Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti z* eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol let« 2gld. 40 kr., u ceter let* 1 gl<< Hf kr ▼ tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetert leta t gold.; -iko zadene na ta dan praznik izide Danic« dan poprej. Tečaj XXVII. V Ljubljani 25. kimovca 1874. Uaf 3». Koledar za naslednji teden. Kimovec — September. 27. Nedelja XVIII. po bink. Evangelij: „Jezus ozdravi mertvoudnega človeka". (Mat. 19) — Sveta K oz m a in Damijan sprič., brata v Arabiji. Kako v posebni časti ima sv. Cerkev ta dva svetnika, kaže s tim, ker že od nekdaj sta v litanijah vsih svetnikov in v t hih molitvah sv. mase. Teodota mati ju je učila in redila v keršanstvu, v strahu Božjem. Mladenča bistre glave sta se zdravništva učila; bila sta sloveča zdravnika, ker z zdravili in s svetim križem sta vse bolnike ozdravljala. Po njunih prošnjah in zdravilih so slepi spregledovali, mutasti g« vorili, gluhi slišali, hromi hodili, hudobni duhovi »o iz obsedenih bežali. S u m p« klicem sta pa še drugo apostol jsko službo sklepala, ker sta malikovavce v sveti veri podučevala ; bila sta v zdravnikih prikrita goreča aposteljna. Močno sta želela Kri stusu prav veliko kristjanov pridobiti. Zato sta svojo domačo deželo zapustila in v druge dežele se podala, kjer sta bolnike ozdravljala, pri tem pa tudi vero v Kristusa med malikovavci razširjala. Prišla sta tudi v mesto Egejo v Ciciliji, in zopet veliko novih vernikov sveti cerkvi pridobila. S tem pa sta malikovavske služabnike močno razdražila, ker sta ljudstvo od maliko-vanja odvračala. Deželnemu poglavarju Liziju so ji tožili. Sveta brata pred sodnikom Kristusu z vso serc-nostjo spričevanje dajeta. Lizija ju ne more preveriti, da bi Kristusa zatajila, zato ukaže grozovito ju mučiti, C) tem zvečana v morje potrpiti; angelj pa reši ob&. izija to rešitev čarstvu pripisuje, toraj zapove, ju na germadi sežgati; plamen pa v blizo stoječe malikovavce Šviga in jih zažge, ali bratoma še las na giavi ne zgori. Pa več mukah Lizija poslednjič zapove oba ob glavo djati. Dosegla sta mučeniško krono ob Času cesarjev Dioklecijaoa in Maksimijana 1. 303 po Kr. Ljubi kristjan! v bolezni, če ti je mogoče, daj poklicati zdravnika. Sv. Duh govori v sv. pismu: „Spoštuj sdravnika zavoljo potrebe (v bolezni); zakaj Najviši ga je vstvaril" (Sir. 48, 1), ga v to namenil, da ti v bolezni pomaga. Vedi pa, da je Bog naj boljši zdravnik; toraj se daj še do časa previditi s svetimi zakramenti. — Ss. Antin, Leone i j in Evtrepij, bratje sv. Kozma in Damijaoa, ki so z njima vred smert preterpeli, in mučeniško krono dosegli. 28. Ponedeljek. Sv. Venceslav, vojvoda na Pemskem, sprič., je bil sin Vratislava kristjana io Dra-homire malikovavke in zagrizene sovražnice keršanske vere. Stara mati sveta Ljudmila je Venceslav* s p« močjo pobožnega duhovna v kersanstvu podučevala in v stiahu Božjem redila. Vratislav je na tn.ertni postelji >vnji materi Ljudmili izročil svojega nedo.etne^a sina Vea-ceslava, ne pa svoji ženi Drahomiri, ker je poznal i.jt uo hudobijo in sovraštvo do kristjanov. To je l)r*.hotu;ro močno grizlo, sklenila je Ljudmilo in Venceslava s poti spraviti in se vladanja polastiti. Najela je dva ajdov&ka mori\ca, ki sta sv. Ljudmilo v hišni kapelici z njeuo teuko pečo zadergnila in zadavila 1. i)Ji. Drakoraira se je s svojim mlajšim, ajdovskim sinom Bulesiav.>m , s kteriin je pregrešil" živela, vladanja polastila, in je \>tt cerkve zapreti, duhovne |_a iz dežele pregnati zaprn in s konji vred ▼ zemljo pogrezoila, in vsi njegovi morivci so žalostno poginili. Sv. Venceslav bodi izgled vsim tistim otrokom, ki imajo rnalovredne starše; tudi takim ne smejo nikdar in nikoli svojega otroškega spoštovanja, svoje otroške ljubezni odreči. Mati in oče so, če tudi malo vredni! — Sv. Pri vat sprič.; sv. Salomon šk. spoz.; sv. E v s t o h i j a dev.; sv. L i o b a dev. 25». Torek. Sv. Mihael, veliki angelj (njegovo ime p« meni: ,,Kdo je kakor Bog V"), iz začetka poglavar nebeške vojake, je p »seben varh Kristusove cerkve. Sveti Janez piše v Rkrivnem razodenji: ,,Mihael in njegovi anirelji so se bojevali z drakonom; in drakon se je bojeval in njegovi angel ji. In n so premagali, in njih mesto se tudi ni več našlo v nebesih. In doli je bil pahnjen tisti veliki drakon. stara kača, ki se ji pravi hudič in satan, kteri zapeljuje ves svet; doli je bil pahnjen na zemljo, in njpgovi angel i so bili z njim vred verženi". (Skr. raz. 12, 7 — 9.) Voj ka med Božjim kraljestvom — sveto cerkvijo — in satanovo močjo tukaj na zeml ji še ni nehala, in ne bo nehala do konca svet£. Poglavar Mihael, ki je nekdaj varoval izvoljeno izraelsko ljudstvo in se poganjal za njegovo srečo (glej Dan. 1°, 2M, zdaj varuje katoliško cerkev v njeni vojski s s hudobijo tega sveta iu z zapeljivostjo sovražnega satana. Tudi poslednji čas, ob koncu svetil, bo sv. Mihael na strani stal Božjim služabnikom. Sveta katoliška cerkev posebno časti sv. Mihaela ko svojega varha, kteri se vojskuje zanjo zoper peklenske moči. Prosimo sv. Mihaela, naj nam bode pomočnik ob c-a3u satanovih skušnjav, zlasti ob smertni uri. — Sv. Gudelija spr.; sv. Fratern Šk. spr.; sv. (r i m o a 1 d maš. spoz. :i0. Sreda. Sv. H i er onim, mas. spoz. in cerkveni učenik, je bil v Stridonu v Dalmaciji sin pobožnih staršev. Mladeneč bistre glave, lepih dušnih zmožnost, pa vroče kervi, je po vednostih hrepenel; toraj se je podal v Rim, kjer je imel sloveče učenike tistega časa. Z željo še veči vednosti si pridobiti, je popotoval na Francosko, kjer so ga pobožni in v svetem pismu izvedeni možje na pravo pot obernili. Mladeneč, v mo-tlroslovji in govornosti močno izurjen, se je podal na Greško, io tam se je soznanil z naj bolj učenimi bogo-slovci, na pr. s svetim Gregorijem Nazijanškim, škofom v Carigradu. Tukaj se je učil bogoslovja. Po tem je šel v sveto deželo, je vso prehodil, in se učil s pomočjo slovečih mož hebrejskega in kaldejskega jezika. Po tem se je umaknil v samoto, v sirsko pusavo, kjer je 4 leta bival, svete pisma bral, nebeške reči, zlasti poslednjo eodbo Božjo premišljeval, se ostro postil, grehe svoje mlado-ti objokoval, svoje meso toliko bolj križal in inertvil, kolikor hujši skušnjave zoper čistost je terpel; neka plesavka, ki jo je v Rimu vidil, mu je vedno pred oči hodi'a. Pavlin, škof v Antiohiji, ga posveti mašnika, ter ga vzame seboj v Rim k papežu Damazu zavoljo ne-kterih cerkvenih vprašanj. Sveta Pavla, Rimljanka, je v tistem času zidala v Betlehemu samostan, Hieronim se vanj iz Rima verne, in tam nekako po nebeško živi do svoje smerti. Od vsih plati mu dohajajo pisma, tudi od papeža Damaza in sv. Avguština, zastran nekterih temnih veratic svetega pisma, ki jih on s svojo učenostjo razjasnuje. Na prošnjo papeža Damaza pretolmači sveto pismo starega zakona iz hebrejskega, novega zakona pa iz ^reškepa v latinski jezik. Krivoverce je s svojimi ostrimi spi*i kaj izver»tno zavračal, in katoliško cerkev zagovarjal. Sklenil je svoje svoto življenje 30. kim. I. 42<>. Njegovo truplo je bilo v Betlehemu p »kopano, po- znejše pa je bilo v Rim v cerkev svete Marije Saežnice k jaslicam prenoseno. « Sv. Hieronim je britko tožil, da mu je oko poro-palo dušo — da mu je nepreviden pogled neke plesavke v Rimu poderl sladki mir v sercu, ter mu nakopal hudo vojsko z nečistimi skušnjavami. Ljubi kristjan! čuj tedaj nad svojimi očmi, da si enake vojske ne nakoplješ. Zato opominja sv. pismo: ,,Oberni svoj obraz od nališpane ženske, in ne pogleduj po tuji lepoti; zavoljo žeLske lepote se jih je že veliko p gubilo; iz nje se poželji-vost kakor ogenj vnema". (Sir. 0, 8.) Gorje pa todi ženstvu . ki z obleko in obnašo v drugem spolu pože-ljivost zbuja, in nečisti ogenj vnema! Sv. An ton in spr.; sv. Ilonorij šk. spoz.; sv. Sofija vdova, mati treh ss. devic. Vinotok. — Oktober. 1. Če ter te k. Sv. Remigij, remski škof spoz., je bil rojen v Lavdunu na Francoskem od imenitn h, prav pobožnih, pa že priletnih staršev. Po skerbi svojih staršev je Remigij v pobožnosJi in vednostih tako posebno napredoval, da se mu je vse čudilo. Zoper navado zastran njegove mladosti iu zoper njegovo voljo so ga v njegovem 22. letu zvolili Škofa v Remu. Francoski kralj Kladovej je bil po klicanji Kristusovega imena Alemane (Nemce) v vojski premagal in prišel v mesto Rem. Ob tej priliki ga šk'ga, ki ga Remigij oznanuje, smo pripravljeni spoznavati". Remigij je nato Klodoveja, ki ga je b'l sveti Vedast v keršanski veri podučil, sveti božični praznik kersti , in mazilil ga s s veto krizmo v znamnje svetega kr.ža. Ob tej priliki se je dalo več ko 3000 mož izmed njegove armade kerstiti. Sv. škof je z učenostjo, s svetim življenjem in s čudeži z veliko naglico in obilno razširjal po Francoskem katoliško vero, arijansko krivo vero pa je z vso gorečnostjo zateral. Po vsi pravici se je tedaj imenoval apostelj Frankov. Umeri je v 70. 1. svoje staro-ti 1. vi-uotoka 1. 533. Bog ga je z mnozimi čudeži poveličal. Vodilo sv. Remigija so bile Kristusove besede: ,,Kdor veruje in bo keršen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen". (Mark. lo, 16.) — Ljubi kristjan ! hvali Boga, da si po njegovi dobroti prejel vero in kerst; toda prizadevaj si po sv. veri živeti. — Sv. Pijaton mašnik sprič.; sv. Domin sprič.; sv. Ga v on spoz., giej popis njegovega življenja 3. vinotoka. 2. Petek. Sv. Leodegar, škof v Avtunu na Francoskem, sprič., je okoli leta 61*5 luč sveta ugledal. Njegovi imenitni starši so bili kralju Klotarju II v rodu. Škof Dodo, materin brat, je dal mladenča pobožnemu in učenemu duhovnu v poduk. Ker je mladeneč, lepih zmožnost in pobožnega življenja, veliko veselje do du-hovslcega stanu razodeval, ga je škof k sebi vzel, in ga dijakona posvetil. Pozneje je bil 6 iet opat v samostanu sv. Marencija. Po smerti kralja Klodvika II ga pokliče kraljica sv. Batilda kot svetovavca na kraljevi dvor, kjer je vladala v imenu svojega 41etnega sina Klotarja. Tri leta po tem je bil Leodegar zvoljen škof v Avtunu. Deset let je to svojo škofijo v miru in po volji Božji vladal, po tem pa se začne njegovo terpljenje. Leta 669 umerje kralj Klotar III, komaj 18 let star. Za njim nastopi njegov stareji brat Kilderih: bil je pobožen vladar, dokkr je škofa Leodagarja poslušal. Polpihovavci pa mu škofa čemijo, in Kilderih ga da zapreti v samostan. Ta kralj je bil po teui zavoljo svojega razuzda- nega življenja in krivičnega vladanja na lovu umorjen 1. 673. Za njim začne vladati njegov brat Tevdorib, kteri je v samostanu zapertega škofa izpustiti zapovedal. Škof se verne v Avtun, kjer je bil z veliko slovesnostjo sprejet. Skof je bil temu kralju kot angelj varh, in mu je v vsih rečeh dobre svete dajal. Ebroin, ki je bil pod kraljem Klotarjem naj viši dvornik, in je že takrat škofu smert prisegel, se upre zoper Tevdoriha, in krona nekega neznanega dečka, k< r lažnjivo terdi, tia ta deček je sin kralja Klotarja III. Ebroin pošlje svojo d< rha) v Avtun, ktera mesto oblega, in škofu oči iztakne. Potem ukaže škofu ustnice in jezik odrezati in v ječo ga zapreti. V ječi pa mu ustnice in jezik zopet zrastejo, da lahko govori. Grof Vaning to čiHo vidi in izroči škofa za vodnika ženskemu samostanu, kjer dve leti z nebeško živostjo ljudstvu pridigova in redovnice vodi na potu samostanske popolnosti. Ta čas 30 vsi škofovi sovražniki žalostno poginili, le samo Ebroin je še ostal, da mu popolnoma splete mučeniško krono. Ebroin obsodi škofa k smerti z mečem, ker ga po krivici dolži, da je bil kriv Hilderihove smerti. 4 vojaki ga peljejo v gozd, 3 vojaki pokleknejo pred njega, ga prosijo odpušenja in blagoslova. 4. pa stoji, ter čaka z mečem, kdaj bo mahnil. Skof blagoslovi klečeče, poklekne in moli za svoje sovražnike, po tem vstane in reče: „Pripravljen sem za smert". Ceterti vojak mu odseka glavo, njegovo truplo pa še stoji eno uro. Vojak se naveliča čakati, pahne ga z nogo. Kmalo pa ga zadene kazen Božja, ter od hudobnega duha obseden skoči v ogenj. Sveti škof je mučeniško krono prejel 2. vin. 67R, Bog je njegovo svetost z mnogimi čudeži naznanjnl. Ebroina so njegovi rojaki zavoljo njegovih odertij umorili. — Sv. Gerin, brat sv. Leodegarja, ki ga je Eb-oin k stebru privezati in s kamnjera ubiti ukazal, sv. Teofil umih sprič.; sv. Tomaž šk. spoz. A. S a bo ta. Sv. Alovin, tudi Bavon imenovan, v začetku 7. stoletja rojen v Belgiji. Bogati in pleme-n-ti starši ga niso kaj napel|evali k strahu Božjemu; pustili so mu vso prostost. Strastni mladeneč je živel samopašno in razuzdano. Oženil se je s pobožno devico, pa tudi v zakonskem stanu ni spodbudno živel. Njegovo hčerko Adeltrudo j* njena pobožna mati vadila v strahu Božjem. Bila je Adeltruda zgled v vsih lepih čednostih, angelju podobna. Alovin jo preserčno ljubi, začne njene čednosti premišljevati, pa »udi ljubezen do njih dobivati, in si jih prilastovati. Po smerti svoje pobožne žene začne tudi smert in večnost premišljevati in ubogim milošnjo deliti. Misijonske pridig-*, sv. škofa Amanda so ga tako ginile, da s potertim sercem gre k niemu, in se mu spove grehov vsega življenja. Sv. škof mu daje serčnost in lepe nauke za življenje na pr.: „Kar meso 6labi, to duha živi". „Naj veči junak je ta, kdor samega sebe premaga; naj veči reva, lena šleva pa je, kdor se dd svojemu mesu premagati." Adeltruda gre v samostan, Alovin pa razdeli ubogim in samostanom vse, kar ima, spremlja škofa po mi sijonih, se še bolj vterjuje v bogol jubnosti. Poslednjič prosi škofa, naj ga sprejme kot brata v samostan. V samostanu v Gentu je imeniten zgled svetosti in popol-n&mosti. Skof mu da zidati celico, kmet pripelje kamnja za celico, voli se po lajanji psov splasijo, zdivjajo, voz zvernejo, in kmet obleži ves potert mertev pod vozom. Bavon moli 3 ure pri merliču in kmet vstane popolnoma ozdravljen, brez sledi kake rane. Vse hvali Boga. Bavon dela ojstro pokoro za grehe svoje mladosti, satan ga skuša, angelji se rou prikazujejo. Previden s svetimi zakramenti reče: „Kristus je tukaj, pojdi mu naproti, duša moja!" 1. vinot. 1. 653. Mnogo čudežev je pričalo njegovo svetost. Prebivavci v Gentu so si ga zvolili mestnega patrona. Ljubi kristjan! posnemaj v pokori sv. Bavnna, ter s poirrtim sercem ponavljaj prošnjo kralja Davida: ,,Ne spominjaj se (<» Gospod !) grehov moj«; roiadosti in moje nevednosti". (Ps. 24, 7.) - Sv. Kandid sprič.; sv. Hesihij spoz.; sv. G e-rard opat. MjUtarska gora. (Spisuje Val. Gašperšič.) IVr a ver jm«.*. IV. *) Cesta, po kteri bomo od Akvileje do Luš ir.-ke gore romali, je stara, rimska cesta, in j«* peljala, kakor borno prihodnjič govorili, na Nemško. Ob popotni palici prihajamo do Gorice, Kanala, LV-, Tolmina, iu zmerom poleg šumeče Soče do Kob« rida. Tukaj ina!o ob-tojiino, prezanimivi so tisti kraji, da bi jih ne opazoval:, ali v popisu ne omenili. Pro»i K« bori d u pot, po kl<*ri -mo hodili, dela širok ovinek. Zelene, rodovitne planine in doline, tertju nenasprotne, in ktere tople sapice oi juga oživjjajo, ter se nam dozdeva, da Italije še nižino zapustili, se odmaknejo, in merzlega 6evera svet se nam odpre, prikaže se g »lih, vsocili verhov kamnji zid, kjer je dom viharjev, ki se bobneči nad domovino tnaš*ijamo vel kosti stvarjenja, kakor s- nad nami razodeva, ampak s:ermimo tudi nad mičnost.o in lepoto v nižavi. Stopimo na most, ki p«lje do Tolmina, in pod kte-rim se gosti Soča, čista in zelena kakor smaragdi iz jutrove dežele, in ktera tukaj bolj tiho teče, kakor pod Goriškim mostom pri Kanalu, Bolcu in drugod, kjer dereča proti skalinam tako hu Is oliko besed zoper p i jo n če ran Je. (Dalje.) Tudi še drugač bi se dalo žganje namestiti, kjer je vino predrago. Naj bi se tudi po deželi bolj razširilo navadno naše pivo ali pir, ki je zdrava in tečna pijača, ako ni prestar, ki je potlej menda hudo nevaren zdravju. Tudi hruševec in jabelčnjak (vino iz hrušk, jabelk) je dober, posebno po leti žejo prav dobro ogasi. Pošten gostilničar bi to uijačo prav ceno prodajal, posebno kedar je dosti sadja. Da pa marsikteri goljufivci hru-•?vec med vino mešajo in potem ljudi peharijo, to je nesramno in bi s^ moralo ostro kaznovati. Da pa predaleč ne zabredem, naj neham o tem in samo to rečem, da deržava ima dolžnost, kolikor je v njeni moči, storiti zoper pi;ančevanje, naj si bo že tako ali tako. Poslanci, zastopniki ljudstva v zborih, prevda-riti, premislite, pomagajte tudi tega zla rešiti ljudstvo! 3. Ako se nam pa od deržavne strani ne p>maga, glejmo, da si pomagamo sami. Kaj pa bi se dalo storiti zoper pijančevanje? Dandanes se giblje vse v družbah. Raznoverstne družbe z različnimi nameni obstoje že tudi pri nas na Slovenskem. In povsod se kaj zdatnega le tedaj more doseči, ako mnogo moči združenih dela v isti namen. Kaj pa, ko bi se tudi našemu nevarnemu sovražniku — pijančevanju zoperatavili z združenimi močmi, ko bi osnovali družbe treznosti z namenom, priporočevati in razširjati prelepe čednosti zmčrnost in treznost ter odvračati narod, še zlasti ljudstvo po nižih stanovih od pijančevanja, posebno od strupenega žganja? Gotovo bi take družbe rodile lep sad, ker bi vsestransko pospeševale ljudsko srečo. Rešile bi ljudstvo iz sužnjosti slepe strasti, branile bi mu pogrezovati se v brezdno živinske divjačnosti, vzbudile in učile bi zmčrnost in varčnost, ter omiko in srečo množile med narodom; v družinske kroge pa bi vselile ljubesnjivo slogo in sladko domače veselje. — Kako pa bi se morale osnovati omenjene družbe, da bi bile času primerne, in da bi se tudi vspešno mogle razširjati, o tem mi tukaj ni namen govoriti; spominjam samo na družbo, ki je bila v ravno ta namen že v mnogih krajih razširjena, in to je Sent-janževa bratovščina. Udje te bratovščine so obljubili, nikdar se ne upi-janiti, žganja ne kaplice ne piti in ga tudi poslom in najemnikom nikoli ne dajati, in slednjič delo in zaslužek pivskerbljevati ali v potrebi tudi drugačno pomoč in podporo naklanjati posebno onim, ki so udje bratov- ščine in se na tanko ravnajo po njenih pravilih. Bratovščina je v mnogih krajih dosegla prelep vspeb, in gotovo bi tudi dandanes enake družbe storile veliko dobrega. Možje slovenski, ki vam eerce gori za srečo naroda, prevdarite, razširjajte in vresničite to misel! Re?, da je začetek težek, vendar naj nas to ne plaši. Vse za dobro reč! Dokler pa bratovšine tu ali tam ni, lahko tudi posamezni za-se storite v ta namen in sklep, da se hočete žganja zderžati in tudi druge od tega odvračati. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem In tlopisl* Iz Ljubljane. (Venec vosil o Ternovski petindvajset-letnici.) (Dalje.) IpsI gratl, baptlzatl, eCCe tlbl aDCLa-Mant: KarVn VlVlto! P. B. Dečki odstopijo in pristopi velika truma praznično oblečenih malih deklic z velikimi šopki v rokah. Marička Jakopičeva govori tako le: Kdo misli zbudi nam, ogreje sercč, Kdo pesem naj lepši navdihniti v£, Da slavimo, Oče, preserčni Vaš dan, Ki nam od Boga je v veselje poslan? Nam oče in mati povedali so: Od Vas nam dobrote že davno tek6, — Me varh nam in Oče prav mnogo že lčt, Število njih skupaj je dvajset in pet. Skerbeli za starše, za nas ste zvesto, Učili velike in male skerbno; Kdo zmožen našteti je dela lepč, Kdo hvalo izreči spodobno za nje? Ternovska vsa fara hvaležna je Vam; Bog plačaj stoterno, kar stor'li ste nam; Oe marsikaj zabil je slabi spomin, Na nebu zapisan je vsaki Vaš čin. Bog daj Vam med nami ostati Pastir, Vso srečo vživati, veselje in mir! Obljubimo danes otroci mi vsi ♦Storiti vse pridno, kar Vas veseli. Bogi vsi ljubili in studili greh, Za Vas pa prosili v molitvah gorkčh; Sej vemo, najbolje le to je za nas, Ce svoj'ga Očeta poslušamo glas. Sprejmite ta šopek vošil in cvetlic, Je darček za dan Vaš iz malih ročic- — Prijatlice, ve pa glas dvignite svoj In serčno zakličite vse zdaj z menoj: (Vse zakličejo) Slava! Slava! Slava! Deklice izroče gospodu Očetu toliko šopkov, d& jih je bil velik kup čez vso mizo in odstopijo v stransko sobo. Bilo je zmiraj priserčniše. Zdaj pristopi čversti J. Škof t odrašenimi mladenči in nagovori gospoda z na-slednimi besedami: Visokočastitljivi in dobrotljivi naš duhovni Oče! Vse se giblje po fari, vse je živo in na nogah, vse se združuje in hiti Vam srečo vositi za tako imenitni spomin Poletnega Vašega bivanja pri nas. Tudi mi Ternovaki fantje imamo gorko in v resnici hvaležno serce za toliko ljubljenega in spoštovanega našf-ga duhovnega Očeta. Zedinimo torej svoje želje in kopernenja z vsimi drugimi, ki danes razodevajo svoje lepe misli in občutke, iz globočine serca se zahvalujemo za vse dušne in telesne dobrote, ki ste jih skoz toliko let skazovali tudi mladenčem te fare; zahvalujemo se ca poterpljenje, ki ste ga imeli z našimi slabostmi in za vse zveličavne nauke, ki ste nam jih delili. Obljubimo pa tudi zanaprej se vselej pametno in pošteno obnašati, kakor se mladenčem spodobi. Prečastitljivi naš Gospod! Bog Vam daj še prav veliko let, prav srečno in zadovoljno med nami živeti, sami sebe in nas vse farmane časno in večno srečno storiti. Bog živi, B«.g ohrani Dolge leta Nam Očeta! Živio! Slava! Nekaj šolske in rokodelske mladine je izročilo pozneje v okinčanem obodu rudeče natisnjeno vošilce: Zarija je prisvetila, Iskra hvale zagori, Gorke nam budi vošila, Mlado serce v njih kipi. Večni Bog in Oče mili Blagor pravi naj Vam dd, Da bi srečni vselej bili, Vsi želimo iz serca. Cvetje krasno naj ovija Blage pota Vaših dni, Svet'ga raja lepotija Naj naproti Vam žari. Uke lepe in preblage 'z Vaših ust smo slišali, Bodo nam vodila drage Vselej naše žive dni. Trud in poterpljenje milo Ljubi Bog Vam plača naj: Čednost lepih brezštevilo Naj Vas spremlja v sveti raj! Nastopila je ženska odrašena mladina in Antonija Breskvar je v imenu vsih prav lepo in omikano govorila naslednji govor: Prečastitljivi, preljubi jeni naš duhovni oče in pastir! Pet in dvajset let, četert stoletja je preteklo, odkar ste pri nas, odkar smo Vam izročeni, odkar nas pasete kakor ovčice, in vodite k studencem žive vode. Kje čem začeti, kaj reči, od kod povzeti, da naznanim današnje občutke Vaših duhovnih otrčk, ko imenitno 25-letnico obhajamo? Ali čem popisovati sladko veselje malih, radovoljno vdanost odrašenih, spoštovanje postavnih m6ž, verno zaupanje žen, resnično ljubezen vsih do Vas, Prečastiti, ki ste bili naš vselej skerbni, vselej do-brotljivi, vselej priljudni in postrežljivi duhovni Oče in pastir? Kdo bo povedal in razložil, kterim ste skoz toliko lčt več dobrega skazovali? Ali čejo govoriti oni, ki jih še na svetu ni bilo, ko ste k nam prišli, in so zdaj že odrašeni? Ali oni, ki ste jih v tih 25 letih v večni mir spremili? Ali poslednjič mi, ki pomnimo -srečni dan Vašega prihoda, in imamo srečo, da smo tudi današnji dan še doživeli ? Vsi ti so priča Vaše nepre-nehljive delavnosti za nas. Šle so v tem času, Prečastiti! kakor Vam, tako tudi nam nad glavo marsiktere temne meglice in vsakemu ste bili po vsih zmožnostih tolainik «in pomočnik v njegovih težavah. V jasnih in mračnih dnevih smo Vas enako milega in preserčnega vodnika na strani imeli, zrastle so pa tudi marsiktere cvetlice, — bodi si v duhovnem ali v časnem pomenu. Pa da o druzih molčim, vsejali, iz zemlje zbudili, kviško povzdignili ste nam drago cvetlico, kakoršne niso vidili naši prednamci: vsadili med nas ste cvetlico sv. Janeza Kerstnika, tako lepo. tako zalo, in ponosno, da se smč v resnici z naj lepšimi v deželi meriti. Hvala, naj pre-serčniši hvala od nas vsih za to in za vse druge dobrote, ki ni mogoče jih tukaj našteti! Naše vošila, naše prizadevanje, naše naj serčniše želje so te, da naj Vas ljubi Bog še d »lgo, prav dolgo — in pa tukaj med nami ohrani — v zdravji, v miru, v zadovoijnosti in v vsakterem blagru, duhovnem in telesnem, Vam samim v pomnoženje in pridobitev še večih zaslug, nam pa v časno in večno srečo! Vsa osrečena, vesela Kliče duhovnija cela: Bog še živi mnoge leta Nam Pastirja in Očeta. Živi, živi nam jih Bog! Naj glasi se krog in krog. Deklice z Mahu ali Morosta so vošile še posebej in M. Vidmar-jeva je pričo druzih prav lepo govorila naslednje verstice: Tud' mladina še priprosta K Vam iz daljnega Morosta BI ža 9 serca se hvaležna, Bit7 želi vošil deležna. Stokrat plačaj Bog Vam mili, Kar ste dobrega storili! Da bi srečno pasli nas ovčice, Uživali zdravje, sladki mir, In vse dobro voš'mo me deklice Vam, preblagi dušni naš Pastir. V dar sprejmite pa od nas Marijo, Naj Vas pelje v rajsko tovaraijo! Ždaj pa kličite z menoj, dekleta: Bog naj živi našega gospod-očeta! Pri teh besedah je Jelčeva v imenu vsih izročila prav lepo podobo Marije Device gospodu očetu v spomin. Tudi fantje z Morosta so bili po mladenču Jan. Jelcu pristavili kitico svojega vošila. Tako je mladina med velikim ginjenjem pričujočih opravila svoje vošila. Zdaj pa pristopijo gospodje in možje. Blagorodni gos p, Žagar, kakor ubožni oče in domačin, je pričo gg. cerkvenih ključarjev Jož. Debevca in Jož. Marevie-ta in druzih mož podaril gospodu v imenu farmanov lepo sreberno tabakiro, v kteri je bilo 25 ces. cekinov t spomin 25 let in nekaj tolarjev, *) in govoril je te le besede: Prečastiti gos p. župnik! V imenu cele fare Vam tu izročam v spomin Vaše petindvajsetletnice to malo darilce v znak našega spoštovanja in hvaležnosti ter v svojem imenu io t imenu cele župnije izrekam najtoplejšo željo, da Vaa vsegamogočni Bog še mnogaja leta ohrani celi naši fari v hasen in veselje, ter da bi čez drugih petindvajset lit zdravi in veseli obhajali tudi še petdesetletnico. V to imč Vam, preč. gosp. duh. oče, zakličem preserčno: Na zdravje! *) Potrebno je opomniti, da to so storili hvaležni far-mani tudi iz tega ozira, ker prihodki te duhovnije so prav revni, zlasti ako se pomisli na veliko število reveiev. Vr. Gospe Matevžetova Debevčeva in druge pa so z vošilom vred gospodu očetu izročile v imenu cele fare lepo sreberno omizje. Pristopili so posebej ie z Moro3ta možje ter je eden v imenu druzih razodeval kratko pa cdkritoserčno Tešilo. Poslednjič pa je domačin č. g. Fr. Vidic, kaplan pri sv. Ignaciju v Gorici, še v imenu duhovnov iz Ter-novske tare izrekel nektert* čverste besede. Sprejeli so prečast. dušni pastir tudi še d< sti dru zih vošil, izmed kterih naj omenimo zUsti krasno Častit nico, ki jiin jo je poslala katoliška družba s podpisi glavnih načelnikov. Sklenjeno je vošiio z besedami za pisanimi z zlatimi čerkami: Bog Vas ohrani še mnogo let sveti Cerkvi, hvaležni fari in mili domovini! (Konec nasl.) Iz Gorice Prevzvišeni knez in nadškof so tukajšni duhovščini napravili duhovne vaje. Poklicali so v ta namen v. č. očeta Tita Vaccari-a iz Zadra (Zare), kije špiritval ondotnega malega semenišča. Bile so duhovne vaje od 14. do 18. t. m Vdeležili so se jih prevzvišeni knez in nadškof z 78 duhovni Goriške in s štirimi duhovni Teržaške škofije. Vodnik duhovnih vaj o. Tit je pričal sam, da je malokje našel toliko pripravnega duha kakor pri naših gg. duhovnih. In res, brala se je vsem prava pobožnost in vnetost na obrazih iu 13 vsega obnašanja. Prevzvišeni nadškof so zadnje jutro duhovnih vaj — vsi ginjeni — podelili presveto Obhajilo vsim nazočim gg. duhovnom. Bile so duhovne vaje v skupnem, centralnem semenišču, ki je napravljeno za več škoHj skupaj, ter od goja semeniščane Goriške, Teržaške, P«.reške in Ker-čanske škofije. II koncu duhovnih vaj pa nas je presunila velika žalost. Zapoie namreč mertvaški zvon - in kdo bi mislil, komu? Nobenemu drugemu, kakor mlademu, čverstemu gos-podu monsign« ru dr. IIra9t-u, vodju centralnega semenišča! Bil je bolan samo dva tedna in pokorila ga je nemila sinert. Učen, pobožen in zlo postaven mož, kakor se mlad, je bil vender od množili spoznan popolnoma pripraven povišan bih na vsako službo. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žaluje po njem vsa naša nadško-fija, kakor tudi bližnjih škofij mla ia duhovščina, katera je bila odgojena pod njegovim modrim vodstvom. V Gorici, 21. sept. Ko sem zadnji svoj dopis za Vas list odposlal, tudi misliti bi si ne bil upal, da bora v prihodnjem dopisu tako žalostuo novico sporočati moral. L>r. Janez Nep. Hrast, kakor sera Vam tele-grafično naznanil, je 18. po kratki, silno hudi bolezni previden z vsimi zakramenti za umirajoče, v 45. letu mirno v Gospodu zaspal. Zguba ta je za našo nadško-fijo nedomestljiva. Kako priljubljen, spoštovan in čislan od vsih je ranjki bil, pokazali so v obilnem številu zbrani duhovni vaje dokončavši, ko so zaslišali merivaški zvon. Nobeden ni mogel mesta zapustiti, preden zvč gotov izid: pokazal je to tudi veličastni sprevod v nedeljo. O zvečer je b i napovedan pogreb, došla je skoraj vsa duhovščina iz bližnje in daljne okolice, ljudstva je bilo vedno polno v semeniški kapeli, kjer je bilo truplo ranjkega na mertvaškera odru. Ravno o so vzdignili truplo, kterega je spremljal mestni iupnik monsign. J. Kumar in 10 drugih duhovnov v roketu. Vdeležili so se pogreba dalje: bratovščina „pio 8<>vegnou — kakih 40 duhovuov s svečami, med njimi tu bivajoči kanoniki in prost, dalje franči-Ikani, kapucini, je*uiti. usmiljeni bratje, dečki iz sirotišnice, šolske in usmiljene sestre, zavod onemoglih star* čekov, vsi ti pred trugo. Perva za trugo sta šla brat in stric, potem profesorji bogoslovja, veliko odličnih gospodov vradnikov in zasebnikov itd. V cerkvi na Travniku so se opravljale navadne molitve. Tu so bili tudi pričujoči prevzvišeni nadškof, ki so s smertjo ranjkega zgubili enega naj niodrejših svetovalcev. Cerkev, kakor je velika, bila je z žalujočimi napolnjena. Po dokončanih molitvah v cerkvi spremili smo nepozabljivega na pokopališče, kjer počiva njegovo truolo, blaga duša njegova pa naj vživa večni mir in plačilo v nebeškem raju. Ranjki je bil dohtar sv. pisma, častni kanonik go-rške metropole, knezo-nadškotii*ki svetovalec, vodja centralnega semenišča, profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava, prisednik duhovnega sodnijstva, pro-sinodalni izpraševalec itd. Letos je dokončal drugi natis „Irjstitutiones historiae ecclesiasticae", ktera knjiga je vpeljana na bogoslovskih šolah na Dunaji, v Zadru, v več mestih na Ogerskem itd. Prepustivši opisovanje življenja njegovega bolj spretnemu perem, opomnim le, da je toliko težavno službo ravnatelja nemeniškega ranjki jako modro opravljal. Naše semenišče obiskujejo namreč bogoslovei štirih škofij in treh narodne sti; da je tukaj modrost in previdnost potrebna, kdo tega ne za-popade? Pri vsem tem težavnem poslu pokazal je vselej značajno svojo domoljubnost. Bil je ud, odbornik polit, društva ,.Gorice' itd., in delaven tudi s svojiru spretnim peresom kakor v latinščini tudi v slovenščini. Te čertice v spomin prezgodaj umerlernu podaja javn> sti hvaležen njegov učenec. Iz Tersta, 2<>. septembra. Prav žalosten, akoravno veličansk sprevod smo imeli včeraj llJ. t. m. v Skednji. Pret-lageira in preljubljenega gosp. župnika in dekana Jakoba Komana je mili Bog nanagloma poklical v boljšo domovino. Sel je 17. t. ra. s svojim duhovnim pomočnikom po merliča svoje fare, da ga spremi na pokopališče; ali žalost! prinesli »o njega samega merliča domu. Na potu ga je mertvud tako hudo zadel, da je kj*r na mestu ostal. V trenutku je bil zlrav in mertev. Skoda velika je ta zguba za škofijo, zakaj vedno bolj pomanj-kuje škofiji dušnih pastirjev. — Umerlega mora vsak, ki ga je poznal, Šteti med naj gorečniše duhovne: ne-utrudljiv je bil v vsakem oziru pastirstva, to morajo priznati fara D«dina, novomeška fara v Terstu, kjer je več let duhovni pomočnik bil; fara Rodik, ktero je tako rekoč duhovno popolnoma prerodil; in Skedenj, kj«-r je pastiroval že od leta 1857. Rodil se je rajni I. 1811 v Dravljah pri Šentvidu na Kranjskem in je bil mašnik posvečen 1. 1836. Nepozabljiv bode njegov spomin ne le vernim, ktrriin je duhovni pastir bil, ampak tudi vsim njegovim znancem in prijateljem, zakaj mož je bil pravi prijatelj svojim duhovnim bratom; viditi je bilo na njem vedno veselo prijazno lice, ki je v njegovi družbi kmalo odpravilo duhovne mrakove, ako bi koga morili; v pošteni družbi je bil vselej prav rad, zatorej je pa tudi njegova hiša bila redkokrat brez gostov, ki so iskali njegove prijetne družbe. Kako spoštovan in ljubljen je bil od vsih, je pokazal včerajsni pogreb. Ako ravno je bila sabota, kteri dan imajo duhovni več opraviti, se jih je vendar sošio od bližnjih in daljnih krajev čez dvajset, ki so mu v cerkveni obleki zadnjo čast in keršausko bratovsko ljubezen skazaii, za pogrebom pa jih je šlo v domači obleki tudi prav lepo število. Sami presvitli škof so pogreb vodili iz duhovske hiše v cerkev, so med biljami navadne molitve kakor voditelj opravili, kakor tudi zadnje molitve pred odhodom iz cerkve na pokopališče. Sv. maso je služil častni korar in župnik dr. G]avina, ki ga je spremil tudi k zadnjemu počitku na Skedenjsko pokopališče. AM ne samo duhovni bratje so mu ukazovali spoštovanje in ljui ezen pri tej priložnosti, temveč tudi mnog • gospode iz Tersta, in spremljala ga je cela fara Škedenjska s solznimi očmi do hladnega počitka. Z reš uioreš žalovati, Skedenjska fara, kajti vdovica si, zgubila si go spoda, ki ti je bil pravi oče v dušnih in teiesnih potrebah, ki ti je bil goreč in previden voditelj na težavnem potu tega življenja v boljšo, srečnejšo domo\in«>. Tako je nemila smert vzela zopet enega naših bratov in sodelavcev v vinogradu Gospodovem; v enem mescu je g. Koman Jakob peti duhoven, ki jih je zgubila ta ško-tija. Zalo-tni *mo zapustili Skedenjsko pokopališče, kjer smo se poslovili s svoj'm bratom. Počivaj tedaj v miru, blagi Jakob! Upamo, da so uslišane pevcev besede: „Naj te v raj peljejo angelji, pri tvojem prihodu naj te sprejmejo mučeniki in te peljejo v sveto mesto Jeruzalem'". Z Bogom na razvidenje v večnem Jeruzalemu! tlazgieti po *retn. .Bizmarkova svoboda in njegova svitloba". Prusko trinoštvo dekana Rzesnje* skega zato pred sodnijo kliče, ker je izrekel izobčenje čez B ztnaikovega piošta, st*-rokatoličana Kubeczaka. Ta reč pa je tako-le : Bizmark je našel nekega novega kanonika, ki je mož po njegovi volji, in ta nuj bi bil nekak prošt za izdajsko ter laž-njivo ,,starokatolištvo". Tega Iškarjota je Bizmark oger-nil z zlatom, mu obljubil molčečnost za preteklo in orambo za prihodnje, pravi eden časnikov, in poslal ga je v poznacsko skotijo, v kteri je Bizmarku prijazen duhoven ravno tako redka prikazen, kakor bela vrana. Ta kanonik je šel v katoliško cerkev kakor Judež k zadnji večerji. Ljudstvo katoliško pa je šlo za njim in je naredilo hrup. „Unitii" pravi k temu: Naj večega milovanja je vredno to, da je ena katoliških cerkev postala glediše nasilstva : ker so meščanje kanonika skor samotnega pustili ter ne tišali za njim, naj bi bili kmetje ravno tako storili in nič ne pridevali k njegovemu bo-goskrunstvu. Nemška bramba ima meč izdajavskega kanonika oteti ljuške razdraženosti, ne more pa ljudstva prisiliti, da bi se vdeleževalo njegovih bogoskrunskih opravil. In ko bota Bizmark in bogoskrunski kanonik vidila prazno cerkev, bode to naj boljši protest z per Bizmarka in njegovega .,vladnega kanonika". — Naj povemo o tej priliki, kar smo slišali iz ust Ljubljančana gosp. S., ki je bil sam v Berlinu o Se-danski slovesnosti. Vidihje, da Berlin je bil kaj revno in malo razsvitljen, po cele dolge ceste in ulice so bile skor čisto temne, in ljudje so pravili, da nimajo nič od te francoske zmage; za Bizmarka pa ravno zato ne bi-jejo pruske serca tako, kakor bi kdo kje iz njegovih časnikov soditi utegnil. Berlinska razsvitljava tedaj je kazala saj to, da Bizmarkova zvezda pada. To bodi v zapombo tudi ljubljanskim ,,bizmarkijanerjem" in „biz-markovičem". V Klistijaniji, velikem mestu v Norvegiji, je švedska kraljica mati vložila temeljni kamen za katoliško ubožnico in sirotišnico in darovala za zidanje 300 terd-njakov švedskih. Pričujoči so bili mestni načelniki pri slovesnosti. Tako se oživlja katoličanstvo tudi v teh merzlih krajih. Oba vstava bosta namreč pod nadzorstvom katoliških usmiljenih sester, akoravno je skor celo mesto protestanško. Pri gostiji je policijski vodnik napil katoliškemu prebivalstvu, kolikor ga je v mestu, na čast, in rekel, da oni so naj bolj v redu v mestu in policija ni se nikoli z njimi nič opraviti imela. Il Ameri&S. Ame-ikanske z dinj<*ne deržave so imele letos nenavadno d««bro ž-t-v, pri tein pa so bili vender ljudje obiskovani od raznih nesreč. Precej na spomlad so neslišane povoduji atotisnčeririi prebivalcem po južnih krajih vzele vse premoženje. Nedavno so po d^ržavah Ohio, Kentuki in Pensilvaniji aivj.«li taki viharji, da v samem mestu Ai e^lieni je pokoneanih prebivalcev. Po mnozih krauh , zlasti v Minejnti, so strašne trume kobilic vse pokončavale in posledujič je nastopila kolera, ki je vzela tudi apostoljskega namestnika v Ne-braski, to je, škofa .Jak. Osormana, iz reda Trapistov, kteri je od leta 1859 zidal 24 cerkev in 4 klostre. Gode se pa tudi prestrašne hudodelstva, ktere pričajo, kam še tako gladka in sladka omika brez keršan-stva pelje. V oeržavi Jova n. pr. so našii umorjenega občana in pri njem pismo: ,.Ta je človek, ki smo ga umorili, vender nas živ človek ne zasači". — To pa tudi gosposke zmodruje, da ne zatirajo katoliških redov, ki so zroožui divjaštvo zbrasiti in neusmiljenost omečiti, kakor so jih začeli mnogi buteti po Evropi preganjati. V Vašingtonu ste nedavno obe zbornici privolili dolarjev za vstav ,.malih sester" (les petits soeurs). ktere skerbe za stare in motere ljudi in za njih zderž-nje milosnio zbirajo. — V Cikagu je položen temelj za novo stoljno cerkev. Pri slovesnosti je nsj slavniši katoliški govornik v Ameriki, misijonar P. Damen, pojasnoval moč, vojske, preganjanje in terplje-nje, in kouečno zmago katoliške Cerkve v Ameriki. Pred 40 leti se Irec v Bostonu ni prederznil spoznavati, da je katoličan, zdaj se polovica prebivalstva očitno spoznava k katoliški veri. Nova stojnica v Cikagu bode lepši in veličastniši od p«prežnje, ki je I. 1871 pogorela. Stala bode 'J<*UM>0 dolarov, ki se bodo zbrali iz rado-voljnih darov, in upajo, da dosti naglo. (Po „Blah '.) Listek za raznotero robo in blago. Iz Ljubljane. Drobtinice s pojHrtvanja ]>re(ast. o. Sa-lezija Volčiča. (Dalje.) V Oseku 9. majnika. Osek, Esek se deli v terdujavo, zgornje in spodnje mesto. Gornje mesto, ki je pa na ravnoti, je lepši m veči del. Vsak teh razdelkov ima svoio farno cerkev. Ne more se nikakor reči, da se ljudje v cerkev gnjetejo; berž ko maše minejo, se ob delavnikih cerkev zapre. To pač ni hvale vredno. - Govori se veči del slavonsko-hervaško in nemško. Izraelitov je tukaj do sile. — Lepa Drava memo teče, ima tukaj tudi majhen zavetnik, kmali pod Osekom se i*liva v Donovo. Zidovi se v 4 — 5 verstah vijejo kr -g terdnjave, z grabni vmes, v ktere se da. Drava napeljati. Frančiškanski klošter je v terdnjavi, kapucinski samostan pa v gornjem me3tu. Gornje mesto je pol ure, spodnje pa četert ure od \terjenega mesta. (Jez Dravo sta tik ob terdnjavi dva mostova, eden za železnico, eden za drugo vožnjo; le-tega poslednjega sem pridno meril in našel, da je 30-J stopinj dolg, in 19 stopinj širok. Ravno toliko široka je tudi spodej tekoča Drava. Na Dravi sem vidil 3 parnike, do 30 druzih bark in kacih 40 50 plavajočih mlinov; bila je nedelja 10. majnika, ti mnogi mlini pa so se ravnali po šegi reke Drave: Drava namreč ne pozna nobenega praznika, le vedno dalje dere; tako tudi široke kolesa teh mnozih mlinov vedno tečejo, ne da bi v dan Gospodov praznovale! — Tudi na teržisu spodnjega mesta sem vidii tisto nedeljo kar polnoma teržni dan, kakor ▼ Ljubljani ob sredah in sabotah; vse štacnne so bile odperte! Žalostno Frančiškani so imeli v 0?eku prav velik samostan, kteri pa je bil obt rojen v kasarno, v kteri ima prostor celi polk vijušine; samo cerkev, ki je prav prijazna z 8 alt ar ji, so jim bili pustili. Dali so namesto tega Frančiškanom v s an<»vanje majhen samostan oo. jezuitov, ki so bili odpravljeni, in zraven stoječo jezuitov?ko cerkev so spremenili v farno cerkev, ter imajo Frančiškani do svt jega kloštra zdaj kacih 8 minut. " (Dalje nasl.) T ljubljansko semenišče novcsprejeti bogoslovci: Bajec Jakob, Gornik Frar.ce, Ferčej Matej, Kregar France, Laznik Jožef, Molj Janez, Smidovnik Anton, Svetličič Janez, Vilman Gašper, Zaman Andrej , Zupan An'on. 9 Bogoslovske Šole se zažnejo 7. okt«bra; pred ta dan, t. j. 6. oo večera, se imajo v.*i bogoslovci pri svojih prednikih in dotičnih profesorjih oglasiti. Za gimnaz. Sule je sv. maša 1. okt., zapisovanje je 28. in sept. V Pirnicah pri Siriarni gori je podružna cerkev sv. Križa novo zidana in prečastiti g«»sp. kanonik Fr. Kramar »o jo 2«>. sept. slovesno blagoslovili, pridigal je o tej priliki gosp. semeniški p< dvodja dr. J. Sterbenec. Gospa vdova dr. Ahačičeva je darovala za cerkev 3000 gl. ter oskerbela oltar sv. Križa. Čast preblagi gospe j in pridnim P:rnčanom! — (Več drugi pot.) Šestdesetletnico ali demantno sv. mašo je 10. t. m. v Škotji Loki obhajal častitljivi starček gospod fajm. v pokoju A n d r e j Potočnik. Slovesu st je bila v uršu-linski cerkvi, namreč okoli osmih tiha maša m« d orgla-njem in lepim petjem gospej uršulinaric. Azistirali so l reč. goHpcdje: dekan Silvester Keše, župoik Jan. Potočnik, stričnik g"sp. COietnika, in domači gospod oče. Po maši je bil slovesni ,,'1 e Deurn". Močno ginjeno je b lo ljudstvo in marsiktera svitla solzica se je uternila pri tako redki slovesnosti. Prišlo je bilo naslednjič še več poprej zaderžanih pri jatlov, namreč preč. gg.: dekan Mat. Kožuh; o. Salvator Pintar, ko sorodnik, in mestni župnik Prim. Kemic. Znamenito je, da gosp< d dekan Kožuh so ravno tisti dan ,.Abrahama gledali" in torej v mestni farni cerkvi sv. mašo opravili, kjer so bili pred 50 leti keršeni. Pri kosilu se je slišala marsiktera priserčna zdravica, in bilo je toliko bolj veselo, ker preč. gosp. $ 'letnik so pri toliki starosti še čisto zdravih dušnih moči, če tudi so na telesu že precej opešali. Rojeni so bili 17. listopada 1786, posvečeni pa 11. kim. 1814. B og obrani še dosti let dobrega gosp. ,,aemant-nega mašmka!" Zlato mašo imata letos dva gospoda ljubljanske škofije, namreč č. g. Fr. Kozo glav, mašnik v pokoju, rojen 15. kim. Ii98 v Stopičah, posvečen 19. kim. 1824, in č. g. Jan. Burger, fajm. na Berdu, rojen v Smledniku 10. grudna 1799, posvečen 19. kim. 1824. Perva je že bila preteklo nedeljo pri sv. Jakopu v Ljubljani; druga bode rcženkransko nedeljo na Berdu. T Pragi so se pričele vaje za duhovne 21. t. m. s prenesenjem Najsvetejšega v procesiji iz Salvatorske cerkve v semenisko kapelo, in dokončale so se 25. t m. • splošnim ss Obhajilom v Salvatorski cerkvi. Pričujoč pri vajah je bil tudi svitli kardinal Švarcenberg. — Lepa navada je v Pragi ta, da se neprenehoma obhaja 40urna molitev sv. Rešnjega Telesa — zverstoma, zdaj t ti, zdaj v uni cerkvi. „Blahovčst" zmeraj naznanja dneve in cerkve, kdaj se b« de tu ali tam obhajala ta pobožnost. Kadar bode v Ljubljani tako, bode pa „Da-n ca" naznanjala. Y Levovu je v začetku tega mesca 150 duhovnov imelo duhovske vaje, in nemški, judovski, slovenski „verfassungstreuerji" so razglasovali, da teh 150 je izreklo priterditev k rovocerkvenim Cerkvi nasprotnim postavam. ,,Przeg!and Lvovskil< pa je obširno poročal o vajah in adresi duhovnov do nadškofa in je naj boljši priča, da so liberalni časniki zopet lagali, kakor je njih navada. V Bantovi je laški antikrist škofa Rt ma na 6 dni v ječo gnal, češ. da je kralja razžalil. K Živinski kugi. Kmet v Zurigu (Ziirich-u) meni, da je našel pomorek, s kterim se živinče kuge ozdravi ali pa obvaruje? Cešnjeve vode, medu in sladkora vzame in s tem skerbno umiva živinčetom usta in noge. Polič (scboppen) Češnjeve vode, kteri se primeša kozarec medu in pol libre cukra, je boje dosti za veliko goved. — Naj bi pač švicarski kmeač našel kako zdravilo zoper kugo dvenogatih živinčet na Švicarskem ! MJuhro&ke spremembe. V Ljubljanski škofiji: C. g. Mavrič Janez, novo-sprejeti duhoven iz Teržaške »kcfije, pride za duh. pom. v Stopiče, kamor je bil namenjen gosp. Rihar Anton novomašnik, kteri pa zarad bolchnosti pr:de v Križe pri Teržiču, in iz Križ č. g. Puc Alojzij pride v Staro loko; č. g Jančigar Karol z Vač v šent-Rupert; č. g. Vrančič Ignacij iz Čemš^nika na Vače; č. g. Mali Fr. iz Polhovega gradca v Cemšenik; č. g. Pi[.an Andrej, nov< mašnik, v Polhov gradeč; č. g. Zdražba Jan. iz Logatca na Verhniko; č. g. Podboj Jan. iz Vipave v L«gatec; č. g. Viderg; r Jan. iz Svibna v Vipavo, in č. g. Orehek Valentin, novomašnik, v Svibno. y Teržaški škofiji: Postavljeni po čč. gg. novopo-svečenci: Jože Brezovar za duhovnega pom. vLanišče; Jakob Sila enako v Pazin; Miha Laginja- ravno tako v Lovrano. — Pres avljeni so čč. gg. Andrej Sčitar za duh. pom. v Kastav: Martin Prenc enako v Sušnjevico; Anzelm Zajec ravno tako v Jelšf.ne. — C. g. Anton Urbanec je imenovan duhovni oskerbnik za 1 injano (Antignano) pri Kopru. — Umerla sta čč. gg.: Jože Rupnik, duhoven v pokoju; Jakob Koman, župnik in dekan v Skednji. R. I. P. V Lavantinski škofiji: č. g. Mihel Sumer je postal provizor v Loki in č. g. France Jug provizor pri sv. Martinu v Rožni dolini. - V fare ste povzdignjeni ku-raciji: Zdole in sv. Miklavž na polji". — Razpisane so fare: Loška do 13. oktobra; Matere Božje v puščavi do 26. okt.; št.-Martin v Rožni d«.lini do 28. okt. in Podgorje do 31. cktokra t 1. — Umeri je č. g. Matej Pintar, župnik pri 6V. Martinu v Rožni dolini 12. septembra t 1. R. I. P. MMobrolni darori. Za Dolence s točo poškodovane: Gosp. Val. Ga-speršič 2 gl. — Gospod Jan. Rozman v Ljubljani 5 gl. — Preč. g. dekan M. Kožuh. 5 gl. Za verhniske pogorelce: Preč. g. dekan M. Kožuh 5 gl. — Gosp. Jan. Rozman v Ljubljani 5 gl. — Po čast. gosp. fajm. Jan. Sulerju iz Trebelnega 14 gl. Za sv. Očeta: Neimenovana roka o<> kr. z gorečo željo: da bi sv. Oče ne zatisnili oči, dokler ne vidijo častitljive zmage. Za afrikanski viisijon: Neimenovana roka 30 kr. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznikovi dediči v Ljubljani.