4 njihovo odpornost na spremembe v oko- lju. Zdravi in odporni ekosistemi lahko po- membno prispevajo k temu, da bomo tudi sami občutili čim manj negativnih učinkov globalnega segrevanja ozračja. Vse člove- kove dejavnosti, ki prispevajo k upadanju biodiverzitete in s tem slabšajo odpornost ekosistemov, pospešujejo podnebne spre- membe in tako zmanjšujejo tudi možnosti za uspešno prilagajanje naših skupnosti na učinke teh sprememb v okolju. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in pri- lagajanje nanje so danes neizogibni, pri čemer pa lahko ohranjanje in obnova bio- diverzitete igrata ključno vlogo. Blaženje podnebnih sprememb pomeni omejevanje globalnega segrevanja pri njegovem izvo- ru, z ukrepi, ki prispevajo k zmanjševanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Prilagajanje podnebnim spremembam pa pomeni spopadanje z že zaznanimi učinki podnebnih sprememb v okolju. Ker sta podnebna kriza in kriza biodi- verzitete tako tesno prepleteni, je torej neločljivo povezano tudi reševanje obeh kriz, kar bo krojilo tudi našo prihodnost. Čeprav so se napovedi klimatologov o zaskrbljujočih učinkih podnebnih sprememb še nedolgo nazaj zdele kot težko predstavljiva drama ne tako bli- žnje prihodnosti, jih že danes vse bolj občutimo tudi na domačem pragu. Klimatologi poudarjajo, da so kraški požari v letu 2022 in vodne ujme leto kasneje klimatsko povezani dogodki, ki nas opozarjajo, da vstopamo v ob- dobje, ki ga bo zaznamovalo vse več vremenskih ekstremov, čemur je Slo- venija med evropskimi državami nad- povprečno izpostavljena. Priča smo številnim učinkom podnebnih spre- memb: pogostejšim in dolgotrajnejšim sušam, pogostejšim in daljšim vročin- skim valovom, intenzivnejšim popla- vam, večjemu nihanju rečnih pretokov in vodostajev, pogostejšim in obsežnej- šim požarom v naravnem okolju, dvigo- vanju morske gladine, nižanju slanosti morja, višanju temperature celinskih voda in morja, tanjšanju in skrajševa- nju snežne odeje, krčenju ledenikov, povečevanju sončnega obsevanja in daljšanju rastnih dob. Podnebne spremembe in njihovi učinki nas ne zadevajo le neposredno. Čeprav to ni vedno očitno, namreč vplivajo na celo- ten živi svet in so zato povezane s krizo biodiverzitete, ki jo prepoznavamo kot pospešeno globalno ali lokalno izumiranje vrst oziroma njihovih populacij. Vstopili smo v obdobje šestega množičnega izu- miranja in prvega v zgodovini Zemlje, ki ni posledica naravnih dejavnikov, ampak raznolikih negativnih vplivov človekovega delovanja. Vplivi podnebnih sprememb na živi svet se izražajo kot spremembe v telesnih, fi- zioloških in vedenjskih lastnostih orga- nizmov, njihovi fenologiji, geografski raz- širjenosti vrst ter velikosti, strukturi in trendih njihovih populacij, vrstni sestavi združb in medvrstnih odnosih ter ekosi- stemskih procesih. Ob številnih že pre- poznanih in tudi predvidenih negativnih vplivih podnebnih sprememb na organiz- me, populacije in ekosisteme si upraviče- no zastavljamo vprašanje, ali in v kolikšni meri podnebne spremembe povzročajo upadanje biodiverzitete. Preprostega od- govora na to vprašanje ni, saj je sedanja kriza biodiverzitete posledica različnih med seboj prepletenih antropogenih de- javnikov – uničevanja življenjskih okolij, prekomernega izkoriščanja naravnih vi- rov, širjenja invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Doslej je zaradi prevladujočega vpliva podnebnih sprememb sicer izumrlo le malo vrst ali njihovih populacij, vendar je njihova prilagoditvena sposobnost omeje- na. Ob nadaljevanju sedanjih podnebnih trendov se številne vrste na spremembe najverjetneje ne bodo mogle uspešno pri- lagoditi, zato se bo upadanje biodiverzi- tete še pospešilo. Kako obsežni bodo dol- goročni učinki, pa zaradi kompleksnosti dejavnikov in tudi pomanjkljivih podatkov vendarle ne moremo natančno predvideti. Podnebne spremembe zaenkrat torej niso poglavitni vzrok za krizo biodiverzitete, jo pa s številnimi negativnimi vplivi na živi svet nedvomno poglabljajo. Ohranjena biodiverziteta je temelj delo- vanja ekosistemov in zato tudi pogoj za Podnebne spremembe in upadanje biodiverzitete – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve Besedilo: Urška Koce Vidra (Lutra lutra) tudi na račun podnebnih sprememb izgublja kakovosten habitat. Presihanje vodotokov ob dolgotrajnih sušah ogroža njen ribji plen, negativni učinki pa so izrazitejši v reguliranih in degradiranih vodotokih. (foto: Tatjana Gregorc) 5 Ohranjeni ekosistemi lahko pomembno podprejo blaženje podnebnih sprememb, ker prispevajo k zmanjševanju vsebnosti toplogrednih plinov, zlasti CO2, v ozračju. Evropska okoljska agencija (EEA) je zato v sodelovanju z Wageningen University & Research leta 2020 pripravila pregledno študijo, ki predstavlja prvo klasifikacijo habitatnih tipov EUNIS glede na njihovo kapaciteto za shranjevanje in vezavo oglji- ka. Je temelj za nadaljnje analize v podpo- ro ohranjanju in obnovi narave ter politi- kam blaženja podnebnih sprememb. Žal je na področju blaženja podnebnih sprememb že marsikaj zamujenega in vse izrazitejši učinki podnebnih sprememb že danes od nas terjajo tudi prilagajanje. Obstoječe paradigme »upravljanja« nara- ve oz. naravnih virov, ki temeljijo na po- skusih obvladovanja naravnih procesov ali vzdrževanju statusa quo za vsako ceno (tudi za ceno izgube biodiverzitete!), nam pri tem največkrat niso v pomoč. Pomisli- mo le na pogozdovanje Krasa po lanskem požaru in urejanje vodotokov po letošnjih poplavah. Je gozdna krajina s tujerodnimi drevesnimi vrstami in »protipožarno in- frastrukturo« boljša protipožarna prila- goditev od tradicionalne mozaične kraške krajine? Bo voda ob naslednji povodnji po uravnani strugi z utrjenimi in obritimi brežinami ubogljivo odtekla mimo vseh naših bivališč, industrijskih con in njiv? V podnebni politiki bi morali imeti visoko prioriteto ukrepi, s katerimi je dosežena sinergija pozitivnih učinkov na podnebje in biodiverziteto oz. delovanje ekosiste- mov. V povezavi s tem se v mednarodnih dogovorih uveljavlja koncept na nara- vi temelječih rešitev (ang. Nature-based solutions, NBS). Gre za ukrepe, ki jih nav- dihuje in podpira narava, so stroškovno učinkoviti in hkrati zagotavljajo okoljske, socialne in gospodarske koristi ter tako pomagajo pri izgrajevanju odpornosti. Koncept je izoblikovala in standardizirala Mednarodna zveza za ohranjanje nara- ve in naravnih virov (IUCN) pred dvema desetletjema. Medvladna platforma za biodiverziteto in ekosistemske storitve (IPBES) in Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) soglasno prepoznava- ta pomembno vlogo na naravi temelječih rešitev pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in naglim upadanjem bio- diverzitete. Koncept tudi v Evropski uniji v zadnjih letih vse bolj pridobiva na velja- vi, kar se kaže tako na področju raziskav kot pri vključevanju v ključne strateške in pravne dokumente ter dalje implementa- ciji, kar pa države članice uresničujejo z različno hitrostjo. Poglejmo v Slovenijo. Koncept NBS na do- mačem terenu pozdravljamo precej zadr- žano, njegovo počasno uvajanje spremlja tudi nedorečen slovenski prevod in s tem povezane pomenske zagate, saj se poleg dobesednega prevoda v povezavi z njim pojavlja tudi izraz »sonaravne rešitve«. Čebelar (Merops apiaster; levo) je dober kazalec podnebnih sprememb v Evropi. Porast njegove številčnosti in širjenje areala vse bolj proti severu celine sta predvsem posledici naraščajočih tem- peratur. Zgoraj levo: razširjenost vrste ob začetku tega stoletja; zgoraj desno: projekcija razširjenosti ob koncu tega stoletja ob predpostavljenem zmer- no optimističnem scenariju izpustov toplogrednih plinov (SRES B2). (povzeto po: A Climatic Atlas of European Breeding Birds, Lynx Edicions, 2007; foto: Danilo Kotnik) Da bi poudarili prepletenost podneb- ne in biodiverzitetne krize ter vlogo narave pri spopadanju s podnebnimi spremembami, smo v delovni skupini za varstvo narave mreže Plan B za Slo- venijo ustvarili ozaveščevalno kampa- njo z naslovom »Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, skupne rešitve«. Sporočilo, ki ga želi- mo razširiti, se glasi: Z ohranjanjem in obnovo narave lahko blažimo podnebne spremembe in krepimo odpornost naših skupnosti proti negativnim učinkom teh sprememb v okolju. Narava je s svojo raznovr- stnostjo življenjskih oblik in zastonj- skimi ekosistemskimi storitvami pri spoprijemanju s podnebnimi spre- membami naš pomembni zaveznik. Več o kampanji izveste preko spodnje QR kode in na str. 47. začetek 21. stoletja konec 21. stoletja 6 Prispevek je nastal v okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena v tem prispevku, je odgovorna izključno avtorica prispevka, in ne odsevajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s. Izraz »sonaravno« ima pri nas daljšo tra- dicijo in ga posamezne stroke (npr. vo- darska, gozdarska, kmetijska) uporabljajo predvsem v kontekstu upravljanja narav- nih virov, pri čemer je pogosto v ospred- ju ekonomski interes, v ozadju pa zelo poenostavljeno razumevanje narave. Tra- dicionalni »sonaravni« pristopi zato ne izpolnjujejo nujno meril za NBS; med dru- gim pogosto niso v korist biodiverziteti ali ji celo škodijo, ker pa izraz »sonaravno« diši po sodelovanju z naravo, so jim odlo- čevalci in javnost velikokrat preveč nekri- tično naklonjeni. Evropska komisija skuša prek različnih mehanizmov pospešiti prenos koncepta na naravi temelječih rešitev v prakso. Pri- mer tega je finančni instrument za okre- vanje po pandemiji covida-19, v okviru katerega so za financiranje upravičeni tudi ukrepi za blaženje podnebnih spre- memb in prilagajanje na njihove učinke v okolju, a zgolj če izpolnjujejo načelo »da se ne škoduje bistveno« (ang. Do No Significant Harm), kar pomeni, da ne sme- jo biti v nasprotju z okoljskimi cilji, torej tudi ne smejo poslabšati stanja biodiver- zitete. V slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) so kot del prilagaja- nja na podnebne spremembe predvideni projekti za zmanjševanje poplavne ogro- ženosti, ki morajo biti skladno s tem na- čelom zasnovani po standardu na naravi temelječih rešitev. Vendar država žal nima zanesljivega mehanizma za zagotavljanje skladnosti zasnovanih projektov z veljav- nim standardom NBS. Implementacija koncepta je tako v veliki meri prepušče- na posameznim projektantom, ki pa na področju ekologije vodnih ekosistemov in ohranjanja narave praviloma nimajo ustreznega znanja in izkušenj. Zato se za- tekajo k tradicionalnim »sonaravnim« pri- stopom urejanja vodotokov (npr. uporaba naravnih materialov namesto umetnih), ki z zahtevanim standardom nimajo veliko skupnega. Na ravni nacionalnih strateških in prav- nih podlag se korak v smeri sinergij med podnebno politiko in politiko ohranjanja narave nakazuje v Dolgoročni podnebni strategiji, ki prepoznava pomen ohranja- nja in obnove biodiverzitete za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanja na- nje ter podaja usmeritve za to področje, in aktualnem osnutku Zakona o podnebnih spremembah. Slednji na načelni ravni vpe- ljuje tudi upoštevanje pravila »da se ne škoduje bistveno« in standarda na naravi temelječih rešitev. Vendar zakon na ope- rativni ravni v zvezi s tem ne opredeljuje ničesar konkretnega, zato je implementa- cija teh načel v praksi ob uveljavitvi tako ohlapnih pravnih podlag vprašljiva. Pri- čakujemo, da bo to vrzel med nacionalni- ma politikama v čim večji meri zapolnila EU Uredba o obnovi narave (ang. Nature Restoration Law) z zavezujočimi cilji za obnovo vseh ključnih ekosistemov v EU, med drugim z namenom blaženja podneb- nih sprememb in prilagajanja nanje. Različna življenjska okolja imajo različno kapaciteto za shranjevanje in vezavo ogljika ter s tem za blaženje podnebnih sprememb. (vir: Evropska okoljska agencija, https://www.eea.europa.eu/publications/carbon-stocks-and-sequestration-rates) Tradicionalna mozaična kraška kulturna krajina z obsežnimi ekstenzivnimi travišči je ena najbolj vročih biodiverzitetnih točk v Evropi. Hkrati je v takšni krajini požarna ogroženost bistveno manjša kot v gozdni krajini z obilo goriva v obliki lesne biomase. (foto: arhiv Parka Škocjanske jame) grmišča resave goličave travišča tundra mokrišča obalni ekosistemi agrarni ekosistemi gozdovi megagrami ogljika na hektar na leto -2 0 2 4 6 8 10