Stev. »6, _ lj\2tz v : i sc i« epreje-^ajo in rokopisi se ne vračajo. ;/da)*!elj tr odgovorni rrfdrik Štefan Godina. Lastnik konsofd| .Fdlprttl*. — Tisk tirkarne .Edinosti*, vpisane zadrage t tr fjrr'ii! fcrc5*rom v Tirto. clica Sv. Frančiška Asiškega Sl 2flL "c?c!on uredništva In oprave ftev. 11-4V7. r:? ro^rira zraSi: Za celo leto........K 24.— 1% j*! .................... 12*— 75 ti' ? «Kt ................. 7i tideijri'o : z C c j o n relo let® . • 5JI t t pot .............................2.®® V Trstu, «r sredo S. aprila 1916. Letnik KIS. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 5 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko^ti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . • ' . - mm P° 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........1......min po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaijna vrsta .............~ — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti«. NaroČil! ja In reklamacije se poSiljajo upravi listi. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plaća in toži se v Trstu. Ajpava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSks Asffeega it 30L — PoStaohcanlloični račun št 841.652. Pregled mnm]m dogodkov. Zapadno bojišče. — Pri St. Eloi Angleži zasedli eno razstreljeno rupo. Jugozapadno in južno utrdoe Douaumont in v gozdu Caillette zavzeli Nemci po srditih bojih močne francoske obrambne postojanke in jih obdržali kljub skrajno močnim francoskim protinapadom. Ruska bojišča. — Položaj na vseh bojiščih neizpremenjen. Na severni fronti živahnejše sovražno topovsko delovanje. Na balkanskem in turškem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Italijanska fronta. — Živahno obojestransko topovsko delovanje na raznih točkah fronte. Uspeh naših čet v Adamel- Bengairn« je bila potopljena. Del moštva je rešen. LONDON, 3. (Kor.) Neoboroženi par-nik »Perth« iz Glasgowa (653 registriranih ton) je bil potopljen. 6 mož je zgubilo življenje, 8 jih je bilo izkrcanih. Stavka na Angleškem končana. LONDON, 3. (Kor.) Stavka v clydskem okrožju ie končana. Delo se zopet prične jutri. ___ . Poostrena blokada nevtralnih pristanišč, MAGDEBURG, 3. (Kor.)^ »Magdeburgi- iie Zeitung« doznava iz Ženeve: Kakor ne blokade s strani ententnih vlasti proti nevtralnim deželam določen na 18. aprila. Nevtralne vlade se posvare v smislu sklepov pariške konference, naj blokade ne prezirajo. _ NoSe uradno porodilo. DUNAJ, 4. (Kot.) Uradno se objavlja: 4. aprila 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče.— Nobenih posebnih dogootopljena »Tubantia«, na mestu noben avstroogrski pod vodnik. Bombardiranje Soluna. BEROLIN, 3. (Kor.) Privatni dopisnik Wolffovega urada v Atenah javija 2. a-prila: Zastopniki Soluna v grški zbornici so naprosili vlado, naj zahteva od entente, da odpravi svoje štabe in zaloge municije iz Soluna, ker bi drugače vlada smatrala entento odgovorno za nadaljna bombardiranja Soluna po nemških letalih. ATENE, 3. (Kor.) Odposlanstvo mace-donskih poslancev je vprašalo ministrske ■ ga predsednika Skuludisa, kako je s stvarjo odškodnine za prvo bombardiranje Soluna. Kakor poroča »Hestia«, je odgovoril Skuludis, da pričakuje privoljenje Brianda, da se in^auje en grški častnik za člana preiskovalne komisije. Nemško-Svtearski incident. BERN, 3. (Kor.) Nemška državna vlada je potom svojega poslanika sporočila zveznemu svetu, da je odrejena preiskava dognala, da so bila letala, ki so vrgla pretekli petek, 31. marca, bombe nad Pruntrutom, nemška letala, ki so popolnoma zgubila orijentacijo in mislila, da so nad Belfortom. Nemška državna vlada je izrazila zveznemu svetu globoko obžalovanje in naznanila, da bodo krivci kaznovani in odstranjeni. Na inicijativo nemške vlade bodo pristojne oblasti razpravljale o vprašanju, kako naj bi se z markacijo meje ali na kak drug način preprečila obnovitev takih obžalovanja vrednih dogodkov. Istotako se bo vršila tudi določitev stvarne škode. Rumunski glas o pariški konferenci. BLKAREŠT, 3. (Kor.) Konservativni list »' Steagul« razpravlja o pariški konferenci, opozarjajoč nSi to, da je vojaška, diplomatična in gopodarska edinost predpogoj ne samo uspeha, ampak tuđi obstoja take zveze. Obstoj entente pa je že skoro dve leti nesiguren. Govori se o posebnih gospodarskih konferencah. Njihov rezultat bomo videli pozneje. Zadostuje konstatacija, da je glavni namen razprav uvoz blaga v nemško državo po vojni, torej vojna z nemško državo. Zamore-li biti nemška država, ki je uničena, nevarnost za zaveznike? Anglija ne misli več na uničenje nemške države. Ona išče temelje za gok>odarski odpor proti nemški državi, s katero misli kmalu skleniti mir. _ Iz Kitajske. AMSTERDAM, 3. (Kor.) »Times«, poročajo iz Pekinga, da se razvHajo dogodki neugodno za Juanšikaja. V Santangu je prišlo do nemirov. Druge province so na videz še lojalne, vendar pa je jako verjetno, da so na skrivaj sovražne Juanši-kaju in da bi stopile v danem trenotku na stran nasprotnikov vlade. Splošno prevladuje mnenje, da vlada ni več kos po-ložaiu in da je sedaj vse odvisno od stališča" opozicije. Preklic monarhistične firme države Juanšikajevih nasprotnikov ni zadovoljil. Opozicija zahteva takojšnje sklicanje parlamenta in sestavitev kon-stitucijonalne vlade.__ Ruski poslanik v Vatikanu. LUG ANO, 3. (Kor.) Kakor poroča »Os-servatore Romano«, je papež odobril i-menovanje državnega svetnika komornika Arkadija Nikolajeviča Breznjevskega za ruskega poslanika pri sv. stolici. Bolezen danske kraljice vdove. KODANJ, 3. (Kor.) Kraljica-vdova je bolna. Včeraj zvečer je bilo izdano sledeče zdravstveno poročilo: Njeno Veličanstvo je par dni vsled influence in bronehitisa v postelji. Toplota 39'4. žila normalna. Dosedaf nobenega znamenja za vnetje pljuč. Splošno stanje zadovoljivo. _. - Nemški državni zbor. BERLIN, 4. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je sprejel armadni pre la-čun kakor tudi celo vrsto drugih predlogov, med njimi predlog centra, da naj se omogoči napredovanje črnovoinikov do oficirjev v širokem obsegu. Berciin zo Gorico. BEROLIN, 3. (Kor.) V mestni hiši se je pod predsedstvom nadžupana dr. \Ver-mutha vršila ustanovitev berolinskega zveznega pomožnega društva, kj mu je namen, da prispeva za zopetno zgradnjo po vojni razdejanih krajev v Avstriji, posebno Gorice. Povodom te ustanovitve je dr. Wermuth poslal brzojavke na Dunaj in v Budimpešto. Nadalje je odposlal nad-župan naslednjo brzojavko: »Deželnemu odboru poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske, v roke deželnega glavarja Faiduttija, Dunaj, državni zbor. Z radostnim zadoščenjem Vam morem sporočati, da se je danes v berolinski mestni hiši ustanovilo ob živahni soudeležbi iz širokih krogov zvezno pomožno društvo za Goriško in Gradiščansko ter ogrske karpatske kraje. Naj bi mu bilo dano, da bi krepko sodelovalo pri plemeniti, poljudni nalogi, da težko prizadeta Gorica zopet vstane v stari lepoti.« Podvodniki za prevažanje živil. AMSTERDAM, 3. (Kor.) Strokovni časopis nizozemskega pomorstva javlja, da je bil v Ameriki vzet patent na podvodni-ke za prevoz živil v obkoljena pristanišča. Položaj. 4. aprila. Zadnje nemško poročilo z zapadnega bojišča javlja sicer počasno in postopno, aii stalno napredovanje na levem bregu reke Može. Tempo napredovanja ni sicer tak, kakor si ga morda predstavljajo vro-čekrvneži, ki jim pri presojanju dogodkov nc služi toliko glava, kolikor vroče srce. Ljudje, ki računajo z dejstvi, ki trezno presojajo položaj in sile, ki si stoje nasproti, pa niso razočarani, marveč zadovoljni s tem, da veliko delo korak za korakom napreduje. Naj tli nekoliko posnamemo razmotri-vanja v zagrebškem »Tagblattu« o dogodkih pri Verdunu in njihovi pomembnosti za nadaljni razvoj vojnih dogodkov na francoskem bojišču. Usoda Verduna se izvršuje sicer počasi, a sigurno. Osvojena vas Malancourt. na zapadnem bregu Moze, pomenja nadaljno razpoko v francoskem zidu. Počasi, sukcesivno, ali sigurno odkmiljajo Nemci kose francoske fronte. Francozi ue morejo iz nemškega objema, ki postaja vedno ožji. Trdovratno in zistematično prodira Nemec m ima vedno svoj cilj pred očmi: zavzetje Ver-duna. Verdun je za Nemce toliko vreden,, da zastavljajo zanj vse sile. In tudi za Francoze! Od Kanala do Verduna in od tu do Belforta se vleče angleško-francoska fronta. Verdun je središče: oddaljeno tristoinpetdeset kilometrov od Kanaia in in tristo od Belforta. Ali od Kanala do Verduna so le poljske (zemeljske) utrdbe. In do Arrasa stoje Angleži, tesno razvrščeni. Anglija ne zaseda ničesar v razredčenih črtah. Od Arrasa do Verduna, na daljavo dvesto kilometrov, stojite dve tretjini francoske vojske. In od Verduna do Belforta — tristo kilometrov — le ena tretjina, ker Verdun-Belfort predstavlja pač najtnočneji permanentni utrdbeni zi-stem na svetu, izveden do najmanjše podrobnosti. Je to manevriren pas, opremljen z vsemi pridobitvami moderne in naj-moderneje tehnike, z razkladišči in skladišči orožja. Saj se je Francoska vsikdar od te strani ščitila proti Nemčiji: od švicarske meje pa do najjužneje obmejne točke Belgije — Belfort-Epinal-Toul-Verdun. Za drugo naj bi bile skrbele belgijske trdnjave, ki pa se niso držale, ko je prišlo do vojne. Verdun pa se je držal — do danes. Podal je dokaz, da trdnjave niso brezpotrebne, četudi Ie kot oslon spredaj prirejenih poljskih utrjenj. Kajti, čutiš se močnega, Če imaš za seboj trden oslon. In ker se čutijo Francozi močne, se ne boje tudi najmočnejega. Najpopol-neje prometne naprave v območju trdnjave dopuščajo hitra in krita premikanja čet — sedaj sem, sedaj tja, kakor zahteva potreba. Tako se pnhranja mnogo čet in človeške moči. Je to trden, zelo trden pas. močan zid, proti kateremu se zaleta Nemec že tedne. Ali čim trdneji je zid, tem silneji je napad. In tako se drobi zid — počasi, ali stalno. V eni tretjini francoske vojske pri Verdunu-Belfortu se bodo odpirale vrzeli, ki jih bodo morali izpopolnjevati iz onih dveh tretjin fronte Arras-Verdun. In ko bo morala Anglija] zasedati črte vzhodno od Arrasa vedno! dalje tja do prostora do Verduna, tedaj bo za Nemce cilj dosežen, tudi če Verdun ne pade! Kajti tedaj bo Francija izcrpljena. Na Romunskem je v notranji politiki tako vrvenje in mešanje, da nima tisti, ki od daleč gledal, absolutno nikake epore za le količkaj zanesljivo orijentacijo. Možje, ki se jim pozicija danes zdi mogočna in neomajana, jutri odstopajo — a to zopet iz težko dostopnih razlogov. Tako presenečenje nam je prinesel te dni odstop večletnega predsednika romunske komore Pherikyde-a. Vzrok da je v tem, da se mu je večna gonja pristudila. In to zopet ne — kakor bi vsakdo mislil — radi dogodkov v parlamentu, ker bi mu bila tam pozicija omajana, marveč gonja proti politikom, ki imajo dobio'- nosna mesta upravnih svetnikov pri ietjih. v katerih je naložen nemški .. . stro-ogrski kapital. In kar je posebna posebnost romunskih razmer: pri teh napadih je sodeloval — kakor zatrja »Vossische Zei-tung« v nekem poročilu — tudi poluradni list romunske vlade »Vitorul«. Je sicer res, da gre tu za politike, ki ne pripadajo vladni stranki, ali čudno in karakteristično ostaja vendar-le, ako take odijozne kampanje tira v sedanjem času proti eni voiu-jočih se skupin vlada, ki prisega dan na dan, da se ne odmakne od principa stroge nevtralnosti! Odstop predsednika zbornice Pheri-kyde bi razumeli sedaj, ako čujemo, da je tudi on član- upravnega sveta nekega in-dustrijalnega podjetja, obratovanega z avstrijskim in ogrskim denarjem. Ali zopet nam je težko razumljivo, ko čujemo, daje isti mož član upravnega sveta neke francoske banke v Bukarešti. Še najbolj pa se bomo čudili gonji od strani vladnega glasila, ko vemo, da je bil mož pristaš vladne stranke, iz katere pa je sedaj — užaljen — izstopil. Tako se motajo in mešajo na Romunskem. Tako ne moremo od daleč prav nič soditi, ali je vzrok opisane gonje res tak, kakor ga opisuje vlada — češ, da so vsa tista tuja podjetja, ki imajo svoj sedež na Romunskem, pijonirji gospodarske ekspanzije, ki ne odgovarja potrebam Romunske — ali pa je vzroka gonji iskati v sedanjih vojnih dogodkih, v sedanji diplo-matični borbi med obema skupinama ve-jujočih se sil — v dipiomatičnih spletkah in rovarenjih. Bog sam vedi, kdaj bo na Romunskem konec temu mešanju in motenju v umazani vodi?! Res čas bi bil, da bi se že enkrat zbistrila! Grtka In entento. Zadnji dnevi meseca marca so bili za (irsko zopet dnevi — protestnih not. Urška vlada je namreč poslala protestno noto v Berolin zaradi bombardiranja v Solunu, v Pariz pa zaradi aretacij v Patrasu in končno je tudi sprejela sama neke vrste blago protestno noto od entente zaradi Epira. Dogodek v Patrasu je bil tak-le: V nedelji*, 26. dne meseca marca, je prispela francoska torpedovka v Pat ras in je tamkaj izkrcala podčastnika in tri vojake, ki so odšli na nemški parnik »Malta«, ki je že od začetka vojne interniran v pa-traški luki. Ker na parniku niso našli poveljnika, so šli omenjeni štirje Francozi na dva majhna nemška parnika ter na neko norveško jadrnico, ki ji poveljuje nemški kapitan. Le-tega in poveljnika enih onih malih nemških parnikov so aretirali, ne da bi bili povedali zakaj. Nato so šli na kopno in so napovedali pristaniškemu poveljniku, da na kopnem poiščejo oba ostala nemška ladijska poveljnika in da ju bodo aretirali. Kapitan »Malte« je opazil pravočasno Francoze, in je pobegnil, dočim so poveljnika drugega malega nemškega parnika našli in aretirali, vkljub temu, da je neki grški stražnik poizkušal preprečiti aretacijo. Šele potem, ko je navzoče občinstvo začelo groziti, so Francozi izpustili Nemca in se hitro vkrcali z ostalima dvema aretirancema. Nemška vLada je protestirala proti temu nasilju; drugega pač ni mogla storiti, kajti če bi storila kaj drugega, bi se lahko dogodilo, da bi bila Grška jutri brez kruha. Francoski poslanik je utemeljeval aretacijo, kakor navadno, s trditvijo, da je nemški parnik baje skrivaj pomagal nemškim podvodnikom. Isti dan je tudi v Atenah nastalo precejšno razburjenje zaradi prihoda angleških m francoskih ladij. V Pireju ste ostali dve veliki angleški oklopni križarki in dve torpedovki, dva francoska rušilca pa sta priplula v pristanišče in eden njih se je zasidral nasproti županskega urada. Prihod tega rušilca je vzbujal tem večje vznemirjenje, ker je bilo na njegovem krovu poleg mornarjev videti tudi 50 vojakov, očividoo pripravljenih za izkrcanjc, in so tudi spustili most za izkrcanje. Na suho pa je prišel samo en častnik v civilni obleki. Zvečer se je pokazalo, da je bilo vojaštvo določeno za dva vlačilna parnika, ki so ju Angleži predkratkim kupili v Pireju za Krt". Vojaki so se s f; aneoskega rušilca prckrcali na viačilca. Vlačilca sta nato odplula na poizkušnjo vožnjo, sc zopet vrnila v Pirej, ponoči so pa odplule vse ladje. Prihodnji dan je prišla francoska torpedovka v raleron in ostaJa tamkaj; s kakšnim namenom, se ne ve. Istočasno skoraj z vestjo o dogodkih v Patrasu je dospela v Atene tudi vest o bombardiranju Soluna po nemških letalih. V grški zbornici so prv e, zelo pretirane Stran II. »EDINOST« Štev. 96. V Trstu, dne 5. aprila 1916 vesti o tem bombardiranju izzvale hudo debato, ker se je glasilo, da je bilo ubitih veliko Grkov. Razburjenje v Atenah je bik> precej veliko, m kakor pravi poročevalec »Berliner Tagebiatta«, celo nekateri prijatelji Nemcev v Atenah ne uvidevajo, da je bilo bombardiranje Soluna le mili-tarična potreba. VeČina zbornice je poudarjala zelo strastveno, da je vse to bila Je posledica one politike, ki je poklicala Francoze v deželo. Stvar se je tako zasukala proti Venizelosu in Nemcem sovražni vtisk je tako oslabel, posebno še, ker se je izvedelo, da ni bilo mrtvih na stotine Grkov, temveč samo šest in da je bilo ranjenih samo 16 Grkov in Židov. Uspeh nemškega bombardiranja pa je moral biti v ostalem res velikanski, kajti nastalo je veliko požarov v municijskih skladiščih, tako da je bil vojaštvu do drugega dne prepovedan dostop do sosednjih skladišč. Zaradi aretacije Nemcev v Patrasu je torej grška vlada poslala protestno noto v Pariz. Značilno na vsem dogodku pa je prav posebno dejstvo, da se je tu prvikrat začelo vmešavati grško prebivalstvo in nastopati proti ententnim nasiljem, in to še tembolj, ker velja Patras še sedaj za najbolj venizelistično mesto v Pek>-ponezu. Nekaj podobnega kot v Patrasu se je zgodilo tudi na otoku Jos. Tamkaj je angleška vojna ladja izkrcala vojaštvo, ki je preiskalo hiše in trgovine ter je hotelo aretirati Nemcem prijaznega politika Amirdakisa. Toda kmetje in ribiči so se zbrali in preprečili aretacijo. Tudi na otoku Thassos so Angleži hoteli zapleniti neki nemški motorni čoln, kar pa se jim tudi ni posrečilo. Na Kreti je francoski konzul skratka zahteval od prefekta, naj izroči nemškega in avstrijskega konzula. Prefekt se je uprl in prihod grškega bataljona je popolnoma prekrižal francoske naklepe. Odtlej je Kreta baje od severne strani blokirana. V Solunu in na Krfu je seveda grška vlada popolnoma brez moči. Na Krfu je bilo doslej aretiranih 17 Avstrijcev, Nemcev in Grkov. Te vesti smo posneli iz nemških virov. Dodamo naj le še naslednje uradno francosko poročilo o dogodkih pred Solunom, izdano 31. marca t. 1.: Prve dni meseca marca je vladal ob grški meji popoln mir. 13. marca se je ugotovilo nekako gibanje nemških poizvedovalnih oddelkov. Francoski oddelki so se zato pomeknili proti meji južno Gjevgjelije. 16. marca se je ugnezdil neki sovražni oddelek v grški vasi Makukovo, a so ga drugi dan pregnale naše prednje čete. 19. je zeppelino-vec vrgel nekoliko bomb na pristanišče v Karaburnu, kjer je bilo zasidranih veliko ladij, ne da bi bil napravil kaj škode. 20. je obstreljevala naša artiljerija sovražna taborišča ob meji in 24. kolodvora v Mr-zenti in Gjevgjeliji. Isti dan je oddelek naših letal, obstoječe iz 23 aparatov, vrgel številne bombe na sovražna taborišča v Volovcu. zapadno Dojranskega jezera. Tekom teh operacij je enega naših pilotov zadela kroglja in padel je v jezero, neki drug pa se je moral spustiti na tla, a se je mogel vrniti v naše vrste, zaigavši svoje letalo. 25. se je vršil boj med letalom sistema Fokker in nekim našim letalom, ki se je končal enako: francoski letalec se ie moral spustiti na tla in je zažgal svoje letalo. Toda neki naš letalec je sestrelil sovražno letalo sistema »Albatros«. Isti dan je naše letalsko brodovje metalo bombe na sovražna taborišča v Podgorici. 27. so se znatni oddelki angleške konjice nastanili v bližini naših namaknjenih oddelkov. 28. je zračno brodovje bombardiralo Solun; 23 grških državljanov je bilo ubitih. 25 ranjenih. Naša letala, ki st vzletela v svrho zasledovanja sovražnika, so sestrelila tri njegova letala. 29. je prišel angleški konjiški oddelek pri Kindeliju na grškem ozemlju med Gjevgjelijo in Dojranom v dotik s sovražnim oddelkom. Nemci so bili pognani v beg. Ob vsej meji razvija nemška artiljerija precej živahno delovanje. Aprovlzaciishe stvari. Vprašanje mleka, Prejeli smo: Dopis iz občinstva, ki ga je »Edinost« priobčila v svoji zadnji nedeljski Številki, je napravil med tržaškim prebivalstvom precej različne vtiske. V mestnem prebivalstvu, posebno med. delavskimi sloji in sploh takimi, ki žive od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače, sploh med ljudmi, ki niso bogve kako založeni z denarjem, se je stvar splošno odobravala in ma.sikdo je dejal, da bi bilo edino le želeti, da se v najkrajšem času izvede oskrbovanje prebivalstva z mlekom na tak način, kakor je bilo povedano v onem dopisu. Da dopis ni posebno ugajal ljudem, ki po sedanjih razmerah uživajo v dopisu omenjene ugodnosti in udobnosti, je umljivo. Umljivo pa ni, da je dopis med našim bližnjim in daljnim okobčanskim perbivalstvom naletel na odpor in da so se marsikje čule besede, Les, tako nam hočejo odvzeti še oni niali zaslužek, ki ga imamo okoličani kmetovalci s prodajo mleka v mestu Piscu teh vrst so dobro znane razmere našega kmetovalca, pa naj gre za našo tržaško okolico kot tako, ali pa tudi za bližnji Kras ali bližnjo Istro. Zato se pa tudi strinja v polni meri z dopisom v nedeljski »Edinosti«, kjer je bilo rečeno, da je pomankanje mleka pripisovati poman-kanju živine in pomankanju krme. Saj je vendar splošno znano, da vojaške oblasti potrebujejo velikanske množine krme, ki si jo nabavljajo potom rekvizicije tudi v naši okolici, ki itak ni prebogata na trav likih, in prav tako je tudi znano, da si more naš okoličanski kmetovalec ie z največjo težavo nabavljati druga krmila, ker je dovoz iz zaledja zelo težaven in so taka krmila ne samo silno poskočila v ceni, temveč jih največkrat tudi ni dobiti za drag denar. Ta dejstva so tudi vzrok, da je marsikateri kmetovalec molnišnicam in zaupnikom. Enostavno izključeno je, da bi moglo založništvo samo nositi ta ogromna bremena, in obstanek ista bi bil naravnost ogrožen, ako ne nastopi nekaka vzravnava s povišanjem cen lista----»Arbeiter Zeitung« je v tem grenkotežkem času, pod vsikdar pripravljeno sekiro cenzure, vršila svojo dolžnost do skrajnega, je storila vse, da v tem času, ko so odpravljene vse državljanske pravice, zastopa in varuje življe nske interese delavstva. To potrebuje lista, ki zastopa zahteve delavcev in manje imovitih. Potrebuje lista, ki naj izraža Čustvovanje in voljo plasti prebivalstva, na katero najbolj pritiskajo bremena vojne. 'n ko velike naloge dozore po vojni za rešitev, bo delavstvo še posebno potrebovalo takega lista. Iz teh razlogov pričakuje »Arbeiter Zeitung«, da ostane delavstvo v svojem lastnem interesu tudi odslej zvesto listu in da bo doprinašalo to žrtev. Kar piše »Arbeiter Zeitung«, velja tudi za slovenske liste, posebno pa tiste, ki izhajajo v vojnem območju. Tudi pri njih sta prišla vzporedno neizmerno povišanje cen in upadanje dohodkov. Jutri povemo, kako žalostno pesem je zapel te dni puljski »Hrvatski Ust«, da bodo videli izvestni ljudje, kako krivico delajo s tem, da namigujejo, kakor da bi se slovenski listi okoriščali v sedanjih težkih časih. Vojni almanah. Vojnopomožni urad c. kr. ministrstva notranjih zadev izda v korist oficijelne vojne oskrbe »Vojni almanah« (Kriegsalmanach), ki je tako po svoji bogati vsebini kakor po svoji umetniški opremi gotovo najlepša spominska knjiga, kar jih je izšlo dosedaj tekom velike svetovne vojne. Knjiga, ki se je o njej tudi cesar izrazil z največjim priznanjem, prinaša dela najodličnejših u-metnikov, tako da bo lahko v kras vsaki knjižnici. Tako po njegovi vsebini kakor po blagem namenu tega dela — ves čisti izkupiček gre v vojno-oskrbne namene — je želeti, da se »Vojni almanah« čim najbolj razširi. Naroča se pri vojno-pomož-nem uradu (Kriegshilfsbureau) Dunaj I., Hoher Markt št. 5. Razven tega se dobiva po vseh večjih knjigarnah. Cena knjige v fini umetniški izvedbi znaša 7 K, za luksurijozno izdajo pa 25 K. Čajev večer v zavodu sv. Nikolaja bo v nedeljo, 9. t. m. Začetek ob 5V2 pop. Vstopnina prosta. Na vzporedu bo predavanje: »Naloga žene v vojnem času« in prosta zabava. Zavodove gojenke bodo servirale čaj, kavo, slaščice i. dr. Ker je čisti dohodek namenjen vzdrževanju zavetišča, ki je baš v tem času v veliki denarni stiski, zato vabimo k čim večji udeležbi. Obenem se priporočamo za male darove v jestvinah, ki naj se pošiljajo v i uL Farneto 18, II. nadstr. Odbor. Med uboge v Barkovljah je razdelil tamošnji okrajni načelnik v mesecu marcu 100 K, ki jih je darovala tvrdka I. Serravallo. Iz Pule pošiljajo pod geslom: »Izdajalec Italjan mora biti poteptan« iskrene pozdrave vsem svojcem, krasnemu slovenskemu Trstu in divni naši okolici naslednji Trebenci: Just Kralj, Anton Kralj, Maks Oalj, Pavel Kralj, Jožef Kralj, Rudolf .0U4. TEGEFON 953 Ima varnostno celico (safe depo si t«) za shrambe vrednostnih listin, doknm*i»toY in raznih dragih rrednot, popolnoma varno proti nlomu In požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja -Strankam v najem po naJnlSJIh cenah. STANJE VLOG NO 10 MILH3NOV KRON. ado m: d S k 12 ftpU s d 3 * S ppM hplifii« a rak MdAnM tnh