v okrevališče. Tedaj je bi: zasebno okrevališče, zdaj ie pa javno, saj tivo!sk: nasadi dandanes niso zgolj lepotna, temveč tudi zdravstvena naprava. Sicer ie Podturn služi! raznim namenom, ko ni bil več v lasti jezuitov. N'ekaj časa je bila v gmdu celo vojašnica, pa tudi bolnišnica in sk?adisče. Leta IR51 je cesar Franc Jožef kupi! graščino ter jo daroval maršalu Kadctzkemu da ga je odliko-va1 Leta 1854 jc gra>c:na zfipet prešla v last cesarja 1. 1864 jo je pa kupila ljubljanska mestna občina, ki se je obvezala da zemljišč nt bo zazidala ter da bo tako ohranjena zelena površina Proti temu načelu so prejšnje čase nekoliko grenili in tivolska površina se je malo zmanjšala, kljub temu so pa tivolski nasadi se vedno prostrani ;n lepo urejeni ter so ponos našega mesta; marsikatero« mesto nas lahko zavida za tako lepe in velike na^ni* tako rekoč >redi mestnega področja. Kdiniee Kraljeve vojne.mornarice v plovbi na Sredozemskem morju 703 letnica mesta Stettina Glavno mestc> Pomorjanske Stettin je te dni slavilo 700 letnico svojega obstoja. Stettin leži ob Odri jn Vzhotineni morju ter je bila ta točka že po naravi zelo ugodna za nastanek naselbine. Kraju je podelil mestne pravice vojvoda Barnim I. 3. { aprila 1243. To je bila obenem ura rojstva J pomorske plovbe, ki jr> je razvil Stett n. Pred 100 leti je bila otvorjena železniška proga Berlin—Stettin, kar vse je izredna pripomoglo do naglega razvoja tega svojstvenega mesta na evropskem severu. Osem žrtev pobesnelega volka Ugriznil je 23 oseb — Nenavadna vsebina želodca stekle zveri V okrožju Galiciji poljske generalne gu-bernije je udri lani v razne vasi pobesneli volk in ugriznil, predno so ga ubili, 23 oseb. Pr:zadejal jim je hude rane na glavah in po obrazu. Po poroč:lu oddelka notranje uprave pri guvernerju okrožja Ga-liciie v Lvovu so bile sicer vse napadene osebe v 24 urah cepljene s ceoivorn proti steklini, kljub temu pn je umrlo 8 ranjencev. Sest med ni:m: je pokazalo prve bolezenske znake 16 dni po prvem cepljenju, med tem ko so bolezenski zr~k: pri dveh nastopiti nekni dni po zaključku cepljenja. Znaki bolezni so b^li nasledni : začetna temperatura ie znr5^^ 37.5 do 40 5 stoo., v vseh orimorih odpor oroti vodi. poži-mlni krči neno-r^dno po oitiu tekoč;n, težko dibanie in povečana srbečica okoli ran V poed:T"b ortmerTi ie nastopilo tudi si:nien:e. Zavest ^o ohranili skoraj vsi bolniki Po razdobju melanholije so opazovali samo zelo kratko dobo razburjenosti. Smrt je nastopila od četrtega do šestega bolezenskega dne. Na posebno odredbo so v vseh okuženih vaseh takoj pobili 63 rrsov, da preprečijo nadaljne š;rienje bolezni. Izkazalo se je, da je bil volk zelo sestradan. Preiskava vsebme njegovega želodca je spravila na dan številne neprebavne predmete, tako kose lesa. slamo, peresa, suknjene krpe, nadalje pa tudi človeške la*e. kakor tudi kos človeške kože v velikosti dlani. Sluznica želodca je b:la inficirana, otekla in je krvavela. Črevo je bMo napolnjeno le z žolčem :n sHdo> Bolezenske zna-kr> so kanali tudi druei organi. Popolni dokaz stekline ^e doormesel drzavrv" veterinarski preiskovalni zavod v Lvovu, ko ^e ugotovi) v možganih živaii negrijevr. telesca. OdCkovanje japonskega raziskovalca tuberkuloze Nemška vlada je odlikovala japv-vnskega zdravn ka dr. Arimc, ki sj je pi-idobil izredne zasluge na polju raziskovanja tuberkuloze. Dr. Arima je izročil Nemčiji večjo količina zelo učinkovite injekcije, o katero je m.goče doseči v boju preti jetiki lepe uspehe. Novo slepsrstvo s „čudežnim člcvakom" Nek ameriški inženjer je dve leti v^ral prebivalstva Los Angdesa s sve jim r i; etecn — Zaslužil je do £0O0 dalar^ev na mesec V Sevea Amea .. so odkrili veliko prevaro, ki je vzbudila mno^o pozornost.. Nek inženir je dve leti varal prebivalstvo L*>s Angelesa in najuglednejše strokovnjake s svojim umetnim čudežnim človekom. Zarad i l je t .auro. ki je govorila človeški jezik, iziegovala roke obračala glavo, dvigala oči in se kakor vsi ljudje premikala v postni za to najeti dvorani, kjer so jo občudovali številni obiskovalci. Vstopnina za vstop v dvorano je znašala pol dolarja Slučaj je hotel, da so sedaj idkriii kako je »genijalni iznajditelj«. ki si je hotel zagotoviti življenje brez truda n skrbi, utihotnr>l v notranjost figure svojega tovnr:ša. ki ie vodil vse gibe »ču- : 'neaa človeka«. Za to svoje delo je Drejemal 500 dolarjev mesečne plače, med tem ko je goljufivi inženir zbral na vstopnini vsak mesec okoli 2000 do 3000 dolarjev. Ta afera nas spominja na škandal ki se jo zgodil točno pred 170 leti na Dunaju. Komorni svetnik VVolfaang von Kempe-len, zelo nadarjen tehnik, in pomemben graditelj, katerega stvaritve so rzpodbu-dile angleškega župnika Cartwrgtha k zgraditvi mehaničnih statev je prišel na nesrečno misel, da bi iznašel umetnega šahovskega igralca. V njegovem stanovanju so Dunajčani opazovali za veliko mizo, na kateri je bila deska s šahovskimi figurami postavo Turka z železne pločevine v naravni velikosti, ki je čakala na igralskega partnerja. Robot je znal dvigati roko in nepojniljivro je bilo, da je igral kakor vsak človek. Pogosto je celo premagal svoje nasprotnike, ki so slutili v skrivnostnem orijentalcu tajne sile. Eden premaganih igralcev je zaradi jeze nad svojim porazom razs rili govorico, da sedi v robotu sam vrag. Od njega plačani sokrivci so nato udrli v stanovanje graditelja in navalili s sekirami na šahovskega igralca, V tistem trenutku so se oglasili iz postave glasni klic j na pomoč in iz mize je zleze* majhen mož Ta se je zadržal v votlini mize in nevidno vodil šahovsko igro »svetovnega čudeža«. Bil je najboljši šahist Dunaja, ki se je zabaval s tem da je vodil za nos lahkoverne. Še stega dne sta morala Kempelen in njegov Domagač naglo zapustiti Dunaj Razjarjena množica je razbila »čudežnega človeka«. Verdijev teden na Dunaju Pod pokroviteljstvcm ministra di Gob-belsa in ital janskega poslanika v Berlinu Dina Alfierija je bil na Dunaju otvorien Verdijev teden pod naslovom >Verdi in Dunaj<\ Otvoritvi so prisostvovali zastopniki nemških in italijanskih oblasti stranke, umetnosti in znanosti. Otvoritveni govor je imel VValter Thomas. Podčrtal je važnost Verdijevega cikla, ki ga bosta v teku tedna izvedli dunajska državna opera in dunajska mestna opera, Izkopanine na norveškem otoku Pred kratkim «o na Norveškem otoku Kraakerbv izkopali na težko dostopnem mestu ostanke zidu vaške utrdbe, ki 9n jo zgradili verjetno še Winkingi. Sodijo, da so izkopan ne nastale v 5. aH 6. sto!et-'u. Naselbina je stala na 53 m visokem skalnatem bloku in je me ril p 70 m r širino in 230 m v dolžino. vscamejn nekatere velike tonko ki mor§^ izvoliti v ta namen poseben o&bnr, Tohačr* sejmi so bili otvorjeni v pokrajin ' Skopi ju in Bltoija 20. maretf, v Btaafl Boisr riji 2o marca, v Trriciji pa 1. Lpnl.i. k«-r pričela letos pomlad zelo zp*kt.i R'Tđinov filtra V Franciji so izdelali film. k zelo živo prikazuje življenje in veliko umetnost slovitega kiparja Avgusta Rcdina. Film je bil ^zdelan pod vodstvom konaervatorja pariškega Rodrinovogn muzeja Jurija Grap-pea, Dva hrvatska kuSturna filma Hrvatsko državBc filmsko podjetje je izdelalo zanimiv kulturni film. katerega vsebino tvori nastanek in zgodovina prve hrvatske opere. Besedi o zi film ie napisa' Milan Katic, režiral pa ga je Oktavijan Miletić. Po pesmi nedavno umrlega, hrvatskega pev?»nika GJura Arnolda, ki se imenuje >Dc-movina<', je bil prav tako izdelan Km kulturni film. Besedlo za ta film je nap;sal prof. Mirk Cerovac^ režiral pa ga je Sergij Tagac. Ncv rumunski poslanik v Sofiji Rurmmska vlada je imenovala za novega poslanika v Sofiji Jena Chr stua. Njen dosedanji poslanik v Sofijl Caranfil je bil premeščen v Helsinke. Novi poslanik je } služboval doslej v rumunskem zunanjem 1 ministrstvu. Njegovo imenovanje t lmač»-io merodajni krogi ket izraz želje, da se še bolj utrdi rumunsko-bolgarsko prijateljstvo. Bolgarski tobak lanske letine Bolgarski ministrski svet jc na eni svojih zadnjih sej odobril več osnutkov zako_ nov, ki bodo zdaj prelloženi sobranju. Med di-ugim jc bila odobrena naredba tobaka lanske letine. Naredba prinaša vse podrobnosti in pogoje, pod kterimi se bo kupoval od pridelovalcev lanski tobak. Tobak lahko kupujejo vsi trgovci, ki imajo izvozna do- j voljenja, Finajicirejije tobačne trgovine pre- | V zrcala anekdot Lord Willonghby Lord W lionghbv se je bil kljuni! v n« ko igralko, ki ie niemi lepota zmešala glave mnogim ''boževutcljem. Ona pa n n* komur pokazala, da se zanima zanj, tem več je zavela izredno rezervirana Lord t-je poslal nekega dne pi&mo. glaseče ^ — Slišnil >oTn, da živite zelo skromno m krepostno in da icga načina življenja n»-nameravate izpromeniti. Da vam to ohtj šam, sem ?n dovolil določiti Vam BMMteo rento v znesku 50 noj, ki Vnm bo vs*»-kegi pxv'ega v mesecu izplačana mojeg, premoženja. V koiikor bi pa izpremenir svoje nazore m se odločili za drugačn«-življenje, prosim, da računate z menoj m m; daste prednost. V tem primeru b: Vnn zvišal rento na 100 eumt-j mesečno. Herrand Član francoskega dvora Ludvika XIV Herrand je znal kralju večkrat reči mar si kaj zlasti v zvezi z ženskim spolom ir kraljevun zanimanjem zanj. Nekoč ga j« kralj vprašal, kako to. da nma otsotl wM je kriv on ali pa je njeKv»va žena n<»-plodna. — Ne eno. ne drugo. Vase VeLičanstvc* — odgovoril Herrand. — Kdaj b© pa potem takem va&a žer>i rodila? — Kadar boste izvolili V\, VaAe Veličanstvo. — mu je odgovoril Herrand. k* je vedeL, da tudi njegova žena ni uila kraljevemu očesu, Brahms Brahms je odšel nekega večera mi izpn* hod po Dunaju z družbo, ki je hila v nji tudi neka dama, ka §M je zelo visoko cenila. Ko so prišli v Prater, je hotela gosp./ skozi daljnogled gledati zvezde. Brahms ki je vedel, kakšna čuvstva goji dotičrv« dama do njega, je izkoristil priliko m ko je gospa sedla k daljnogledu, je obesil n.* njegovo odprtino klobuk. — Nič se ne v;di, — je dejala presenečena dama. — Nič. nič, — ji je odgovoril Brahms. — Tako je to, draga go.^*a, z vsemi zvezdami. Človek pričakuje, da bo zagleda) kdo ve kaj, končno *»e pa prepr Ca, da od vsega toga. kar je pričo. val. v resnioi ni nič Kant Neki prijat?lj filozofa Kantj se Je bH zaljubi v lepo mladenko in s*' p ročil I njo, ko mu je bilo fce osmi deset let. Ko t*? po poroki prvič srečal K »nta, *?a za< i-i govoriti o kočljivem vprašnju, aH Je ^ploll vredno skleniti tak zakon. Otrok se sicer n-^ no i umi HM ^:^-jati. je dejal staii mlKiri, vendar ikJ pa ba z ženo lažje dočakati k»>nec življenja, — Res, verjetno je, da podimo tvoj*« življenje lepie, rea ie pa tndl, da ^e otio-* ne moreš nadejati, Todi to še vc lao ne p<< meni, da se ti otrok ni treba b^ti. kaj'I tvoja žena je lepa in mlada, — > oilgovo-ril Kant. GEOHGtS OIINET il 52 PRODAJALEC STRUPOV BOMAJN — Vidim, da tebi nikoli ne morem ustreči, -— je odgovoril Kristijan in se zakrohotal v navalu divjega veselja. — Saj sem ti živa reklama. Nihče si vendar niti upal ne bo trditi, da izdeluješ slabe likerje, će se jih jaz sam napijem. Če bi to ne bili prvovrstni likerji, bi to še razumel.. . Tako pa so imenitni, to moram priznati. In če se ljudje z njimi zastrupljajo, je vsaj vredno tvegati zastrupljenje. Doktor Augagne je prijel Veiniera pod roko in ga odvedel v kot- — Ne odgovarjajte mu. — mu je svetoval tiho. — Za svoje besede ne odgovarja, ker je še napol omamljen- Svojim mislim sicer sledi, ne razume pa njihovega dosega. Prav kmalu, ko bo zopet trezen, se niti spomnil ne bo, kaj je vam rekel. Če se pa že bo spomnil, bo zardel in se vam opravičil. Zdaj vas ne potrebujemo več. Vrnite se doli. Kristijana vam nrivedem kmalu Opravičite kakorkoli njesrovo odsotnost, recite pač. kar vam pride na misel. Jam- čim vam, da bo najpozneje čez eno uro v vaših salonih. — Hvala vam, vaš nasvet bom poslušal. Oče je globoko vzdihnil, otožno in zaskrbljeno se je ozrl na svojega sina in odšel. Doktor Augagne je sedel k svojemu pacijentu in njegova krasna, izrazita glava se je sklonila k temu mladeniču, ki je njegovemu rojstvu nekoč prisostvoval. Zamišljeno je razmišljal o tistih usodnih naključjih življenja, ki so dala marljivemu in žilavemu Vernieru za sina tega slabiča, razuzdanega Kristijana. Menda se je bila usoda sama odločila porušiti vso stavbo človeškega častihlepja in dala je Vernieru tega sina prav v trenutku, ko je tako marljivo kupičil ogromno premoženje, sina, čigar naloga je bila razmetati in uničiti očetovo delo. Skrbno je opazoval njegovo spanje in po izrazu njegovega obraza, ki je z njega polagoma izginjala napetost, je sledil poti pomirjenja razdraženega živčnega sistema, Kristijan je končno vzdihnil. Ura je bila prav kar odbila eno pc polnoči in zdelo se je, da je njen kovinski glas zdramil misli v mladeničevi glavi. Odprl je oči, toda njegov pogled je bil že drugačen, bil je jasen in razumen. Pretegnil se je, da bi vstal, kakor da se počuti dobro v mehkem naslanjaču. Nasmehnil se je zdravniku in z mirnim glasom, kakor da se niti ne spominja tistega strašnega prizora, ki ie pred p;člo uro trgal srce njegovega očeta, je dejal prijazno: — Glej no glej. to je naš dobri doktor! Mar mi je zopet potrebna vasa pomoč, dragi doktore? Vzravnal se je v naslanjaču in nadaljeval: — Menda sem zagrešil novo neumnost... In poslali so po vas, da bi me izlečilL Zdravnik mu je namignil, naj molči. Potem je pa vzel z mize stekleničico, ki je bilo v nji še nekaj pripravljenega zdravila. — Izpijte to, — je dejal, — potem se bova pa pomenila. Poslušno kakor otrok je Kristijan izpil zdravilo. In že čez nekaj minut se je zdelo, da se mu vrača spomin. — Ali ni bil malo prej tu moj oče? — Da, toda vrnil se je k svojim gostom. — Ali se vam ne zdi, doktore, da sem govoril z njim nekoliko preveč zaničljivo? — Tega si zdaj ni treba klicati v spomin, — je odgovoril zdravnik s poveljujočim glasom. — Zdaj gre za mnogo važnejše stvari. Vaš oče ve, kaj si lahko misli o tem, kar ste govorili in ve, v kakšnem duševnem stanju ste to govorili. Toda tujih ljudi, njegovih gostov, ne more nihče prisiliti k toliki prizanesljivosti. Da, dragi moj, v tem je vaš dom poln gostov, ki so prišli na svečanost, prirejeno v proslavo vaše zaroke, čakajo vas že dobri dve uri in že davno vsi vprašujejo po vas. Ne dvomim, da se o vasi odsotnosti že marsikaj šušlja. Morate torej h gostom in sicer takoj. Obljubil sem vašemu očetu spraviti vas v tako stanje, da se vam ne bo treba bati nobenega radovednega pogleda Samo na to smete ada j misliti AH me razumete. Kristijan? če tega ne storite, bodo objavili jutri zjutraj vsi listi različna namigavanja ali pa naravnost jasne spletke in ves Pariz bo zvedel, da je vaa vaša nevesta s svojo in vašo rodbino ter s prijatelji in znanci zaman pričakovala, ker se niste mogli nit? ganiti, tako ste bili pijani. Kristijanu se je bolestno skrivil obraz. Z roko so je prijel za glavo. — Ah, doktore, kakšna neukrotljiva žival sem' — je dejal z žalostnim glasom. In ko je doktor Augagne zamahnil z roko, kakor bi hotel ugovarjati, mu je Kristijan to z enim samim pogledom preprečil. — Ne, ne bodite z menoj prav nič obzirni! jo dejal. - - Poznam dobro vaše laskavo prijateljstvo in vem, kaj vam dolgujem. Če bi prišel na sto ljudi vsaj en mož vašega kova. ki svet lahk^ zaupal v svoj moralni napredek. Vi ste eden tistih dobrih ljudi, ki so strogi do sebe, prizanesljivi pa do drugih Jaz na, doktore, jaz sem nizkotna žival. Ni aizkotnejšega in zaničevanja bolj vrednega bitja od človeka, ki ima vse. da bi bil dober, na svoje sposob nosti ponosen in svetu koristen človek, pa je vendar podlo, strahotno in škodljivo bitje. Mene je usoda razvajala, meni pot skozi življenje ni bila potisna z rožicami. Kaj mi je torej manjkalo, da bi bil postal pošten, ugleden mož, kakršnih poznam že toliko? Da bi bil postal eden ristih, ki se preživljajo s svojim delom, mirni in srečni ? Morda bi vam bila morala usoda ohraniti vade mater. — je odgovoril doktor Augagne zamišljeno in resno. Urejuje Josip Zupančič — Zn Narodno tiskarno fima Jemo — Za dal Ljubomiz Volčič — Val w Ljabljnaft