64. štev.
Pavtaini Iranko v državi SHS.
V Ljubljani, v pondeliek 21. marca 1921.
Posamezna iteu. 1 K.
Leto If.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiiati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
11®
Olafito jugoslov. sodisEno-demokratične stranke.
Tete*ot«.ska st. 312«
Naročnina: Po poiti ali
z dostavljanjem na dom za celo eto 240, za pol leta K 120, za četrt »eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Arrn t ika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpravniStvo ie v Liubljai i Frančiškanska ulica št.6', Učiteljska tiskarna.
Trdna vlada.
LDU. Belgrad, 19. marca. Ker je z vstopom novih skupin v vladno večino ustvarjena potreba preosno-ve vlade, se je ministrski svet včeraj posvetoval, na kak način bi se Izpolnile ministrske listnice. V političnih krogih se govori, da bo dobil ministrstvo za trgovino in industrijo posl. dr. Mehmed Spaho, dr. Kukovec pa bi prevzel ministrstvo za javna dela. Minister za kmetijstvo bi postal posl. Pucelj, medtem ko bi dr. Velizar Jankovič prevzel ministrstvo za vero. ministrstvo za narodno zdravje pa ima dobiti dr. Ka-ramehmedovič. Kar se tiče bosenske vlade, pristajajo muslimani na Jo. da postane predsednik poslanec Giurgjevič. Ne strinjajo se pa s tem. na bi postal načelnik predsedstvene Pisarne sarajevske vlade g. Hasan Eegovič.
LDU. Zagreb. 18. marca. »Riječ« Poroča iz Belgrada: Na včerajšnji Seji radikalnega kluba, na katero so prišli tudi poslanci iz Bosne, se je razpravljalo o sporazumu vlade z muslimani. Poslanci iz Bosne so odškodnino v znesku četrt milijarde dinarjev smatrali za preveliko. Muslimani so v vojni igrali zelo žalostno vlogo in so bili avstrijski »schutzkorpsi«. sedaj pa jih vlada »o še plačuje. Referatu ministrov? predsednika Pasica se je posrečilo. pomiriti poslance ter se je sporazum z muslimani končno odobril. Danes popoldne se sestane demokratski klub. da reče svojo končno besedo o sporazumu vlade z muslimani. Ožji odbor kluba je predložil svoj referat. Sporazum se bo odobril z nekimi klavzulami z ozirom na državne potrebe.
LDU. Belgrad. 17. marca. Glavni odbor muslimanskega kluba je imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju, ki Je nastal vsled sporazuma z vlado. Sklenilo se je več ukrepov politično-praktlč-nega značaja, ki se predlože ministrskemu predsedniku.
LDU. Belgrad. 17. marca. Zem-joradniški klub je imel danes po Pridne sejo, na kateri se je sklenilo, ‘•a se bodo dne 10. aprila zbrali po lrife Člani zemljoradniških organlza-iz vsake pokrajine. Ti delegati, kateri po Statutih ne sinejo biti poslanci. bodo tvorili vrhovno upravo stranke. Pristojnost vrhovne uprave še ni določena.
LDU. Belgrad. 17. marca. Zemljoradniški klub je izdal nastopni komunike: Voditelji Slovenske samostojne kmetske stranke so razglasili javnosti komunike, v katerem razlagajo, zakaj so izstopili iz zem-ljoradniškeKa kluba. Zemljoradniški Klub v katerem so sedaj poslanci Srbije. Bosne in Dalmacije, je prisi-'ien. ugotoviti netočnost tega komunikeja: 1. Na načrt ustave, katerega zastopajo zemljoradniki, se ie Podpisal tudi poslanec SKS g. Pucelj. ki je ostal v Belgradu kot pooblaščeni delegat SKS. 2. Nesloga med zemljoradniškimi poslanci je nastopila v tistem trenotku. ko je nastala mrzlična težnja vlade in vladnega časopisja, naj se zemljo-fadniki za vsako ceno pridobijo za vstop v vlado. 3. Od prvega dne
dalje se poslanci SKS niso mogli zlagati z idejami in mišljenjem članov zemljcradniškega kluba in niso imeli nobene določene ideologije. Poslanci SKS. čijih program temelji samo na par vprašanjih, so se pokazali prijenljivi vladi, da se izvedejo praktična in lukrativna vprašanja, ker so mislili, da se morejo ta vprašanja rešiti samo s pomočjo vlade. Zato so jeli delovati na to, da se jim omogoči vstop v osrednjo vlado, da bi dobili tako tudi mesto v pokrajinski vladi za Slovenijo. Pri tem so šli tako daleč, da so se brez vednosti kluba na svojo roko pogajali za vstop v vlado. Posebno je na to delal dr. Vošnjak. 4. Tej težnji. ki -so jo pokazali poslanci SKS in s katero so neumorno delovali na to. da bi potegnili za seboj ves klub. se je uprl Izvrševalni odsek zemljo-radniškega kluba potem svojega organa (»Selo«). 5. V zemljoradniški stranki ni diktatura posameznika. ampak tam vladajo program in Statuti, katerih klub ne bo prodal za ministrske portfelje in katerekoli iz-vozničarske ali uvozničarske operacije. Vsi poizkusi, da bi se zavrgli štatuti in program zemljorad-niškega kluba, so naleteli na oster odpor. Organizacija zemljoradnikov je za to tukaj, da dela za dobrobit kmeta, ne pa posameznikov. 6. Slovenski »kmetje« niso bili »prisiljeni« od »mestnih« zemljoradnikov. da so zapustili zemljoradniški klub. Nasprotno, oni so klub zapustili sami, ko so videli, da ne morejo potegniti za seboj celega kluba in ko so se preverili, da zemljoradniški klub ne bo zapustil stališča, ki ga je zavzel precej v začetku, ko se je razpravljalo o agrarni reformi in ko so se uverili, da zemljoradniški pokret kot načelni pokret ne more zadovoljiti želj po mateiijelnem dobitku. Zemljoradniški klub smatra, da je po izstopu poslancev SKS nastopila doba ozdravljenja in izčiščenja kluba. — Beograd. 17. marca. Podpis: Vojislav L). Lazič.
*
Z ozirom na najnovejše vesti smo morali dosedanji naslov nad poročili o vladi v Belgradu spremeniti. Vlada nič več trdno ne stoji, ampak postala je trdna vlada, odkar se je odločila, da plača turškim in kristjanskim begom odSKodnino za zemljo Koliko bo vlada plačala, se še ne ve in vlada sama tega ne ve. Bržkone toliko, kolikor bodo zmogle tiskarne, kjer tiskajo krone (dinarje) na naš račun...
Vlada, ki opira svojo moč na denar in ne na moralno moč strank, je trdna vlada. Kaj je morala in poštenje? To so stvari za starokopit-I ne osle, denar pa za pametne ljudi, i Pametni so v tem slučaju Turki, ki ; bodo denar dobili, vlada pa, ki ga ; bo plačala, pa ne spada v to kategorijo.
j Prav zanimiva je tudi stvar s | slovenskimi samostojnimi kmeti. Oni gredo v vlado. Kaj bodo dobili zato? Dobili bodo enega diplomatskega zastopnika, enega ministra, in pri prihodnjih volitvah uteerejo doživeti še kakšen čudež povrhu. Kakor vse kaže, še nismo na kraju propadajoče dekadence.
LDU.
Iz ustavotvornegra odbora.
17. marca. (ZNU.) 34.
aejo ustavnega odseka t T' otvoril Pred^nik dr.	Ta-
ko} po otvoritvi seje se ,e pričela debata q Členu 6.
Posi dr. Karamehmedovja (mu. slhnanski klub) soglaša z vladno stMlzaciio ki zahteva, naj se v ta člen uvrsti tudi TuraSanje alkohola.
Posl. dr Drinkovlč misli, da te treba izvršitev tega paragrafa poveriti pokrajinskim vladam, kakor to piedvideva ustavni načrt narodnega kluba.
Minister za konstituanto sprejme predlog posl. Pavloviča In Drlnkoviča, nakar se ta člen sprejme v tejle stilizaciji: »Država mora skrbeti 1. za posebno zašč’to mater In majhnih otrok:	2 za ohranitev
zdravja vseh državljanov; 3. za pobijanje akutnih, epidemičnih in kroničnih bolezni •n pobijanje alkohola; 4. za brezplačno zdravlško pomoč In brezplačno Izdajanje zdravil in drugih sredstev za ohranitev zdravja siromašnih državljanov.«
Posil. Demetrovlč čita na to člen 7., kt se glasi: »Delo le pod zaščito države.«
Posl. dr. Dulibič in radikalec Jovan R a d o n i č izjavita, da je ta člen prekratek. Zemljoradnik Avramovič in radikalec Života Miladinovič sta tudi proti temu členu, dr. Laza Markovič pa ga brani v zmislu predloga vlade. Posl. dr. Š i m r a k pravi, da je ta člen nejasen in polemizira s predgovornikom. Posl. Zivso Jovanovič (komunist) in dr. D r i n k o-v i č tudi izjavita, da je ta člen nejasen. Posl. Ljuba Jovanovič govori v prflog vladni stilizaciji in pojasnuje, kaj je napotilo vlado, da je ta člen vstavila v ustavo.
Minister dr. T r i f k o v 1 č brani vladna redakcijo, nakar se ta člen sprejme v zgaraj navedeni obliki.
Posl. Demetrovič čita nato člen 8, ki se sprejme v vladni redakciji in se glasi: »Država mora materijelno podpirati narodno zadrugarstvo. Istotako mora država materijelno podpirati tudi ostala narodna gospodarska udruženja, ki ne delalo za dobiček. Zadrugam in gospodarskim udru/e-njem. oziroma njihovim zvezam se v okrožju njihovega poslovanja priznava prednost pot istimi pogoji pred zasebnimi podjetji. Izdelal se bo poseben zakon glede zadrug, ki bo veljal za vso državo.«
Posl. Deinetrovič čita nato člen 9, ki se sprejme v vladna stilizaciji in se glas': »S posebnim zakonom se bo odredilo poljedelsko zavarovanje.«
Nato se z večino glasov sprejme Sen 10, kakor ga ie predlagala vlada: »Zavarovanje delavcev v primeru nezgode, brezposelnosti, nesposobnosti ali starosti se uredi s posebnim zakonom.«
Predlog dr. D r i n k o v i č a, naj se za besedo ^delavcev« doda Se beseda »vijakov«, je bil odklonjen.
Nato je bil spredet člen 11 v vladni redakciji, ki se glasi: »Invalidi In vojne sirote ter udove padlih v vojni uživajo posebno državno zaščito In pomoč. S posebnim zakonom se bo uredilo vprašanje vsposob-Ijenja invalidov za delo in vojnih *irot za delo In življenje.« Ta člen je bil sprejet brez debate. Seja se je končala ob 20.
»Oderuštvo ie prepovedano«.
LDU. Beograd, 18. marca. (ZNU.) 35. redni sestanek ustavnega odseka je otvo-rilp redsednik dr. Ninčič ob 16. Čita se člen 12. ustavnega načrta, ki se glasi: Oderuštvo je prepovedano. Dr. Šimrak (Jugosin-venski klub) omenja, da je člen 12. preveč kratek. Treba je podati definicijo in dodati, da oderuštvo ni samo prepovedano, temveč tudi kaznivo.
Posl. Simrak je imel prav: treba Se podati definicijo, kaj Je oderuštvo. Te definicije pa naš zakonik še lepo vrsto let ne bo videl.
*
Ravno tako sijajno kot prvo je bilo tudi drugo poglavje, ki se je obravnavalo v ustavnem odboru. To je poglavje o
privatni svojini.
V ustavi seti ravi: Svojina je zajamčena. Iz svojine izhajajo tudi obveznosti. Njena uporaba ne sme biti na škodo države. Vsebina, obseg in omejitev zasebne lastnine se uredi z zakonom. Eksproprla-cija zasebne bnovine v splošnem interesu je dopuščena na podlagi zakona proti pravični odškodnini.
Nedeljko Dlvac (socutlrtkiemokrat) pravi, da bi moral biti dosledno socialnodemokratskim načelom pirotiven zasebni lastnini. Toda on hoče biti praktičen in pravi: Ako se privatna lastnina že danes ne more ukiniti, naj se vsaj najbolj omeli. Nato zahteva, da se besede »da se vrši eksproprlaclja proti pravični odškodnini« izpremene. Ker bi se dajala odškodnina tudi velikim bogatašem, kateri so dolžni doprinesti gotove žrtve, smatra, da bi bilo krivično tudi dati odškodnino. Nato predlaga, da je ekspropriacija privatne lastnine dopustna v občne interese. Podrobnejše odredbe o tem naj predpisuje zakon.
Dr. Sima Markovič (komunist) izjavlja, da mora iti zasebna lastnina skozi gotov niz faz preden izgine. Zasebna lastnina ni nastala z dekretom, zato se tudi z dekretom ne da ukiniti. Nastala je z bojem in izginiti mora potem razrednih bojev. Niti v sovjetski Rusiji ni bilo ukinjenje for-clrano, temveč so se delali kompromisi. Da se mali seljaki zaščitijo v večji stopnji, kakor je bilo doslej in da se razpad kapitalistične družbe pospeši zahteva vs&J omejitev zasebne imovine, in sicer na načelu delavske kontrole. Ta kontrola se ima vršiti v vseh velikih Industrijskih In poljedelskih potjetjih.
Živko Jovanovič (komunist) omenja, da komunisti s svojim načelom kontrole ne zadevajo v malo lastnino, temveč v ono veliko, ki se najbolj zlorablja na šk>>-do državnemu organizmu. V tem zmislu govori tudi Pavie Pavlovič (komunist).
Dr. Gosar predlaga, da se ekspropri-acija zas&bne lastnine dopušča v splošne Interese, a podrobne odredbe naj predpiše poseben zakon.
Dr. Mate D r I n k o v i č (Narodni klub) sep rotivi zadnjemu stavku tega člena ter zahteva, naj se more razlaščati tudi ted-il, kadar zahtevajo to družabni interesi. Navaja, da je mnogo delavstva brez stanovanja in da bi bilo v tem slučaju primerno, da se razlaščajo zemljišča, na katerih na) se zgrade delavcem stanovanja. Nato govori o agrarnem vprašanju v Bosni in obsoja odškodnino 300 milijonov dinarjev, katero je vlada obljubila samo za to, da stvori večino. On se ne protlvi odškodnini, zahteva pa, da se odredi z zakonom. Pri glasovanju ]e bil ta člen spredet z večino glasov.
Čita se člen 14.: Pideikomlsl se ukinejo razen za splošno koristne namere Z zakonom se uredi, v katerih slučajih se ustanove po izpremenjenih razmerah premene. Žarko Miladinovič (radikalec) zahteva, da se oddele ustanove od fidejko-misov, da se izognemo pomotam, člen Je bil sprejet z večino glasov.
Si ajno finančno stanje.
LDU. Belgrad. 18. marca. Dopisnik »Jutarnjega lista« doznava, da je bila včeraj popoldne v finančnem ministrstvu razprava o proračunu za leto 1921.'22. Minister Kumanudi je izjavil, da mora država vse izdatke omejiti na minimum, ako noče deficita, ki je itak ogromen, še nadalje povečati Noben finančni minister ne bi mogel pristati na proračun osmih milijard. Ne smemo pozabiti. da je stanje naših financ obupno in da nas to tira. da živimo od posojil pri Narodni banki. To vsekakor vodi do poloma državnih financ.
♦
Naš državni proračun izkazuje potrebščin za 8 milijard dinarjev, pokritja pa 4 milijarde, to je 16 milijard kron. Ce računamo, da krona
faktično nič drugega ni kakor stari krajcar, potem imamo primanjkljaja le 160 milijonov in ne milijard, kar vsekako ni mnogo in to število se znatno zniža, če računamo v dinarjih. Potem znaša primanjkljaj le 40 milijonov dinarjev starega denarja. V dolarjih je to komaj en milijon in če bi računali še dalje, bi nam moral mogoče še kdo kaj »ven dati«.
Toda šalo na stran. Finančni minister pravi, da je finančno stanje naše države obupuo. Toda za to se vlada ne meni. Ona je obljubila Turkom kar celo milijardo. Koliko bodo dobili drugi, se še ne ve. Vprašanje pa je: Kdo bo to plačal? Kako dolgo bo trajalo tako državno gospodarstvo
Pritisk na Nemčijo.
LDU Muehllieim ob Ruliri, 18. marca. Proti sedmim zjutraj so francoske in belgijske čete zasedle za-padni del Miihlheima s speldorf-skim kolodvorom. Poveljnik zavezniških čet je izdal povelje, po kate-
rem je vse prometno osebje njemu podrejeno.
1 DU Duisburg, 18. marca. Zavezniške čete so zasedle kolodvor Oberhausen-West In zatvornice blizu nemškega predora.
Lenin za konsolidacijo ruskih razmer.
LDU Dunaj, 17. marca. Ukrajina ski tiskovni urad javlja:	»Radio
Vestnik« z dne 16. t. m. objavlja govor Ljenina na desetem kongresu ruske komunistične stranke, ki na-* glaša potrebo, da se ukine doseda« nja komunistična uprava poljskih t-ridelkov in da se uvede namesto nie davek na poljske pridelke. Obenem naj se dovoli svobodna trgo« vina in naj se podpira zadrugarstvo.
Ljenin je izjavil: »Razmere med proletarijatom in kmeti so odločilne za usodo naše evolucije. Stremeli moramo za tem, da zadovoljimo kmete. Za to je potrebna svoboda trgovine In dobava blaga. To so mora zgoditi takoj, ker se pričenja setev. Došla so nam poročila, da so je v Londonu podpisala pogodba, da bo Anglija dobavila 18 in pol mi« Jijonov pudov premoga. Ta premog bomo uporabili za Petrograd In za tekstilno industrijo. Potrebujemo gosnodarskj oddih. Ta oddih dosežemo s tem. da se začasno ne držimo suženjsko črk našega programa. Z blagom pa, ki pride pod upra« vo države, se bo moč vlade ojačila. Zadovoljiti moramo kmeta in sprejeti svobodno trgovino, da s temi koncesijami vzdržimo še jačje vlado v rokah proletarljata. Prilagoditi se moramo kmetom, ki jih v treh letih nismo mogli preobraziti.«
LDU Moskva, 18. marca. Sprejel se je predlog Ljeninov, da se nadomestijo rekvizicije žita z oddajanjem. Po primerni oddaji žita na prebivalstvo, ki ne obdeluje zemlje, bodo smeli kmetje preostanek frez omejitve prodajati. Oddaja žh ta se bo zmanjšala, ako bo mogla aržava doseči, da se bo uvažalo več žita. Javno mnenje toplo pozdravlja to reformo.
Iz Rusije.
LDU. Hetsmgiors, 17. 800 komunistov, ki so prišli na Finsko, javlja, da se i« Kronstadt udai.
LDU. Helfingfors, 18. Iz angleških vt* rov poročajo, da so ustaši pri svojem umJ-ku iz Kronstadta razstrelili ladji »Petro-pavtovsk« in »Sevastopol«. Med begunci, ki so zbežali na Pinsko, se nahaja tudi general Kozlovski.
LDU Heismgiors, 17. Begunci, ki v* danes iz Kronstadta dospeil v Terjokl, pripovedujejo, da se je proti mestu pod vzel splošen napad. Napad je bil pripravljen po uničujočem artfljerijskem ognju in ognju Iz strojnih pušk, ki se je pričel v zgodnjih jutranjih urah. Tri ure pozneje so naskoč.ll boljševiki iz smeri Oranienbaum na ledu, obenem pa so navalili na mesto Kitajci '.z smeri Systerbe.k. Na podlagi različnih vesti trdijo nekateri, da se je mesto Kron« stadt že podalo. Druga poročila pa trdiio, da je položaj mesta zelo kritičen. VcUko število beguncev je po ledu prišlo semkaj.
LDU. Moskva, 18. (Brezžično.) Oeneral Budjeni je v brzojavki iz Jekaterinoslava zagotovil vodstvu komunistične stranke, da so njegove čete popolnoma vdane :n izrazil nado, da bodo uporniki v Kroo* stadtu strogo kaznovani.
LDU. Moskva, 18. (Drezžlčno.) ProbeZ. nikl iz Kronstadta pripovedujejo, da se jo bivši kapetan Wilten vtihotapil kot zastopnik Rdečega križa. Iz Finske pričakujejo oddelke belo - gardističnih častnikov. Prisotnost toliko carističnih častnikov JO ohladilno vplivala na upornike SmovvV je Izdal na vstaše poziv, v katerem Hm obeta, da ne bodo kaznovani, ako preidejo k rdečim četam;'obenem veli v pozivu, da je vest, da rdeče čete postreljajo prebežti!. ke, izmišljotina vstaških voditeljev.
Splošno krecNno društvo.
V soboto dne 19. marca se je
vršil zelo lepo obiskani občni zbor Splošnega kreditnega društva. Zastopanega je bilo nad 3 četrtine vseh deležev. Predsednik sodr. Au-
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 64.
ton Kristan je podal izčrpno poročilo O delu v 1. 1920. Zadružnikov je 488, ki so vložili 116.410 kron deležne glavnice. Hranilnih vlog je imelo društvo konec 1. 1920 K4,123.859.66, danes jih ima nekaj nad 12 milijonov. — Ravnatelj dr. R. Ravnikar je poročal o letnem zaključku za 1. 1920. V imenu nadzorstva je poročal načelnik s. Rožanc, ki je izjavil, da je nadzorstvo redno izvrševalo svoje dolžnosti — pregledalo vse poslovanje in našlo vse v redu. Clan nadzorstva Radovič predlaga z ozirom na izvršeno revizijo, da se letni zaključek odobri, čisti dobiček po predlogu načelstva razdeli ter upravnemu svetu podeli absolutorij, kar se je soglasno sprejelo.
V upravni svet so se soglasno izvolili sledeči zadružniki:	Stefan Dražil, predsednik „Svobode“, Jakob Kovač, železničar v Ljubljani, dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani, Anton Kristan, ravnatelj, Simon Kmetec, Orozsy Viktor, posestnik na Vrhniki, dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, Albin Preneluh, ravnatelj „Oblačilnice“ v Ljubljani, Stanko Urbanc, ravnatelj 1. ljubljanske pekarne, Filip Uratnik, pod-ravnatelj konz. društva za Slovenijo in Valentin Vrhunc, zasebni uradnik v Ljubljani.
Upravni svet je soglasno izvolil svojim predsednikom s. Antona Kristana.
V nadzorstvo so izvoljeni soglasno: M. Rožanc, načelnik boln, blagajne, K. Tekavc (Ljubljana), Josip Udovč (Ljubljana), Ivan Svetlin (Ljubljana), Anton Cugwltz (Jesenice) in Anton Radovič (Kamnik).
Občni zbor se je izvršil na splošno zadovoljnost.
Naj cvete in raste naše — Splošno kreditno društvo!
Politične vesti.
4- Demokrati pred razcepom? Iz Bel-grada prihajajo vesti, da je neko število poslancev v demokraškem klubu nezadovoljno st em,d a !e klub ne samo izdal svol jugoslovanski program, ampak da Je tudi zavozil vprašanje agrarne reforme v tako blato, da onečaščuie vsakega pravega demokrata. Pri razpravi v klubu o sporazumu z muslimani ]e dalo to nezadovoljstvo povod k ostrim spopadom. Zdi se, da bo zavzel ta spor usodne dimenzije. — Take vesti prihajajo iz Belgrada.
+ Parlamentarna taktika italijanskih socllalistov. Parlamentarna socialistična skupina se je posvetovala o stališču, ki naj ga zavzema v zbornici. Jako zmerni dnevni fed, ki priporoča sodelovanje z drugimi skupinami za izvedbo reform, se je sprejel s 34 glasovi. Drugi dnevni red, ki ne odklanja sodelovanja, Je dobil 21 glasov. Tretji dnevni red z nesprestavnim stališčem se je sprejel s 36 glasovi. Listi menijo, da se bo vodstvo stranke odločilo za nazira-nja, izražena v prvih dveh dnevnih redih.
+ Poljska ustava sprejeta. Poljska narodna skupščina je v četrtek v slavnostni seji sprejela ustavni zakon.
+ Demonstracije brezposelnih v Berlinu. Pred mestno hišo v Berlinu so se v četrtek o priliki pogajanj radi brezposelnih in onih, ki so brez strehe, vršile velike demonstracije brezposelnih. Velfkansko množico delavstvajc 1 je šiloma hotela vdreti v mestno hišo, Je policija razkropila.
+ Za enotno proletarsko Ironto. Na zborovanju socialistične setaske zveze so Longuet, Bračke, Ren a ud e in Paul Fante podali poročilo o svoji udeležbi na dunajskem socialističnem kongresu. Longuet Je govoril o razvoju mednarodnega socialističnega gibanja In izjavil:	»Na dunajski
konferenc} zastopane stranke so ostale zveste staremu marxismu, ki bo v bližnji bodočnosti zedinil delavske razrede vseh dežel.« — Bračke Je dejal: »Mednarodna stranka se še ni ustvarila, toda delo dunajske konference je prvi korak na poti, ki naj privede človeštvo iz neizmerne bede v boljšo prihodnjost.« — Renaudel je primerjal ustvarjajoče delo, ki se je pričelo na dunajski konferenci, z uničevanjem, prihajajočim iz Moskve. — Faiire je pozval v svojem zaključnem govoru delavstvo, naj se pridruži dunajskemu programu.
+ Oproščeni »zarotniki«. Porotno SO' dišče seinskega departementa je oprostilo deset članov francoskih strokovnih organizacij ta komunistov, ki so bili obtoženi za. rote proti varnosti države.
Ko prečitate „Napre\“, ga oddajte Vašim prijateljem l |
Naloge strokovnih organizacij.
Dasiravno je misel po neobhodnl potrebi strokovnih organizacij prešinila večji del delavstva, vendar je še mnogim organiziranim delavcem popolnoma neznan pravi namen in prave naloge delavskih strokovnih organizacij. Največ jih živi v veri, da so strokovne organizacije se za to. da izbojujejo mezdne boje in da izvršujejo pri eventualnili stavkah posle podporne blagajne. Le malo pa jih kteri poznajo dejanske zgodovinske naloge strokovnih organizacij. Nujno je torej potrebno delavstvu to razjasniti ter s tem napraviti prosto pot delavskemu gi- . banju na eni strani, na drugi pa odstraniti naravne težkoče, ki zadržujejo zdravo in močno razvijanje njegovo. Le rasjasnjevanje, osobito potom tiska, bo omogočilo delavstvu pojmovati veliko vrednost in veliki pomen organizacij.
Ako hočemo pomen strokovnih organizacij prav spoznati in razumeti, potem se moramo dotakniti vprašanja:	Kakšen namen imajo
organizacije in kakšne naloge naj vršijo v razrednem boju. Najvišja naloga socialnodemokratične stranke obstoji v tem. da delavstvo organizira in ga napravi zmožnega za boj, da bo v stanu razredni boj v spoznanju svojega položaja sigurno in zmagovito voditi. Boj strokovnih organizacij za izboljšanje mezd varuje delavstvo pred osiromašenjein in krepi s tem zmožnost delavstva za boj telesno in duševno. Strokovna organizacija zbudi šele v delavstvu čut skupnosti in je s tem glede na smer strankinega programa že veliko storila .Z obujenjem navedenega čuta ustvarja strokovna organizacija več ali manj temelj politični organizaciji in izpolnjuje na ta način veliko nalogo stranke. Dotaknimo se toraj vprašanja, je li mogoče strokovnim organizacijam v današnjem času tem nalogam odgovarjati. To strašno številno morjenje, ki ga ie povzročila svetovna vojna in ki je trajalo več let, je zahtevalo milijone delavcev ter zapustilo milijone hromih, vdov in sirot. Najžalostnej-še pa je. da delavstvo ni spoznalo, kako strašno škodo je zapustila vojna v socialnem oziru. Vojna je življenje delavstva stokrat poslabšala nasproti onemu v mirni dobi ter delavstvo uničila telesno in du-ševnb. Strokovnim organizacijam (osobito pri nas prešibkim) je bilo nemogoče obdržali ravnotežje v izboljšanju v primeri z draginjo vsled vojnih zakonov. (Večkratno rožljanje s sabljo v Trbovljah še dobro spominja na vojne zakone.) Po izvršenem preobratu, ko se je morala prokletstva polna žlahta Habsburg-ovcev umakniti, je bilo zopet mogoče strokovnim organizacijam nastopiti boj proti kapitalizmu. Umevno ie, da je vse drlo v strokovne organizacije, ker so te bile edino sredstvo za bojevanje proti draginji. — Navzlic vsem uspehom, ktere so strokovne organizacijo priborile, se pa delavstvu preživljanje ni vidno izboljšalo. Vsako povišanje mezd zahteva v kapitalističnem gospodarskem redu takoj nov draginjski val, ki zopet zahteva povišanje plač. K draginji pomaga tudi slaba valuta. (Ni čudno, saj vlada ne zahteva svojega denarja za izvoz marveč franke, ki so menda precej priljubljeni v Belgradu).
Vsi ti in drugi nedostatki povzročajo, dase ne dajo izvesti mezdni boji kakor bi bilo želeti. Ali čas pride, če že ni tu. ko bodo poizkušali podjetniki že ob neznatnem padcu verižniških cen mezde močno znižati. Tedaj bodo morale stati strokovne organizacije trdno, da pridobe zopet delavstvu to, kar mu je vzel vojni zakon. Plače se bodo še le potlej znižale, kadar bodo cene res občutno padle. Pred durmi je torej za delavstvo neznana bodočnost, ki skriva v sebi nove krute boje proti kapitalu. Delavstvo, ako hočeš, da ta boj konča za te zmagovito, tedaj povečuj svoje organizacije, izpopolnjuj svoje vrste in bodi pripravljeno, združeno na boj proti kapitalu.	Rudar.
Dnevna kronika.
Javna seja ljubljanskega občinskega sveta se bo vršila dne 22. marca (torek) ob 5. uri popoldne v mestni dvorani.
Za brezplačno zdravniško pomoč. Posl. Ivo Lovričevič je stavil na ministra za narodno zdravje interpelacijo glede širjenja nalezljivih bolezni po vojni, posebno Jetike in sifilisa. Poslanec Lovričevič je predlaga), naj se imenujejo potujoči zdravniki, ki bodo zdravili kmete in imeli poljudna predavanja. Bolniška pomoč naj bi bila brezplačna.
Potovanje v inozemstvo. Pretiš edništvo deželne vlade za Slovenijo Je prejelo brzojavko od ministra za notranje stvari Draš-koviča, kjer minister Izjavlja, da vest nekaterih beograjskih listov, po kateri je za potovanje v	Inozemstvo potreben	vizum
konzularno -	trgovinskega oddelka ministr-
stva za zunanje zadeve, ne odgovarja resnici.
Morala v mestih In na kmetih. Med
vojno so se v naših mestih’ In na kmetih pojavili znaki laksne morale zlasti glede zakonskega življenja. Nekatere babice so imele obilo klljentele ne samo fine gospode, ampak tudi kmečke žene. Za gotove operacije pri odstranjevanju ploda so zahtevale babice do 1000 K. Seveda Je večina ljubljanskih babic stroga in poštena, toda v nekaterih slučajih so se mnoge pregrešile. Zgodil se ie celo slučaj, da je ponujala babici neka kmetica kar dva cela prešiča, če Ji ustreže gotovi želji
Delavčeva tridesetletnica, V »Učitoljsid tiskarni« je	zaposlen uslužbenec	Jernej
Novelli, ki obhaja danes tridesetletnico svojega službovanja pri tem podjetju. Redki so taki slučaji. Novelli je vzor vestnega tovariša in	je zdrav in krepak.	Želimo
mu tudi mi ob tej priliki vse najboljše.
Vse pride na dan! Za časa prevrata v mesecu novembru leta 1918. so neznani ljudje popolnoma oplenili tovorne vozove,
ki so bili naloženi s pohištvom in dragocenostmi bivšega tržaškega namestnika Fries - Skeneta. Vse vozove so oplenili na kolodvoru v Zalogu. Te dni so avstrijski orožnikiv Spilju aretirali drznega vlomilca Janeza Ferdinanda Gorjanca, pri katerem so našli mnogo srebrnine, izvirajoče Iz lastnine baronove.
Prijeti vlomilci. Pred dnevi je bilo pa noči vlomljeno v manufaiktirmo trgovino švab & Bizjak. Vlomilci so odnesli za 80.000 K blaga. Po dolgih poizvedovanjih je sedaj vendar policija aretirala dva moška In neko ženo, ki so skupno tvorili dobro organizirano vlomilsko družbo. Vsi trije so udeležbo vloma pri Švab & Bizjaku priznali.
Gospod narednik, ki živi na stroške arestantov. K tozadevni notici z dne 12. marca nam poroča poveljnik garnizijskih zaporov sporazumno s policijskim ravnateljstvom, da se je zgodila pomota, ker Je Imel vojak dovoljenje, ozir. naročilo, da ponese naredniku na grad nahrbtnik živil, ki jih ie narednik prejšnji dan pri trgovcu naikupil.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6. marca do 12. marca dela 189 moških in 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 162 moških in 93 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 124. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, tapetni-ki, sedlarji, peki, mlinarji, mešanji, mizarji, kolarji, natakarji, natakarice, zidarji, slikarji, pleskarji, trgovski sotrudniki, so-trudnice, strojniki, kurjači, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: opekarji, mizarji, viničarji, majerji, sodarji, krojači, šivilje, hlapci, dekle za polje, pečarski pomočniki, kovači, pletarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Iz stranke.
V Slov. Bistrici vabi kraj org. ISDS ves sodruge na člansko zborovanje dne 22. marca 1921 v hotel »Neuheld« v posebni sobi ob pol 8. uri zvečer. Poročila o organizaciji, volitev odbora. Vsak sodrug naj prinese strankino izkaznico s seboj; obenem se bo pobirala tudi članarina. Ker so še druge važne stvari na dnevnem redu, vabimo k obilni udeležbi. Odbor.
Kulturni vestnik.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Ponedeljek 21. Razvalina življenja. B.
Torek 22. Zaprto.
Sreda 23. Mrakovi. E,
Četrtek 24 Zaprto.
Petek 25. Zaprto.
Sobota 26, Zaprto.
Nedelja 27. Golgota. Izven.
Ponedeljek 28. Razvalina življenja. Izven.
Torek 29. Zaprto.
Opera:
Ponedeljek 21. Zaprto.
Torek 22. Koncert gdč. Ameliie de Bartfeldove. Izven.
Sreda 23. Thais. B.
Četrtek 24. Zaprto.
Petek 25. Zaprto.
Sobota 26. Zaprto.
Nedelja 27. Zlatorog. Izven.
Ponedeljek 28. Tosca. Izven.
Torek 29. Zaprto.
despeciarsivo.
— Ljubljanski! rg. Na mestnem trgu je nastopila zopet kriza. Govejega mesa primanjkuje in ga bo še bolj primanjkovalo. Kot smo svoiečasno že poročali, Je dne 19. februarja 1921. od centralne vlade določeno znižanje carine za 50% na izvoz govejega mesa in dovoljeni izvoz žive klavne živine enako po zelo znižani carini povzročilo na mah silno podraženje žive teže. Domači trg horendnim cenam, kij ih plača export, ne more slediti, a bo morai, če bo hotel imeti blago, sploh konkurirati z izvozom in plačevati horendne cene. Vsaka uspešna od-pomoč od strani mestnih uprav je izključena, ako ni podpirana od krepkih vladnih ukrepov. Celaa rmadap rek upe ev za živino po deželi kupuje blago od kmetov ter ga potem na živinskih sejmih ali direktno ex-portnim firmam prodajajo po kolikor mogoče visoko navitih cenah. S tem bistveno pripomorejo k navijanju cen goveje živine. Ti prekupci opravlja!0 sv°i P° večini brez vsakega obrtnega dovoljenja. Bilo bi skrajno na mestu, da bi okrajne oblasti In žendarmerijske postaje te ljudi brez-
obzirno zasledovale. Naš trg se bliža glede govejega mesa neprijetnim časom. Pretečeni teden je bil trg delno založen z govejim mesom šibkejše kakovosti po ceni 30 K prve vrste, 28 K druge vrste. Telečjega in govejega mesa 3e na trgu dovolj. Slanina se slabo kupuje in preostaja. V ostalem je trg dobro založen. Moka se vzdržuje na 18 K za štev. 0. Vsled poostrene kontrole prekupčevanja je na trgu zopet dovolj jajc po ceni 2 K za kos. Mestno tržno nadzorstvo nam poroča, da mestna občina odklanja vsako odgovornost za pretečo draginjo in pomanjkanje govejega mesa, ki je povzročeno vsled gospodarske politike centralne vlade. Dne 19. februarja t. 1. sklenjeno znižanje carine za izvoz živine in mesa za 50% ter dovoljeni Izvoz žive živine jep ovzročilo silno podraženje žive teže širom vse Slovenije ter onemogočilo domačemu trgu vsak nakup klavne živine. Domači trg bo prisiljen, ako bo hotel imeti blago, konkurirati z izvozom in plačevati horendne cene. Odgovornost za nastalo draginjo in poslodice nosi edinole vlada. Mestne občine so brez moči In Je vsaka samopomoč brezuspešna, ako ni podpirana od krepkih vladnih ukrepov.
— Železniška pogajanja z Romunijo, Uprava romunskih železnic je prosila naše ministrstvo saobračaja, da čim prej pošlje svoje delegate na konferenco o direktnem železniškem prometu med obema državama.
— Zveza narodov nadzoruje avstrijske aktive. Kakor poroča »Matin« iz Londona, bo finančnemu odboru zveze narodov poverjeno nadzorovanje in uprava avstrijskih aktiv, kl obstojajo zlasti iz carin in dohodkov tobačnega monopola. Tako mislijo kapitalistom dati dovolj jamstva za podpis zaželjenega posojila.
— Obrat v petrograjsklh tvornlcah. Poročiloi z Petrograda z dne 18. t. m. pravi, da vse tvornice v Petrogradu delajo normalno in da so v inozemstvu razširjene nasprotne vesti neresnične.
eno ali dve stanovanji. V g. dr, Dimnikov! hiši je tudi le sama nata« karica, dasi je hiša precej prostor^ na^ Neki g. Drnovšek blizu pokopat Iišča ima po javnem mnenju celo tri stanovanja prazna. No, g. Miiller v Bevškem pa je celo odpovedal dve stanovanji do velike noči. — Torej, stanovanjski komisiji v Trbovljah in Zagorju, zgenita se in pokažita, za-, kaj nosita ime stanovanjske komisije, sicer bosta morali v registru pri deželni vladi prositi za izpre-membo firme, ker dosedanje delo ne odgovarja tej vpisani firmi. — Več prizadetih.
Križev pot invalida. Po dolgotrajni delanezmožnosti in večletnem bolehanju, se je invalid, sedlarski pomočnik A. K., z Ježice podal v Ljubljano iskat dela. Siromak je prehodil celo Ljubljano, a dela ni našel. Podal se je tudi v Pollakovo tovarno	in prosil	za službo.	Neki
oholi delovodja tega nam dobro poznanega	podjetja	ga je	hotel	sicer
sprejeti,	a — reci	in beri	— z	dnev-
nico K 32.—. Možakar je invalida tudi vprašal, ako je sedaj, ali bil kedaj prej organiziran v soc. dem. ali komunistični stranki, kajti v tem slučaju, bi ga sploh ne vzel, češ, da on tega	ne more	trpeti.	Kot	bivši
»junak iti borec« za očetnjavo«, podal se je v tuje kraje iskat dela, ker mu ga domovina ni mogla ali ni hotela nuditi. Brez komentarja-
Požar v Središču. Dne 17. t m ob 104 dopoldne je izbruhnil na postaji v Središču velik požar. Na lice mesta je prihitela ,wva pomoč postajno osobje s postajno brizgal-nlco; kmalu nato tudi z načelnikom g. Kočevarjem središka požarna bramba, ki ?e otela še samo druga poslopja pred divjajočim ognjem. Progovni mojster g. Čuček seveda ni bil na licu mesta, ker ga privatne stvari mnogo bolj zanimajo. Požar je nastal najbrže radi neprevidnega ravnanja s svalčicami, in je uničil dobro založeno skladišče, škoda je velika.
Društvene vesti.
Društvo Pravnik. V sredo, 23. t. m. jb 5. popoldne priredi se sestanek v justičnf palači soba št. 79, na katerem bo poročal univ. prof. dr. Metod Dolenc o temi: »Določila o tisku po sklepih ustavnega odho-ra.« Vabljeni so osobito tudi gg. uredmk, n Izdajatelji časnikov.
Po svetu.
— Demobilizacija Italije. Ital' službeni list objavlja ukaz, s kateriir o ukinja vojno stanje v zasedenem ozerniu Julijske Benečije. Nadalje prinaša tudi ukaz, da prestane splošna mobilizacija vojske s 15. t. m.
— Plzen ima po letošnjem ljudskem štetju 88.000 ljudi.
UM, FMimtlM Elit Siti. 6
KBiMomt ;:[8L6i , mm mm
»opisi.
Iz Trbovelj. Pri nas obstoja nekaka stanovanjska komisija, ki je gotovo postavljena v Trbovljah le za to, da hrani stanovanja, samo ne vemo po kateri obrestni lestvici. — Kadar bo ta komisija odstopila, ji bodo dali seveda absolutorij le lastniki stanovanj, nikakor pa ne_ ubogi delavci, ki nimajo stanovanj, m pripeti se, da mora ubogi delavec imeti na desetih mestih svoje pohištvo raztepeno, dočim ima v hiši pobeglega trgovca Hribarja njegov zastopnik, g, Moll ml. hranjene zaboje in najbrže še celo prazne. Tudi g. Bergerju iz Loke bi se dalo zasesti
TISKOVINE ZA SOLEs ŽUPAN. STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA ŠKODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJ« ČASOPISOV, KNJIO,
BROŠUR ITD.
STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA.
iSSISKliS
Samostojni
le prvovrstna moi,
se sprejme. Ponudbe pod;
  fIAMtomoi»ter“ =
na anonlno ckspadldjo
Al. NateHČ, Ljubljana.
Kapital: 20,000 000 kron.
Slovenska eskomptna banka
Rezerve okrog 6,000.00° kron.
M.liin.MH	imnutfttb	tatel	U,m.	Uublian*,	Selenb«r8OVa	Ulica	«.1.	I« «• “ transakcije uajkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akre 1 ivi orza.
_______   —-- -m-ht —a ^___________________________________________
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jak, Vehovec-