PoStnlna plačana c gotovini. Leto XVII., št« 191 Ljubljana, četrtek 20. avgusta 1)36 Cena 2 Din ojjia.vmštvo: L-juoijana, cLnafljeva ulica 6. — feleton št. 8122, 3123, 3124. 3125, 81264* tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova ui. 3. — Tel. 3392, 3492, eodružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon St 2455. f (Hlružnlca Celje: Kocenova ulica St, i. — Telefon št 190. rtačunl pri poŠt ček. zavodlb: Ljubljana §L 11-842, Praga čislo 78.180. Wien St 105.241, Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. SANACIJA MESTNE HRANILNICE PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM SVETOM Izprememba naložb pri Mestni hranilnici ljubljanski v 20 milijonsko obligacijsko posojilo mestne občine - 30 milijonsko posojilo Državne hipotekarne banke Anglija in Egipt V času, ko je vsa pozornost politične javnosti obrnjena drugam, k -irugim političnim dogodkom in problemom, svršijo v Egiptu pogajanja med britanskimi predstavitelji ter egiptskimi delegati. Ta pogajanja tečejo nemoteno in vztrajno, dasi se o njih razmeroma jako malo poroča, vendar toliko, da se prav dobro razvidi, kako uspešno se približujejo svojemu cilju. Res, da še niso zaključena, toda že dosedaj so se predelala vsa poglavitna vprašanja, oni najtežavnejši problemi, ki so dosedaj tvorili prepad med Egiptom in britansko oblastjo. Kar je preostalo, spada med točke podrejene važnosti, o katerih sporazum ne bo težaven, tako da je končni uspeh že sedaj zagotovljen. Pogajanja s0 toliko pomembnejša, ker jih vodijo z egiptske strani predstavitelji vafda, daleč najmočnejše egipt-ske stranke, edine, ki se more zares jemati v poštev kot predstaviteljica Egipta. Sporazum z njo pomeni tedaj zares sporazum z deželo, predstavlja njeno pomirjen je in tako rekoč trajno QI>ri-jaznjenje z imperijem Velike Britanije. Ako se dosezajo uspehi v takih pogojih, so toliko pomembnejši, toliko večje in trajnejše vrednosti. Letošnja angleško-egiptska pogajanja so se vršila v splošno močno spremenjeni situaciji. Pri tem ie važn0 še dejstvo, da je v Egiptu po dolgem času zopet na vladi nacionalistična stranka vafdovcev in da je po smrti kralja Fua-da pričakovati, da bo ta stranka, ki se opira na ogromno večino v narodu, trajneje na vladi. Že iz teh sprememb izhaia za Veliko Britanijo znatnejša nagnjenost na dokončen sporazum z Egiptom, kakor se je zares pokazalo v toku zadnjega leta. Ali še mnogo bolj je vplivalo na sprijaznjen je drugo dejstvo, večjega pomena in širše veljave. In sicer dejstvo, ki je v toku zadnjega leta -azburjailo vso Evropo, zlasti pa angleško javnost. Italijanska ekspedicija v Abesinijo je vznemirila zlasti sredozemski predel in področje ob Suezu ter Rdečem morju. Italija je na koncentracijo angleškega brodovja v Mediteranu odgovorila s koncentracijo vojaške sile ob libijsko-egipt-ski meji. In ko se je sprožilo vprašanje, da bi se zaprl Sueški prekop, j" nastala povsem resna nevarnost, da bi se bojna vihra zagnala nad lepo egiptsko deželo. Bilo bi zelo napak, ako bi kdo pomislil na možnost, da bi Egipčani v približevanju itallijanske vojske gledali nek olajšanje, neko nado na popolno oprostitev izpod spon britanskega varuštva. Nasprotno; v Egiptu so se kljub nacionalističnemu nasprotstvu d0 Angležev prav dobro zavedali, da prihaja od libijske meje še brez primere večja nevarnost. In sicer opasnost, ki ni bila naperjena samo zoper Angleže, marveč je veljala v enaki aili še v večji meri tudi samostojnosti dežele. Ta nevarnost pa se je odtlej še temeljito stopnjevala. V posesti Abesinije je gospodar Libije Egiptu še mnogo nevarnejši, saj velja vse ono, kar se je imenovalo glede zgornjega Nila za Angleže le oosredno, neposredno pa zadeva egiptsko gospodarstvo samo. In ker se je posest v Abesiniji vpeljaila s proglasitvijo obnove imperialne oblasti z naslonitijo na tradicijo rimskega imperija, je -.lorala ta sprememba zlasti v Egiptu povzročiti največji učinek. Tu So za Egipčane na delu sile, katerih učinkovitost ni majhna in s katerimi se nikakor ni mogoče boriti s samo teoretskimi zanikavanii. To so za Egipt prav resne stvari in dežela se mora o pravem času pobrigati, da je ne doleti usoda druge Abesinije. S tem ozadjem so bila opremljena an-gleško-egipiska pogajanja in tako se ni čuditi, da so potekla uspešneje nego kdajkoli dosilej. Zakaj, da so bili tudi na angleški strani dani vse drugačni pogoji nego dosedaj, je evidentno. Ni jih treba navajati posebej, postali so splošno znani. V Londonu se bodo resno potrudili, da si izboljšajo svoje postojanke v Sredozemskem morju in v Egiptu še prav posebno. Iz dosedanjih poročil o pripravlja jočem se es-iotsko-britanskem sporazumu, ~ dosedanjih uspehih pri postajanjih, se razvidi, da se je doseelo soglasje zlasti glede bodočih angleških vojnih posadk v Egiptu, kar ie pomenilo eno nait.ežb'h spornih točk. Angleži so se sporazumeli s tem, da se preloži niihova vojna sila po'agoma na zon^ ob prekopu, da oa ostanejo okunaciiske sile v spodnjem, blizu morja ležečem delu dežele, o^ koder se postopoma umaknejo, podobno kakor se tu uredi tudi pravica za angleške pomorske i" zračne Zat^ oa polasroma uredi samostojna egiH-ska vojska. Enako se je d^se^el sporp^JUin glede Sudana, in s'cer v crlavnem v ebl;ki koncesijo Eeinčanov. ki se priznavalo pravno in dejansko kot sogosnod^ru dežele. Eeipke čete se zopet pripustilo kot posad&o v Sudanu, k'er bodo imDii odele"? Efrineani tudi v upravi de- žele. Načelo k on domini ja se bo uvelja-vpo v polni meri. Ko se zaklTHČnn d-^eovori še o nekaterih mani važnih točkah. -dideio do^e- j gati v London, kjer se pogajanja zaklju- 1 Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj popoldne se je sestal ljubljanski mestni svet, da sklepa o najetju posojila pri državni hipotekami banki za sanacijo Mestne hranilnice Ljubljanske in o najetju posojila pri borzi dela za razširjenje Delavskega doma ob Blei\veisovi cesti. Ob otvoritvi seje je župan dr. Adlešič počastil spomin nedavno umrlega šentpetr-skega župnika Janka Petri ča. Mestni svetniki so stoje počastili pokojnika s klici: Slava! Nadalje je župan poročal, da je podžupan dr. Ravnihar odšel 17. t. m. na 10-dnevni dopust, ki mu ga mora po zakonu o mestnih občinah odobriti mestni svet, kar je tudi storil. Župan o pogojih za posnjilo DHB Po odobritvi zapisnika zadnje seje je župan dr Adlešič poročal o svojih korakih za najetje posojila pri Državni hipotekami banki za sanacijo Mostne hranilnice ljubljanske- Med drugim je izjavil: Za likvidacijo dolgov pri Mesni hranilnici ljubljanski je že prejšnja občinska uprava zaprosila pri Državni hipotekami banki za posojilo, vendar pa ni uspela. Na ponovno prošnjo je sedaj Drž. hipotekama banka pristala v toliko daje poslala v Ljubljano svojega zastopnika, ki je pregledal pošlo vanje financ mestne občine in Mestne hranilnice, pri čemur je ugotovil, aa je finančno stanje na poti k ureditvi in da izpolnu-je občina v redu svoje obveznosti. Zato je izdelal ugodno poročilo za Državno hipo^e-karno banko, ki je končno v načelu odobri, la posojilo 30 milijonov v gotovini s 7 odstotnimi obrestmi in 15-letno amortizacijo. Pogoji so razmeroma ugodni, ker je dovolila zagrebški občini slično posojilo za 8 odstotne obresti in 10-letno amortizacijo. Preden pa se bo to posojilo izplačalo, je treba, da izvede občina se druge korake za svojo razbremenitev pri Mestni hranilnici. Prejšnje občinske uprave eo se zadolžile pri Mestni hranilnici za 115 milijonov Din ob amortizacijski dobi 25 do 50 let, dočim Mestna hranilnica vlog svojih vlagateljev ni vezala na tako dolgo dobo. Zato je treba zadevo sanirati s temelja in je v (o svrho prišlo do odločitve, da naj se izpre-mene naložbe pri Mestni hranilnici v obligacijsko posojilo mestne občine. Ker jamči mestna občina za vse vloge pri Mestni hranilnici, se dejansko ne izpremeni ničesar, .ker se samo izpremene vloge v obligacije, ki se bodo tudi višje obrestovale kakor pri Mestni hranilnici. Amortizacija obligacij bo trajala 15 let ter se bodo žrebale dvakrat na leto. Že doslej so bile obligacije mestne občine na denarnem trgu zelo iskan papir, ker je občina obresti in izžrebane obveznice vedno redno izplačevala. Razen z vlogami pri Mestni hranilnici se bo podpisovanje obligacij vršilo tudi v gotovini. Čim več bo podpisov v gotovini, tem več bo dobila Mestna hranilnica likvidnih sredstev in tem prej bo mogla urediti svoje poslovanje. Zato l>o mestna občina apelirala na javnost, predvsem na denarne zavode, zavarovalnice in slične ustanove ter večje hranilnice, naj podpišejo čini več obligacij v gotovini. Obligacijsko posojilo v znesku 20 milijonov Din bo porabljeno izključno za to, da ^e pokrijejo obveznosti občin;; pri Mestnj hranilnici. Če bo ugoden odziv, se bo kasneje posojilo zvišalo. Ko bo to izvršeno, bo Državna hipotekama banka izplačala tudi svoje posojilo 30 milijonov, kj bo prav tako porabljeno zo odplačilo dolgov mestne občine pri Mestnj hranilnici ljubljanski. Poročilo finančnega referenta Načelnik finančnega odbora prof. Dcr-mastjia je zatem poročal o sklepih finančnega odbora glede najetja posojila za likvidacijo dolgov občine pri Mestni hranilnici in za razpis obligacijskega posojila mestne obč:ne- Prvo posojilo, ki ga bo dala Državna hipotekama banka v znesku 30 milijonov Din. se bo odplačevalo v trideset polletnih obrokih ter bo moralo biti plačano v 15 letih. Obrestovalo se bo po 7 odstotkov-Po mnenju finančnega odbora je dosežena obrestna mera 7 odstotkov, kakor tudi amortizacijska doba 15 let. tako povoljna. čijo v oficielni obliki in se sklene končni sporazum, ki naj postane temelj boljšemu razmerju med Veliko Britanijo in Egiptom. Napoveduje se tudi sprejem Egipta, v DN. Vidi se, da si po tem potu Anglija utrjuje svojo pozicijo ob Suezu, in sicer na ta način, da podeljuje Egiptu večjo samostojnost, mirno se lahko reče, da Doprsno državnost in še sov-lado v egipt-skem Sudanu, zato pa se ojačuje britansko gospodsitvo ob prekopu. Kako si bo Velika Britanija uredili? svoje bodoče pomorske in zračne vojne postojanke v tem sektorju, <"o je poglavje zase. ki se sporazuma z Egiptom tiče 'e napol. Jasno sledi iz vsega tega, da je angleška vlada na delu, da izvede vse ono, kar se je izkazalo za potrebno ob priliki ve1ibe lekcije, ki jo je prinesla preizkušnja abesinske avanture. Vzhodni Mediteran ostane področje, kamor bo slej ko prej koncentrirana angleška pozornost in sporazum z E^iri+rvm v> fo-ril v tem kompVksu vprašanj enega od jako važnih temeljev. da za enkrat ni pričakovati kakih drugih večjih ugodnosti. Mogoče je seveda, da bo državna Hipotekama banka v kasnejših letih zmanjšala obrestno mero. če se bodo razmere na denarnem trgu zboljšale. Kar se tiče obligacijskega posojila, je finančni odbor sklenil, naj se razpiše v višini 20 milijonov Din. Te obveznice mestne občine ljubljanske naj bi se izdale v koj sih po 1000 5.000 Din in 10.000 Din. Tisk obveznic in razpis posojila bo veljal občino približno 300.000 Dnn, kar bo morala kriti po drugem potu. finančni odbor je prišel do sklepa, da bo kril te stroške za enkrat iz posojila za smodnišnico, znesek pa bo vrnil v ta fond iz sredstev prihodnjega proračuna Razpis obligacijskega po. sojiila naj bi trajal no.nasvetu zastopnikov denarnih zavodov, ki jih je sklical župan na posvetovanje, mesec dni. Prijave za posojilo se bodo sprejemale v Me-sfci hranilnici in v mestnem knjigovodstvu. Skušali pa se bodo k podpisovanju pritegniti tudii denarni zavodi v dravski ba.novf.nii proti mali odškodnini. Emisijski tečaj naj bi biil al pani za one. ki bi pktčal; posojilo s knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske, za one pa. ki bi ga plačali v gotovini, pa se je določil emisijski kurz 97 za 100. Vplačevale bi se torej te obveznice v gotovini ali pa s knjižicami z dobroimetjem pni Mestni hranilnici ljubljanski. Finančni' odbor se je odločil za podnisovanie p~soi-ilu potom vložniih knjižic Mestne hranilnice, ker gre v prvi vrsti za razbremenitev mestne občine pri Mestni hranilnici Obrestna mera se je določila n« 6 odstotkov, ki bo ostala ves čas neizpror.cnjena- Obveznice se bodo pričele obrestovati s 15. avgustom leta 1937. Za kritje izplačevanja obre-ti ter izžrebanih obveznic, bo mestna občina vstavila vsako leto potrebno vsoto v svoj proračun, za redno poslovanje te službe pa bo jamčila z vsem svojim pr m^žerirm in 7. vso svojo davčno m~č:o. Obveznice se bodo izplačevale po d>- ločenem arrvWiza-oijskem načrtu. Žrebale s-e bodo vsa--o 'e-to 15. februarja in 15. avgusta, izžrebane obveznice pa se bodo iznlaxale 6 m-rcccv po izžreban iu. Vse izžrebane obveznice b~do objavljene v uradnem Vstu banske uprave dravske banovrfe. Žr ban,;fe in izplačevanje se bo vršilo pri mestnem pogla-varsitvu, kupoma in obveznice P 3 se bodo izplačevali pri mestni bogatimi. Izžrebane obveznice botfc zastarele 10 let po izžreba-nju. Obvezn:ce bodo imele tudi to ugod-,nosit, da se b>do lahko za'agale pri vseh razoi-sph mestne .^beline. oziroma za daiatve niej- Razen tega bo skušal« občina doseči niiibovo iorr.bn-rdlranje pri denarnih zavodih. Sina®Snega odbora Glede m žvpo.novo poročilo ie finančni odbor sklenil soglasno, da predlaga mestnemu svetu: 1. Mestna občna nai v svrho zbol 'š^nja položaja Mestne hranilnice liub'jansk" in vzpostavitve niene likvidnosti najamp pri državni Hipotekam.; banki v Beogradu gotovinsko posojilo 30 milijonov Din s 15-letno amortizacijo in 7 odstotnimi obrestmi. za kar zastavi svoja poslope iter je bil predlog finainčneg" <~-'IS'-'-a r-f^m sprejet. Sa^Irjenle Delavskega doma Poročevalec finančnega odbora prof. Dennasitja je nadalje poročal. d'a j» mestna občina leta 1032 zaprosila pri javni borzi za brezrb^etmo p">soh1o 4 m" 11 :o-nm' D;n pr^s 2o-letn! pmo-tizaei ii v polletnih obrokih pn 40.C00 Din 'n »»ct za zgrad^ev Delavskega az51f» v Lhtbliatii S tem rM-»soii1om z*i*v ien.; Delavski dom se te izkazal kot zelo ker:«+na ustanova. V teku let na noti-eb-0 t^ilno narastle. da ta azil ne zadošča v^č. Zlasti se norM-°šaio 'rčeni pr^citni-; zn ž°n«Ve d"'avnf> ^l0. i>o-sebno ve" =krtnnih sna'rrehodn: čas nren-^i.ščc ^ok^^ala se ie tnd: notreba večiega števili v na 'Pmi' ^"'.ivpi ker večie. P^av talc<-> nr',min iVn;p nmctnrm- 7a 'istannve nflirip-iVnp zho':šan"t socia^ega položaja delavskih slojev, katere se obra- čajo na mestni svet s prošnjo, naj jim da potrebne prostore za njihovo uradovanje na razpolago- Zato se je obrnil župan na upravo Borze dela s prošnjo, naj dovoli novo pojojilo v znesku 1,700-000 Din pod istimi pogoji, kakoT je bilo dovoljeno posojilo leta 1932. in sicer brez obresti s 25-letno amortizacijo in odplačevanjem v polletnih obrokih po 34.000 Din. Upravni odbor Borze dela je v načelu za dovolitev posojila, zaradi česar je mestni gradbeni urad tudi že napravil potrebne osnutke. Gradnja novega dvonadstropnega poslopja Pcfteig dosedanjega Delavskega doma bi se ob Bleiweisovi cesti zgradilo novo tro_ nadstropno poslopje. V podpritličju bi bila velika sr>ba z 20 poslerami, dve posebni sobi in vse potrebne higienske naprave, v pritličju 11 večjtih sob, kopalnica in potrebni prost ri za poslovanje, v I. nad-sl'rop.ju 22 manjših sob za posamezne najemnike in ena večja soba z-a potrebe kor. poraoij- v II. nadstropju pa prav tako 22 manjših sob in ena večja soba. Kot po-dajšek b: se poleg zgradila zaradii prehoda k vilam ob Bleiveisovi cesti semo enonadstropna stavba v kateri bi bila tri stanovanja. ki bi imela po 2 sob* s kuhinjo, kopalnico iin potrebne pritikline. Zazidana pVkev bi merila 5.960 kvadratnih metrov, stroški pa so preračunani na 1.720-OCO Din- Madrid, 19. avgusta, o. Triintrideseti dan španske državljanske vojne ni prinesel nikakih posebnih dogodkov, če se izvzame včeraj pričeta krvava bitka med Badajo-zom in Merido. Tu sta se spopadli vladna vojska, ki šteje 20.000 vojakov m milični-kov, ter motorizirana kolona fašističnin upornikov. Po skromnih podatkih, ki so prispeli v Madrid, je krvava borba južno Meride trajala več ur. Fašisti so prodirali proti Meridi s 300 tovornimi in oklopmmi avtomobili. Proti večeru so vladne čete iz-vojevale krvavo zmago. Na obeh straneh je podlo izredno mnogo ljudi. Vladni oddel-ld so ujeli 300 fašistov ln zaplenili 30 oklopnih avtomobilov ter zelo velike količine različnega vojnega materijala. Voino ministrstvo, ki je dopoldne, kakor običajno, izdalo svoje situacijsko poročilo, pravi, da z ostalih front ni nikakih važnih vesti. Na skrajnem severu pri San Seba-stijanu. Irunu in Santandru se vladne čete bore zelo hrabro in branijo svoje postojanke z vso odločnostjo, čeprav z neverjetnimi težavami. Vladna artiljerija je z uspehom zavrnila sleherno bombardiranje nasprotnika z moria. kopnega in zraka. Bombardiranje San Sebastiana in Iruna z morja ni imelo nikakega uspeha. Na fronti pri Guadarrami je ostal položaj neizpremenjen. O dogodkih na fronti pri Samosierri je le malo vesti. Na Balear-skem otoku Mallorci so vladne čete ponovno napadle Palmo. Vrhovni poveljnik vojske na Balearih je sporočil, da so vladne čete zavzele dobro zaščitene položaje in da bo vsak čas prišlo do odločilne borbe. Odločilna bitka za Iran in San Sebastian Pariz, 19. avgusta. w. Odločilna bitka za Irun in San Sebastian se je pričela davi. V jutranjih urah je približno 2000 upornikov napadlo Irun. Te čete so že prodrle do prvih hiš. mesta. Topovi trdnjave Criia-dalupe danes sploh niso streljali. Padec Iruna se pričakuje vsak čas. kakor se do-znava. pa so danes prispele sveže vladne čete iz San Sebastiana. ki so dobro oborožene Te čete bodo skušale onemogočiti prodiranje upornikov. Meja proti Franciji je bila danes popolnoma zaprta, ker obstoji možnost, da bi se borbe prenesle preko meje. Najetje posojila 1,700.000 Din Finančni odbor j.e sklenil pr&diaga.ti mest_ nemu svetu naj za razširjenje Delavskega doma najame pri javni Borza deia brezobrestno posojiiio v znesku 1,700.000 Din vračljivo po 25 letih, in sicer v enakih priletnih obrokih. Za varstvo tega posojila bo mestna občina intabuliirala Borzo dela na prvem mestu na zemljišču ie objeletrih. ki bodo zgraj-eni s tem posojilom, kakor tudi že na obstoječem Delavskem domu. Župan se pooblašča, da poskrbi za ta sklep potrdilo nadrejenih oblasti in da vloži prošnjo za posojilo. V debaiti je m .s. Likar poudarjal potrebo, da so pri upravi Deilavskega doma zastopane tudi delavske organizacije in ustanove. Župan d.r. Adlešič je pojasnil, da je bil v upravni odbor Delavskega doma že pritegnjen zastopnik Borze dela, nakaf je bil predlog finančnega odbora soglasno sprejet Končno je mestni svet še sklenil, da odkupi od Frana Bizovičarja v Koleznjski ulici št- 10 potreben svet za Riharjevo ulico v izmeri 950 kvadratnih metrov za vsoto 72-800 Din. Pred zaključkom seje je župan dr. Adlešič prečita 1 več samostojnih predlogov, posameznih mestnih svetnikov, ki jiih je od-kazad pri.sitojnim odborom. Napad s plini Madrid, 19. avgusta, o. Vlada je izdala komhnike, v katerem pravi, da so nekateri oddelki vladne vojske v bitki pri San Rafaelu uporabljali bombe z običajnim plinom za solzenje, kakršne rabijo tudi policijski oddelki po vseh državah v primerih neredov in demonstracij. Plin izdelujejo v tvornici, ki je sedaj pod upravo predsednika vlade Girala. Burgos, 19. avgusta o. Med uporniki je nastalo veliko ogorčenje, ker je vladna vojska v bitki pri San Rafaelu na gvadarram-ski fronti uporabljala tudi plinske bombe. Oddelek vladnih miličnikov se je na tihem približal strelskim jarkom upornikov ter napadel fašistično milico s plinskimi bombami povsem nenadoma, tako, da se je morala z vso naglico umakniti iz rovov, vendar pa so uporniki po kratkem času spet zavzeli svoje strelske jarke. Vladne čete so uporabile pri napadu bombe s plinom za solzenje, kateremu pa je bilo primešanega mnogo klora, ki je posebno škodljiv za pljuča. Uporniki niso imeli niti ene plinske maske. Prvi trenutek so si pomagali z robci. Vrhovno poveljstvo severne uporniške vojske je odredilo strogo preiskavo in bo o njenih rezultatih obvestilo vsa zunanja ministrstva sosednih držav, mednarodni Rdeči križ ter Društvo narodov. Na stotine sežganih in postreljenih Lizbona, 19. avgusta. AA. Današnji »D;ario de Lisboa« objavlja naslednje podrobnosti svojega posebnega dopisnika ia Almendraleha: Zverinstva marksistov so dosegla vrhunec. Te dni so tuka-j na zverinski način pcbili 80 oseb. žrtve so žive razpeli na križ, jih potem polili z bencinom in zažgali. Na ta način so ubili nekega tukajšnjega posestnika, poprej pa še žive sežgali njegove otroke. V mestni ječi so brez obsodbe poklali 38 pristašev desničarskih strank. V Cordobi je bilo družina grofa Isidoaja ustreljena na glavnem trgu, takoj nato pa so prav tam ustrelili še večje števile duhov; nikov in redovnic. V Rondisu so komunisti pobili na podlagi obsodbe svojih prekih sodišč 480, v nekem drugem mestu 245 oseb. Italija se pripravlja na intervencijo ? Rim, 19. avgusta, o. Nepristranski krogi vedno znova zatrjujejo, da je bila včeraj izvedena tajna splošna mobilizacija italijanskih letalskih sil. Ministrski predsednik Mussolini hoče sedaj neposredno intervenirati v Španiji in poslati italjansko armado proti madridski vojski, če le še malo naraste pokret španskih simpatizerjev v Franciji. Vrhovno vojno vodstvo je odredilo mobilizacijo vseh italijanskih pilotov, ki se morajo v 24 urah prijaviti svojim po-velistvom in takoj prevzeti svoje dolžnosti. Iz hangarjev so spravili na letališča že na stotine letal, ki so opremljena z vsemi vojnimi sredstvi in imajo v svojih tankih tudi velike rezerve bencina in olja. Zlasti se opaža živahna akcija, na tirenskih in sredozemskih letališčih. Med piloti že izbirajo one. ki so vešči španščine in pridejo za intervencijo proti madridski vojski še najbolj vpočtev. V zadnjih dneh se ie nričelo tudi veliko Število pilotov učiti španščine, da bodo čim lažje izvršili svoje misije. Zanimivo je, da se v letalskih krogih neki major hvali, da mu je uspelo z veliko bombo pogoditi špansko križarko »Jaime I.« v luki Malage. špansko vojno ladjo je zadela bomba, težka 800 kg. Italijanski demanti Rim, 19. avgusta. AA. V inozemstvu se Sirijo fantastične novice o italijanski armadi. Vse italijansko lefalsbvo da je ▼ mobilnem stanju, kar se spravlja v zvezo i dogodki v Španiji. Mir, ki vlada v Italiji, že sam zanika vse te novice. Položaj v italijanskem letalstvu je popolnoma normalen. Ukinjene so bile samo nekatere odredbe, ki so bile v zvezi z vojno v Abesiniji. Vlada je dokazala, da je najstrožje nevtralna napram dogodkom v Španiji. Samo od drug'h ve'esi'1 je odvisno, če bo Italija lahko ostala Se nadalje nevtralna. strahote bratomorne vojne Novi krvavi boji pri Badajozu — Zmaga vladnih čet Na ostalih Srontah položaj neizpremenjen sJUTRCT« ŠT. T9T. 2 CetrteE, "20. "Vin. 1935 O uspehu naših Sokolov in naših športnikov Naši športniki so dostojno reprezentirali kulturo našega naroda Tekmovalci iz vsega sveta so se vrnili domov. Skozi 16 dri; so bile oči kulturnega človeštva uprte v olimpijski stadion, kjer se je merilo med seboj 52 narodov MO: derne olimpijske igre so velik kulturni faktor in posamezni narodi in njihove države prispevajo razmeroma ogromne žrtve za čim bolj dostojno zastopstvo. Jugoslavija se šele polagoma zaveda kolike važnosti so take mednarodne tekme. Naše priprave za olimpiado so bile predvsem naslonjene na požrtvovalnost posameznikov, ali tudi država je končno skromno prispevala. Poznavajoč razmah sportnh p3.nog v svetu, smo postavili svoje športnike v olimpijsko areno z zavestjo, da nam sicer ne prinesejo v domovino zlatih kolajn, ali, da bodo vendar dostojno repre: zentirali športno kulturo našega naroda, se dobro in pošteno borili in predvsem mnogo videli, izkusili in se naučili, kar je potrebno za napreden našega nac:onalnega spo-rta. Bili so to naši plavači, waterpoli-sti, sabljači, lahkoatleti, rokoborci, veslači, kolesarji, ki so Se v Berlinu častno borili. Vrnili so Se v domovino brez simbolov zmage ali z novimi izkušnjami in z novo voljo napredek. Nimamo razloga; da se jih sramujemo. Ni bil zaman njihov napor, niti žrtve za njihovo udeležbo na olimpiadi. Naša sokolska vrsta ponos naše domovine Oči vseh, kj so od naših olimpijskih "borcev pričakovali vidnega uspeha, so bile od prvega dne edino le uprte na našo sokolsko tekmovalno vrsto, o kateri smo Vedeli, da j; more uspeh izbeči le po nesrečnem slučaju, ker si je že zdavnaj pridobila svetovno kvalifikacijo. V svojem pričakovanju se nismo prevarili V velikem olimpijskem stadionu se je pri počastitvi zmagovalcev dvignla tudj naša trobojnica za uspeh jugoslovenskega Sokola. Bil je to ed;ni jugoslovenski uspeh, ali je vreden vseh žrtev, kar jih je bilo doprinešenih za XI. olimpiado. To čuti vsa Jugoslavija, a naš uspeh je znalo ceniti in je njegov pomen priznalo tudi hladno inozemstvo. Razumljivo je, da smo vračajoč o se sokolsko vrsto sprejeli z navdušenim priznanjem in z iskrenim narodnim ponosom. „Sloveneevo" sramotenje priborjenega uspeha Staro sovraštva do naše nacionalne telovadne organizacije pa je o priliki povratka naših sokolskih olimpijcev izbruhnilo na dan na način ki smo nrslili, da že davno spada v našo kulturo obojno strankarsko preteklost. Kdor je v ponedeljek gledal, kako dostojanstveno in prisrčno je Ljubljana pozdravila vračajoče se Sokole, a tudi celokupna narodna javnost, ki je v duhu sodelovala pri pozdravu slovenske prestolnice, mora z indignacijo obsoditi T-Slovenčevo« poročilo o tem sprejemu, ki je pravi udarec v lice vsemu našemu nacionalnemu čustvovanju in ponosu. Z ono pokvarjeno prezirljivostjo, s katero Sj upa od časa do časa gotova gospoda govoriti in pisati o najintimnejših in na j iskren ej-ših nacionalnih občutkih narodne Ljubljane, se »S^venec« brije norca iz patriotič-ne manifestacije pri pozdravu sokolske vrste in sramoti in v nič deva častno priborljenj uspeh našega Sokolstva na svetovnem borišču, ki ni uspeh le sokolske organizacije, temveč vse našega naroda in naše države. To ni grdobija Ie s splošnega narodnega in državnega stališča, temveč je tudi krivica s stališča objektivne presoje sokolske tekme na olimpijskem stadionu. Težave sokolskih tekmovalcev Ne glede na zmago brata Leona štuklja je naša sokolska tekmovalna vrsta v Ber-linu med 14 narodi izvojevala šesto me. sto. Po poslednjih izkazih nemških listov je razpored tale: 1. Nemčija 657 430 točk 2. Švica 654.802 « 3. Finska 638-468 « 4. ČSR 625.763 « 5- Italija 615.133 « 6. Jugoslavija 598.600 « 7. Madžarska 590.197 « 8. Francija 578.206 « 9. Japonska 570.827 « !0. USA 555-300 « 11. Avstrija 545.533 « 12. Luxemburg 516.900 « 13. Bolgarija 452.333 « 14- Rumunija 360.765 « Doslej so Finci na mednarodnih tekmah prvič nastopili v Amsterdamu, kjer so ostali za nami, Nemci so tokrat prvič postavili svojo mednarodno vrsto in naša vrsta doslej še nikoli ni porazila niti švicarske niti češke vrste. Z italijansko vrsto smo tekmovali z menjajočim se uspehom, vendar je število naših zmag večje. Pri sedanji tekmi moramo nujno upoštevati, da so predvsem Finci poslednja leta z velikanskim gibanjem povzdignili svojo telovadbo in za svojo vrsto žrtvovali nepojmljivo mnogo. Isto je mogoče trditi o italijanski vrsti, ki se je pod najidealnejšimi pogoji (trenirali so skozi dve leti v letoviških krajih) pripravljala za Berlin. Nemci, Švicarji in Čehoslovaki so telovadci z dolgoletno tradicijo in najboljših kvalitet. Med tem ko so se te vrste pripravljale za nastop skozi leta, ko so imeli Nemci že tekme z Madžari in so imeli tudi Čehi izbirne tekme za seboj, naši telovadci še vedno niso vedeli, ali jim bo udeležba sploh mogoča. To so bila predvsem denarna vprašanja, na katerih rešitev naš Sokol ni imel nikake ingerence. Prav tako moramo upo- števati, da sta bila za vežbanje naši vrsti na razpolago le 2 meseca (drugim vrstam toliko let!) in da jim je zaradi abstinence na ameriški olimpiadi in mednarodni tekmi v Budimpešti manjkala kontinuiteta v tekmovalni kondiciji. Ta abstinenca je trajala štiri leta in je imela med drugim za hudo posledico, da smo bili prikrajšani za enega, oziroma dva sodnika, dejstvo ki jc pri kompliciranem sodniškem načinu mnogo značilo. Res je. da naša vrsta rni premagala nem. ške, švicarske, češkoslovaške, finske in italijanske, ki je imela za seboj tri sodnike a je kljub temu pred nama le za 16.533 točke. Delimo razliko naših točk od onih pred nami z dvanajst, kolikor je znaš j Jo število vaj in zopet s šestimi telovadci, pa dobimo za telovadce vseh šestih vrst tako minimalno razliko, kakršne ni nujno pripisovati slabše izvršeni vajd, temveč pre-mnogokrat tisti sodniški pristranosti, ki sicer ne izvira iz namenjenega oškodovanja. temveč običajnim predsodkom in simpatijam, ki tudi najboljši človek ni brez njih. Tako je povprečna razlika med posameznikom naše in nemške zmagovalne vrste kcmaj 0.80 točke, še mnogo men J pa postopoma do poslednje vrste pred nami. Poglejmo pa hkrati koliko narodnosti in vrst smo premagali mi in pustili za seboj: Madžare, ki so že pred olimpiado napovedali svojo zmago in so jih tudi sicer smatrali za favorite; Amerikance, ki so imeli za dosego uspehov na razpolago vse, kar so si le mogli želeni, prav ta k o Japonce, ki so prav za to olimpiado napeli vse sile, da tudi v telovadbi dosežejo uspehe. Da so Francozi narod z velikim številom in slavno telovadno tradicijo, ni treba posebej poudarjati. Zadaj pa so še Avstrijci, Luk-semburžan«, Bolgari in Romuni. Od 54 narodov, ki so se udeležili olimpiade, jih je bilo le 14. ki so mogli postaviti telovadno vrsto, od teh so bili le zastopniki Nemčije, Finske, Češkoslovaške, Švice in Jugoslavije, ki so se uvrstili med zmagovalce, čeprav smo bili kot vrsta šesti, smo bi ii med odlikovanimi. Tudii Čehoslovaki so dobili le eno kolajno, vsi drugi na niti ene, ne izvzemši Italijanov in Madžarov. Kako gleda na naše uspehe tujina Pred seboj imamo poslednjo številko »(Deutsche Turnzeitung« od 14. t. m. Treba je pregledati le nekoliko strani, da se prepričaš. kako gleda na naše uspehe tujina, ki njeni strokovni poročevalci nimajo nobenega povoda favorizirati naših tekmovalcev. Poročila v tem listu, priznana po strokovnjakih za vsako orodje posebej, na številnih mestih pišejo o naših telovadcih in jih stavljajo za vzor v marsikaterem pogledu vrstam, ki so sicer dosegle boljša me-^sta od naše. Ni tu prilika, da bi citirali te številne, največje hvale polne ocene, hočemo le poudariti, kako nasprotnike našega sokolstva boli njihov uspeh, ki bi ga. ko ne gre z golimi dejstvi, radi omalovaževali z zlobno izmaličenimi zafrkacijami. Res je, naše sokolske vrste so včasi zasedle tudi odličnejša mesta in bi jih pri enakih pogojih in pripravah, kakor druge vrste, znale tudi tokrat doseči. Še nikdar pa ni bil boj med tolikimi narodi, kakor tokrat, in celo ni bilo poleg sedanje zmagovalke. Od Amsterdama do Berlina so n. pr. Čehoslovaki prišli s prvega na četrto mesto, mi od tretjega na šesto. Kateri razumen človek bo morda trdil, da so češki telovadci tokrat zatajili. In je morda čast-nejše, biti med šestimi narodi tretji, ali med štirinajstimi 6? Navada je, da pripadajo odlikovanja le prvim trem, ne oziraje se na relativni uspeh vseh udeležencev. In kdor je bil priča olimp. telovadnim tekmam, mora priznati, da je doseženo šesto mesto nad vse častno. »Slovenec« jadikuje za nekdanjimi prvimi mesti in velikimi sokolskimi uspehi, ki so proslavili naše ime v tujini. Da, naši Sokoli so naše ime v tujini že mnogokrat proslavili in so ga tudi tokrai. Kakor pa »Slovenec« takrat ni imel za njihove uspehe ne ene dobre besede, je nima tudi danes. Golido, ki jo je namenil izliti na našo uspešno sokolsko olimpijsko vrsto, je zvrnil sam nase in s tem brez sramu izpričal svojo moralo in poštenost. Na dva pregovora ga spominjamo: Volk menja dlako in na njegovega iz včerajšnjega uvodnika: Narod, ki zaničuje se sam... Llspeha Sokolov pa mu ne bo uspelo zmanjšati niti s potvarjanjem, niti z zlobo! Povratek tenorista Rijavca iz Rusije Zagreb, 19. avgusta, o. Včeraj se je vrnil iz Rusije naš tenorist Josip Rijavec. Izjavil je, da je gledališka publika v Rusiji zelo kultivirana. Iz poštne službe Beograd, 19. avgusta, p. V poštni službi je napredoval za pomožnega uradnika dosedanji uradniški pripravnik Mihael Toč-njerv na pošti v Celju. Premeščen pa je bil iz Murske Sobote na lastno prošnjo manipulant Ciril Drolc v Križevce pri Ljutomeru. Profesorsko zborovanje Ljubljana, 19. avgusta. V okvirju sociološko—pedagoškega tečaja se je danes popoldne vršilo zborovanje srednješolskih profesorjev. Navzočih je bilo 80 profesorjev. Predsednik ljubljanske sekcije prof. Grafenauer se je najprej spomnil nedavno preminulih zaslužnih šolnikov direktorja* Josipa Mazija in častnega kanonika Svetine. Prof. Bajuk iz Ljubljane je podal poročilo o poteku letošnjega profesorskega kongresa v Varaždinu, prof. dr. Jakob šolar iz št. Vida pa o delu odseka za šolske knjige. Njegov projekt o reformi učnih načrtov in njegova zamisel dobrega učbenika je naletela že na varaž-dinskem kongresu na splošno priznanje in odobravanje. O referatih se je razvila dolga diskusija, zato je nameravano predava- I nje o reformi srednje šole odpadlo. To bo j objavljeno v »Glasniku profesorskega j društva«. j Beležke Demanti iz Zagreba Včeraj smo zabeležili beograjsko informacijo, da se je dr. Maček s srbijansko združeno opozicijo sporazumel za ustanovitev nekake enotne demokratske fronte in da je pristal na sodelovanje v vladi, ki bi glavna vprašanja sporazuma rešila že v naprej. Poudarili smo, da je ta informacija v nasprotstvu z dosedaj znanim stališčem dr. Mačka in smo podčrtali, da je treba pač počakati, kaj porečejo na to v Zagrebu. Odgovor iz Zagreba je prišel z obratno pešto. Zagrebški listi objavljajo, očividno s službene Mačkove strani, sporočilo, v katerem se beograjska informacija označuje kot izmišljotina. V zagrebški izjavi je rečeno: Osnovno gledanje dr. Mačka na aktualne notranje probleme je znano. .Baš zato je izključeno, da bi on pristal na postopek kakor ga navaja beograjska informacija. Hrvatski seljaški pokret je načelno proti ustanavljanju vsake fronte, posebej pa še takozvane »ljudske fronte«. Zato ne more biti govora, da bi pristal na »zbiranje vseh pozitivnih demokratskih sil«, že zaradi tega ne, ker z nekaterimi takimi grupami, n. pr. s socialisti, nikakor noče sodelovati. Kar se tiče trditve, da dr. Maček »ne beži od državniške odgovornosti« in da bi pristal na sodelovanje v taki kombinaciji sporazuma, je to popolnoma netočno iznešeno. Dr. Maček in sphol bivša HSS ne stopajo v nobeno kombinacijo. To je dobro znano tudi predstavnikom beograjske združene opozicije. Bivša HSS bi mogla da4, moralno podporo kaki vladni kombinaciji ki bi bila časovno omejena in bi služila samo določenemu cilju, to je, da se ustvarijo upravičene zahteve Hrvatov. Toda če ta kombinacija svoje naloge ne bi izvršila, bi bila bivša HSS osvobojena vsake tudi moralne obveze napram njej. Vse vesti, ki govore nekaj drugega, so neresnične in ne bodo niti za trenutek zavedle hrvatske javnosti v zmoto. V tem demantiju je torej na kratko rečeno: dr. Maček odločno odklanja takozva-no »ljudsko fronto«, odbija sodelovanje v vsaki vladni kombinaciji, a bi bil pripravljen moralno podpreti vlado, ki bi se obvezala, da bo rešila hrvatsko vprašanje v duhu njegovih zahtev, vendar je ta podpora v naprej časovno omejena in brezobvez-na. Stari radikali in občinske volitve Po srbijanskih krajih kroži te dni, kakor poročajo beograjski listi, pismo g. Ace Stanojeviča prijateljem, naj kar najbolj živo sodelujejo pri občinskih volitvah. G. Aca Stanojevič priporoča pri sestavljanju kandidatnih list kar največjo širokogrud-nost pri sodelovanju z ostalimi skUDinami opozicije. Da se ne pozabi Ob zaključku XI. olimpiade v Berlinu in po povratku naših sokolskih olimpijskih borcev, ki jih je sprejela nacionalna Ljubljana tako, kakor vedno sprejema in pozdravlja svoje najljubše sinove Sokole, je napisalo slovensko glasilo Katoliške akcije »Slovenec« sledeče poročilo: Zaključen zaključek olimpi-jade Mednarodna olimpijada v Berlinu je pri kraju. Komisije so zmagovalcem iz celega sveta razdelile 130 zlatih, 128 srebrnih in 130 bronastih kolajn. Iz vse te velike zbirke časti je v Jugoslavijo prišla samo 1 (reci: ena!) srebrna kolajna, prinesel jo je 39-letni sodnik Štukelj iz Maribora, sokolska vrsta pa je prišla šele na 6. mesto, komisije so, kakor povsod, tudi v Berlinu odlikovale samo tiste posameznike in tiste vrste, ki so si priborili 1. ali 2. ali 3. mesto. V ponedeljek zvečer se je sokolska vrsta vrnila v s slavo in častjo ovenčano domovino. V Št. Vidu so jih na postaji pričakovali stari, že osiveli sokolski borci, ki se spominjajo mednarodnih tekem v Parizu 1. 1924., ko je bil brat Štukelj proglašen za prvaka vseh prvakov in za prvaka na drogu, in mednarodnih tekem v Lyonu 1. 1926., ko je brat Šumi dosegel naslov prvaka vseh prvakov, sokolska vrsta pa II. mesto, in mednarodnih tekem v Amsterdamu 1. 1928., ko je bil brat Štukelj III. najboljši telovadec med svetovnimi telovadci in najboljši na krogih, in mednarodnih telovadnih tekem v Luxemburgu 1. 1931., ko je bil brat Primožič proglašen za svetovnega prvaka. Vseh teh tekem iz slavne zgodovine slovenskih Sokolov in še mnogih drugih mednarodnih prilik, pri katerih so vrste in posamezniki proslavili naše ime, so se spominjali stari »kolski borci na šentviški postaji in obujali spomine na tiste slavne čase, ko so še doma imeli močne tekmece in so se v mednaroden boj spustili samo že doma dobro preizkušeni junaki. Sedaj pa se je vračala v domovino vrsta, ki je dosegla najslabše mesto, odkar sokolske vrste nastopajo na mednarodnih bojiščih. Kot prijatelji so jih hoteli sprejeti že skoro na deželi, da bi jih nekje za krajem, skrivaj popeljali v mesto, kjer se bodo že kako neopazno razšli, da jih ljudje ne bodo preveč gledali. Toda telovadci niso izstopili v Št. Vidu, ampak so se moško peljali naprej v Ljubljano prav na glavni kolodvor, kjer so se dali sprejeti s pozdravi in godbo, nato pa so se dali v sprevodu peljati skozi mesto. V sprevodu je korakalo 56 (ali 14 krat po 4) uniformiranih in 210 (ali 30 krat po 7) neunifor-miranih (skupaj 266) Sokolov in njihovih prijateljev, ki so vzklikali Sokolom-olimpij-cem in »beli sokolski Ljubljani« in godba je svirala. Ko je vlak odbrzel skozi šentviško postajo, so se razočarani priletni pričakoval-ci umaknili in počasi odšli proti Ljubljani. Molče so hodili skozi Dravlje, v Kosezah so molče zavili na samotno Večno pot. Potrti so bili, kakor da so oni najbolj poraženi. Pod Rožnikom so se nekje zatekli v neznano gostilno. Ko so sedali k praznim mizam, so še vsi molčali. Šele čez nekaj časa je najstarejši vzdihnil: »Kam smo prišli?!« Angleški kralj v Boki Kotorski Stavka bančnih uradnikov v Le Havru Pariz, 19. avgusta. AA. Vsi bančni uradniki v Le Havru so davi stopili v stavko v znamenju protesta, ker so odpustili štiri uradnike v neki tamkajšnj banki. Vse ban- j ke v mestu so zaprte. ' Dubrovnik, 19. avgusta, o. Snoči ob 20.30 se je angleški vladar ponovno pripeljal z jahto »Nahlin« v Dubrovnik. Z njim je prišlo tudi vse njegovo spremstvo. Kralj je večerjal v restavraciji pri šariču, ki slovi zlasti po svojih ribjih specialitetah, posebno rakih. Dubrovnik. 10. avgusia. p. V prvih popoldanskih urah je jahta »Naihlin« danes zapustila Dubrovnik in ob lepem vremenu krenila proti jugu. Ob 16. je v spremstvu ruši'ca »GraPtona» priplula dtr> rta Oštroa. V Hercegnovem se je zbrala velika množica, ki je navdušeno vzklikala angleškemu vladarju. S trdnjave Španjole so oddali 21 častnih strelov. Jahta je plula dalje proti vojni iluki Tiv-tu- Vse hiše v Hercegnovem an Tivtu so bile v našnh in angleških zastavah. Na p-ar-nikih so plapolale zastavice in tulile sirene v pozdrav angleškemu vladarju- Z naše letalske baze se je dvignila jata letal in krožila nad kraljevo jahto. Tik pred 17. uro je jahta priplula v ožino Verige. Kralj ie bil očaran spričo lepot kot^r^ke luka. Točno ob 17.30 je priplula do Dobrote. 10 minut kasneje se je vladar z motornim čolnom v spremstvu svojega osebnega taj_ n;ka Thom"sa vojnega ministra Cooser. ;a p ipelja! v Kofor, kjer so ga na obali spreieli komandant vojnega broda Marja-ševič, komandant Brke Ko^orske general Li"b:š:č fn sreski načelnik Šerovič. Po kratkem razgovoru se je kralj podal skozi špalir ljudstva, ki mu je prirejalo navdušene ovacije, najprej v eno izmed starih plemiških palač, ki je pripadala obite-Iji Lazarevič. Nato se je napotil proti stolnj cerkvi sv. Trifuna. Med potjo je v neki trgovini nakupil fctomaterjaJa. Ustavil se je tudi v muzeju bokeljske mornarice. Dragoceni predmeti v muzeju so izzvali njegovo največje zanimanje. Ogledal si je relikvije iz 8. stoletja. Sam si je odprl omaro, v kateri je orožje bokeljske moraarice> te najstarejše evropske mornariške ustanove, ki se je skupno z Angleži boriJa proti Napoleonu. Zanimal se je za stare oficirske in mornariške uniforme. Bokeljska mornarica mu je poklonila dragocen statut s svilen^m^ piatnicami vezanimi z zlatom. Kralj si je nato ogledal še cerkvi sv. Trifun in sv. Luke. Slednja je že iz 11. stoletja. Nazadnje je bil še v cerkvj sv. Nikole. Nocoj so po vsej Boki priredili bajno ilu-minacijo. Kresovi se v nepretrgani vrsti vijejo od vrha Dobrote po vencu planin do Lovčena in dalje preko vrha Vrmača, na katerem so zgradili iz električnih žarnic veliko črko »E«. Tudi vsa obala do Her-cegnovega in Tivta je izredno lepo razsvetljena. V Tivtu se vrši kralju na čast veliV ognjemet. Tri nove gospodarske uredbe Beograd, 19. avgusta, p. Danes dopoldne je imel gospodarsko-finančni komite ministrov daljšo sejo, na kateri je razpravljal o treh novih gospodarskih uredbah. To so uregba o reorganizaciji zavoda za pospeševanje 7>unanje trgovine in ustanovitvi zavoda za konjunkturo, uredba o izvozu sadja in uredba o sanaciji krajiških imovinih občin Razprava se bo še nadaljevala. Ureditev državne statistične službe Beograd, 19. avgusta. AA. Notranji minister je na podlagi čl. 107 finančnega zakona za 1.1936—37 v soglasju z ministrskim svetom izdal uredbo o preureditvi državne statistične službe, ki se prenese na notranje ministrstvo. Oddelek splošne državne statistike bo zbiral in objavljal splošne statistične podatke iz vseh panog državne uprave in narodnega življenja. Delil se bo v več odsekov, in sicer v upravnega, domoznanskega, tiskovnega, jav-nohigijenskega, v odsek za statistiko gospodarstva, industrije, obrti in trgovine in v odsek za statistiko pouka, pravosodja, uprave, financ vojske in mornarice. Oddelku splošne državne statistike sta podrejena in vršita svoje delo po njegovih navodilih in odredbah statistična urada v Zagrebu in Sarajevu. , Dnevni red zasedanja DN ženeva, 19. avgusta. AA. Tajništvo Društva narodov je priobčilo dnevni red sep-temberskega zasedanja. Na dnevnem redu je letno poročilo generalnega tajnika DN, zasedba treh izpraznjenih sedežev pri mednarodnem haaškem razsodišču in begunsko vprašanje. Problem reforme Društva narodov ni na dnevnem redu. Minister StankovUc v Ljubljani Obisk v Kmetijski družbi V torek in v sredo se je mudil v Ljubljani minister za kmetijstvo g. Svetozar Stan-kovič v spremstvu svojega pomočnika g. Novakoviča ter načelnikov za agrarno reformo dr. Sokoloviča in agrarno politiko inž. Vojinoviča. V torek je minister inspiciral delo komisije za likvidacijo agrarne reforme v dravski banovini in je izdal navodila, v smislu katerih naj bi se dovršila likvidacija agrarnoreformnega dela v naši banovini do konca 1937. Pri tem je minister poudaril, da se mora ta likvidacija izvršiti strogo po določilih zakonov o agrarni reformi iz leta 1931. odnosno 1933. Minister se je zanimal tudi za zgradbo kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Ker je bila prva licitacija za to zgradbo brezuspešna, je minister obljubil poskrbeti za pospešitev ponovnega razpisa v skrajšanem roku. V torek popoldne si je minister ogledal posestvo Ponoviče, kamor je nedavno bila premeščena žrebčarna iz Sela. Ker so žreb-čarne v drugih krajih v državni upravi, je minister načelno pristal da se med banovino in državo vršijo pogajanja za prevzem žrebčarne s strani države. Včeraj dopoldne si jc minister ogledal še druge ustanove kmetijskega resora in je napravil obisk tudi v obeh zadružnih zvezah. Ob 11. dopoldne je prišel v Kmetijsko družbo kjer si je ogledal vse njene prostore in skladišča. Spremljala sta ^ ga pomočnik g. Novakovič in načelnik g. Vuj-novič. Po ogledu prostorov Kmetijske družbe je minister dve uri prisostvoval seji njenega izvršnega odbora, na kateri so razpravljali o zadružnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti o izvozu poljskih pridelkov, ustanovitvi zadružne vinogradniške kleti, o agrarni reformi, kmetijskih zbornicah in drugih kmečkih vprašanjih. Nekoliko pred 13. uro se je minister poslovil od predstavnikov Kmetijske družbe. Šahovska olimpiada v Monakovem Silno trdovraten boj med Jugoslavijo in Nemčijo Miinchen, 19. avgusta. V II. in III. kolu šahovske olimpijade ni bila končana ni« ena borba med posameznimi državami. II. kolo je do sedaj dalo naslednje rezultate: Jugoslavija—Poljska 1 in pol: pol, Češkoslovaška—Bolgarija 6:0, Danska—Litva 4 in pol: 1 in pol, Avstrija—Islandija 1 in pol: 1 in pol, Lotiška—Holandska 4:0, Nemčija—Francija 5 in pol: pol, Švedska— Švica 4 in pol: pol, Romunija—Norveška 2:2, Estonska—Italija 5:2, Madžarska—Brazilija 3:0. III. kolo je dalo do sedaj naslednje rezultate: Češkoslovaška—Norveška 4:1, Avstrija—Litva 2 in pol: 1 pol, Lotiška— Francija 4 in pol: pol, Poljska—Švedska 3:1, Švica—Bolgarija 3 in pol: 2 in pol, Nizozemska—Islandija 2:2, Et-tonska—Romunija 3:2, Brazilija—Italija 2:2, Madžarska—Finska 4:1, Nemčija—Jugoslavija 3:2. 0 borbi med Nemčijo in Jugoslavijo v IIL kolu doznavamo naslednje podrobnosth Nemčija je naletela na svojega najtežjega nasprotnika ter je do sedaj v tem kolu dosegla stanje 3:2. Na prvi deski sta se srečala nemški prvak Richter in jugoslovenski mojster Pire. Pire je pričel z Rettijevo otvoritvijo. Po obojestranski korektni iffri sta se nasprotnika po 25 potezah zodinila na remis. Tudi druga igra med Ahuesom in Trifunovioem se je končala neodločeno. Ahues je v igri z damskrm kmetom žrtvoval kraljico za trdnjavo in lovca, njegov napad pa ni uspel. Zelo dobro je igral Engels proti Schreiberju. Engels je zmagal po 37 potezah s premočjo kmetov. Sa-miseh je otvoril zelo oetro proti Kostiču, prišel pa je v časovno stisko ter se je moral zadovoljiti z remijem. Isti rezultat je dala igra Heinioke—Tot. Ostale partije so bile prekinjene ter «e bodo dokončale obenem z oetalimi prekinjenimi partijami II. in IV. kola. Veleturnir v Nottinghamu Nottingham, 19. avgusta, n. V ponedeljek so bile odigrane prekinjene partije. Igra Reshevsky-Fine se je z večnim šahom končala remis, pravtako končnica stolpov Fine-Thomas.V prekinjeni partiji proti Bo-goljubovu je Reshevsky prodrl s prostim kmetom in zmagal. Partija Capablanca-Aljehin. v kateri ima beli tri figure proti dvema stolpoma in dobljeno pozicijo, je bila zopet prekinjena. V torek so se nadaljevale prekinjene partije iz VII. kola: Reshevsky je kmalu po otvoritvi osvojil enega kmeta in stoji v končnici lahkih figur boljše od Aljehina. Tudi Flohr je še nekoliko zboljšal svojo pozicijo proti Thomasu, vendar to še ni zadostovalo za zmago in je bila partija vnovič prekinjena. Bogoljubov se je kljub slabi poziciji zelo dobro branil in je % Euwejem dosegel remis. Stanje po VII. kolu: Botvinik in Euwe 5, Fine 4 in pol, Vidmar 4, Lasker in Reshev-sky 3 in pol (1), Aljehin 3 (2), Tartakower 3, Capablanca in Flohr 2 in pol (1), Tylor in Bogoljubov 2 in pol, Thomas 2 (1), \Vin-ter 1 in pol, Alexander 1 točko. Nottingham, 19. avgusta- g. V VIII. kolu so bile končane vse igre razen ene. Capablanca je premagal Thomnsa, Boitvamik Tylorja, dr. Euwe <±r. Tartakowerja. dr. Aljehin je remiziral z dr. Vidmarjem, Reshevskv s Filohrom, Wrnter je predal partijo proti Bogoljubu, partija med Ale-xandrom in Finejem pa je bila prekinjen*. Stanje po 8. kolu: Euwe in Botvinik 6, Fine 4 in pol (1), Vidmar 4 in pol, Reshevskv 4 (1), Aljehin 3 in pol (2),. Capabl-anca 3 in pol (1), Bogoljubov, Las,ker 3 in pol, Flohr 3 (1), Ta.rta kower 3, Tvlor 2 in pol, Thomas 2 (1), NVinter 1 iin pol, Aleican-der 1 (1). Nacionalni šahovski turnir v Zemunu Beograd, 19. avgusta, p. Amaterski ša; hovski turnir je tik pred zaključkom. Z3 prvo mesto se sedaj bore Matvejev, Preinfalk, Kindij in Filipčič. Splošno računajo, da si bo prvenstvo priboril Preinfalk iz Ljubljane. Favorit Matvejev je snoči igral s Filipčičem. Partijo sta prekinila, vendar kaže da bo Matvejev Filipčiču podlegel. Preinfalk in Poljakov sta zaigrala zelo ostro. Partija se je zaključila remis. Lešnik in Kindij sta partijo prekinila v enakih pozicijah Stanje po četrtem kolu: Matvejev 15 (1), Preinfalk 14 (1), Kindij 13 in pol (1), Filipčič 13 (1), Poljakov 10, Lešnik 9 (1), Jurišič 8 (1) in Bajer 7 točk. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za četrtek: Jasno, ponekod krajevne nevihte. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo, v splošnem nekolika bolj oblačno, možnost neviht. — i»: n V areni svetovnih mojstrov ci in bitke na svetovnem šahovskem veleturnir ju v Nottinghamu Nottingham, 16 avgusta. Minil je prvi teden zgodovinskega svetovnega šahovskega turnirja v Notting-bamu. Prerano bi bilo seveda že zdaj govoriti o končnem izidu, kljub temu pa je že mogoče ugotoviti veliko razliko nasproti drugim turnirjem: v Nottinghamu je le malo remijev! Le v 6. kolu jih je bilo mnogo, v ostalem pa ne več. kakor dva ali celo samo eden. Borba je silno oetra. Tako je na primer Botvinik v krasni miniaturi z Aljehinom žrtvoval oba kon.ja, da je mogel dati večen šah. Z vsaikim dnem postaja način igranja Udeležencev turnirja jasnejši. Sijajen vtis je r-apravil prvak Rusije Botvinik. On ne igra samo hladnokrvno in samozavestno, Svetovni prvak dr. Euwe temveč tudi * največjo lahkoto in naglico. BHočrae in rutinirane nasprotnike, kakor JBogoljubova Jn dr. Tartakovverja. se mu i>osreči!lo v nekaj potezah na sijajen fiačjn premagati. Dosedaj še nj prekinil ariti ene svoje partije, temveč je absol-iriral vse že na prvem zasedanju. Botvinik 3e nedvomno glavni kandidat za prvo nagrado. Na čehi turnirja &e drži dosedaj svetovni mojster dr. Euwe. Igra zelo siguren šah, (čeprav mu ne manjkalo tudi drzne kombinacije. Seveda se ni še dozdaj spoprijel z rioi>initno poročilo o delovanju krožka. G. poslanik se je toplo zahvalil za prisrčni sprejem in pohvalil lepi napredek francoskega krožka. Zlasti je poudaril tesno vez prijateljstva, ki veže obe državi. Po sprejemu se je podal g. poslanik v spremstvu g. konzula in ostalih predstavnikov po mestu, kjer si je z zanimanjem ogledal vse znamenitosti mesta, nakar se je vrnil proti večeru z gospo sopro go nazaj na Bled. * Tretji izlet jadranskih Sokolov se bo vršil 22. in 23. t, m. v šibeniku. Prvič so se jadranski Sokoli zbrali na Sušaku. drugič pa v Splitu. Sokolske edinice ob našem Jadranu so združene v župah Sušaik—Reka, Šrbenik—Za/lpt in Split. V teh treh župah je 227 sokolskih edinic. ki štejejo 31.695 članov in članic. To pa niso vsi Sokoli ob našem Jadranu, zakaj ona iz Met-koviča in Dubrovnika. Boke in vseh otokov do Ulcinja spadajo v področje mostar-ske in cetinjske sokolske župe. * 30-letnico obstoja je proslavila socialistična strokovna organizacija kovinarjev na Jesenicah pretekla dva praznika. Po ulicah so valovile delavske množice, ki so prišle iz skoraj vseh slovenskih delavskih revirjev, največ pa jih je bilo iz Celja. Litije. Ljubljane in Kranja. Početniki socialističnega delavskega strokovnega gibanja na Jesenicah so bili delavci, ki so pred desetletji prišli iz koroških in štajerskih železarn na Jesenice, kjer so dobili zaposlitve kot valjači. žičarji in žebljarji. Na praznik dopoldne je bil sprejem gostov s kovinarsko godbo na jeseniški postaji. V sprevodu je bilo 6 praporov in štiri godbe. Pred Delavskim domom je bil razhod. Popoldne so šli zunanji gostje na Bled, v gornjo dolino in na bližnje hribe in so se zvečer v družbi domačinov vračali prav za^-dovoljni. Ob 20. je bila akademija, pri kateri je sodelovala godba Delavskega kulturnega društva z Jesenic in Javornika. V nedeljo zjutraj je bila budnica treh godb. Ob 9. se je formiral sprevod, ki je s kolesarji, prapori, jubilanti in štirimi godbami na čelu korakal po glavnih cestah jeseniških.. Potem je bilo na vrtu Delavskega doma slavnostno zborovanje, na katerem so nastopili razni govorniki. Popoldne so bile prvenstvene nogometne tekme, pri katerih zmagali igrači »Kovinarja«. Podrobne rezultate je objavilo že ponedeljsko »Jutro«. BOGATO LETINO obetajo letos paradižniki. Ljubitelji makaronov in špagetov se svežih paradižnikov posebno veselijo, kajti omaka iz svežih paradižnikov je vse kaj drugega kakor konserva. Prav tako pa so tudi Pekatete Jajnine vse kaj drugega. * Tragična smrt vojnega dobrovoljca. V S on ti se je ustrelil bivši vojni dobrovoljec 46-letni Blažo Krivokapič, ki se je boril na D o brad ž i in na solunski fronti. Zapustil je 5 malih otrok. V obup sta ga pognali beda in nesreča. Pred dvema letoma mu je utonil v Tisi najstarejši sin, o božiču pa mu je umrla žena. Za vse svoje požrtvovalne v krvavih borbah za narodno in državno svobodo je mož dosegel samo bridko usodo poljedeljskega delavca. Od ženine smrti j6 bil ve« potrt in močno je oslabel. Oni dan se je dopoldne med tenkim delom onesvestil. Nadzornik dela ga je sicer poslal domov, a mu je zabičal, da mora popoldne na vsak način sipet priti na delo. Blaža pa ni bilo. Ko so ga prišli drugi delavci iskat, so ga našli mrtvega na postelji. Z revol versko kroglo si je bil prestrelil glavo. * Smrt ruskega novinarja. V Beogradu je preminil znani ruski novinar Mihajlo Suvorin. dolgoletni glavni urednik največjega ruskega lista v predvojni Rusiji »Novega Vremena«. Bil je oduševljen pobom i k slovanske misli ki se posebno krepko za vzemal za jugoslovenske interese. Po ruski revoluciji se je naselil v Beogradu, kjer je užival veliko spoštovanje. * Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na ljubljanskem veleseimu bo letos na nedeljo 13. septembra Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika, kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10 leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki. Profesionali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za pre hodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovenskega prvaka za leto 1936-37. v poslednji skupini pa bodo tekmovali oni igralci, ki so na dosedanji h tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Tako je tudi tem igralcem dana možnost, da prejmejo darila. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom. Prijave sprejema urad ljubljai^kega velesejma. * Iz Službenega lista. »Službenj list kr. banske uprave dravske banovine« št. 67 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o izpremem- hi AnmAlMO OFATA !_ —____ bi območja sreza kamniškega in sreza ljubljanskega, pravilnik za izvrševanje določb tar. post. 62 taksne tarife k zakon« o taksah o pravici točenja in prodajanja alkohol nih pijač, razglas o razpisu volitev občinskega odbora občine Mavčiče, ki bodo v nedeljo 20. septembra, razglas o imenovanju čl anov v komisijo za kontrolo in oznamko-vanje hmelja ter o imenovanju poverjenikov v občinah, in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. * Ravnateljstvo Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska 22, objavlja, da je razpisan rok za vlaganje prošenj za spre jem v kolegii do 10 septembra Prošnje se vlagajo samo po predpisanem tiskanem formularju. Kdor želi formular za sprejem odnosno pravilnik in hišni red (prospekt), ga dobi pri vratarju osebno ali pa naj pošlje frankirano kuverto vratarju kolegija. Podrobne informacije daje ravnateljstvo. * Zdravniška vest. V Novem mestu je pričel spet redno ordimrati dr. Ivan Gostiea, primarij javne ženske bolnice v Novem mestu, priznan zdravnik po Dolenjskem in v Beli krajini. * Natečaj za učitelje glasbene šole »Mo. tcranjac« v Skoplju. Glasbena šola »Mokra-njac« v Skopju je razpisala natečaj za dva učitelja (nastavnika) in sicer enega za violino, drugega pa za klavir. Kandidati n»o-rajo imeti diplomo o dovršenem konser. vatorrju. glasbeni akademiji ali glasbeni šoli v Beogradu Rok predložitve prošenj poteče 31. t. m. Prošnje z dokumenti (v prepisu) in življenjepisom je treba poslati direktorju glasbene šole »Mokr&njac« v Skoplju, Sumadiijska ulica 74- * Učiteljstvu in staršem v vednost. Ker se od dneva do dneva množe povpraševanja po mladinski planinski pripovedki o Kekcu od strani učiteljstva in mladine, se je pisatelj Josip Vandot odločil, da jo izda v treh bogato iiuetriranih knjigah, ki vsaka zase tvori popolno celoto. Cena bo jako nizka. Prva knjiga izide že v prvi polovici septembra. Naroča se pri »Izdajateljstvu Kekca« v Ljubljani. Idrijska ulica 11. * Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom _ interesentom enoletna privatna trgovska šoila, znani Chra-stofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15. Pišite ponje! Šolnina 120 Din. * Himen. Poročila sta ee 15. t. m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Wer,k Karol in gdč. Končnik Bruna. Bilo 6rečno! * Otvoritev tečaja 1936-37 legarske šole v Sarajevu je odgodena. Za gozdne čuvaje v državni službi bodo imenovani tisti kandidati, ki so že atsolviralj logarsko šolo, čuvaji nedržavnih gozdov pa lahko postanejo tudi tisti kandidati, ki napravijo 6kušnjo pri banski upravi. * Avtobusna proga Niirnberg—Jadran, Neko avtobusno podjetje iz Nurnberga je uredilo pred dvema letoma avtobusno zvezo z Italijo in Jadranom. Smer proge so te dni izpremenili in je v njo vključen tudi Varaždin. Prvi avtobus iz Nurnberga ;e v torek prispel v Varaždtn in se je z njim pripeljalo 50 nemških turistov Ti avtobusi bodo obratovali samo med glavno sezono in bodo voeili osemkrat v Italijo, osemkrat pa naš Jadran. Ustavljali se bodo v šibeniku, Trogirju, Splitu in Dubrovniku. * Graditev novega kolodvora v Skoplju. Odobreni so načrti za zgradbo nove moderne železniške postaje v Skoplju. Novo kolodvorsko poslopje bo obsegalo prostor 3.000 kvadratnih metrov in bo gradba stala kakih 10 milijonov brez stroškov za razne kolodvorske naprave. Kolodvorska stavba bo v bizantinskem slogu, načrt pa je izdelal svetnik generalne direkcije državnih železnic Velja Gavrilovič. * Olimpijski golob zajet v Somboru. Kakor znano, so ob otvoritvi olimpiade v Berlinu izpustili 30.000 golobov-pismonoš. Enega od teh golobov je za-jel pek šeše-vič v Somboru. Na levi nogi ima golob olimpijski obroč iz gumija s št. 44, na desni nogi pa obroč iz aluminija s št. 073444. Pod levo perutjo ima rdeč pečat z imenom Adam Klotz, Lamperheim. To je menda ime lastnika, ki je goloba poklonil olimpijskemu odboru. * Temelje velikega predzgodovinskega naselja je odkril v koruznih poljih v vasi Srbski Elemir blizu PetrovgTada arheolog Aleksič, ki je na tem področju našel že lepo število zanimivih starin. To odkritje smatra Aleksič za veliko senzacijo, ker bo nazorno prikazalo, kako so bile urejene naselbine v kameniti in bronasti dobi. Naselje, čigar temelji so odkriti, je bilo na otoku sredi velikega jezera. Ko bodo pospravili koruzo, bo arheolog Aleksič organiziral večjo ekspedicijo, ki bo temeljito preiskala temelje odkritega predzgodovinskega naselja. obeh občinskih področij. To cerkvico, ki je lesena, je zgTadil pred 150 leti knez Milo« v znak pokore za svoj greh. Knez je imel v vasi Osipaoniei veliko posestvo, na katerem so redili mnogo svinj. Z rejo so se bavili posebni knezovi služabniki, katere je knez tudi založil z denarjem, da bi pri prebivalstvu kupovali vse potrebščine. Nekega dne pa je knez slišal, da se ljudje pritožujejo, kako jim služabniki s silo jemljejo koruzo in drugo in da ničesar ne plačajo. Knez, ves srdit, zadeve ni pre iskal in takoj ukazal, naj vse služabnike usmrtijo. Usmrtitev je bila izvršena tam. kjer stoji danes cerkvica. Pozneje se je izkazalo, da so bili med pobitimi služabniki tudi popolnoma nedolžni ljudje. Na morišču je knez v obžalovanju svoje nagle jeze zgradil leseno cerkvico. Med vojno so okupacijske oblasti cerkev izpremenile v hlev, po vojni pa so jo vaščani sami popravili. Dolgotrajno pravdo med obema občinama je se- di mpešto. Peljal se je v družbi svojega . ^ , brata Antona. V Ljubljani sta še bila pri TOPLICE kosilu v hotelu Unjonu izredno dobro razpoložena. V bližin^ postaje Laze pri izvozni kretnici pa je Franca zadela kap. Bil je začasno prenešen v dalsko kapelico, kjer ga je ogledala komisija, potem pa je bil na željo svojcev prepeljan v Neapefl-Star je bil šele 32 let in neoženjen. Njegova nenadna smrt je družino bridko prizadela. u— Zahteve mizarskih pomočnikov in delavcev. Včeraj so bile 73 mizarskim podjetjem v Ljubljani predložene zahteve mizatrsfioih pomočnikov, ki so bile sprejete na zborovanju lesnega delavstva. V Ljubljani je zaposlenih pri mizarskih podjetjih 426 delavcev in 99 delavk, v okolici 379 delavcev in 91 delavk m 130 vajencev, v mestu samem pa 73 vajencev. Mezde mizarskega delavstva so se močno znižale zadnja leta in v navado je prišlo tudi akordno delo. V Ljubljani zaslužijo neka- daj smederevsko sodišče zaključilo tako, J terj mizarski pomočniki Ie po 12 Din na da je razglasilo, da je cerkvica skupna last obeh vasi. * Zagrebški grobarji so le dosegli nekaj nedeljskega počitka. Grobarji in delavci na zagrebškem pokopališču so vztrajno zahtevali svoj nedeljski počitek in niso hoteli ob nedeljah opravljati na pokopališču nobenega dela. Zdaj so se pogodili z odsekom mestnega poglavarstva na ta način da se bodo pogTebi na Mirogoju vršili ob nedeljah sa-mo dopoldne in da bodo na ta način imeli grobarji in delavca na pokopališču ob nedeljah popoldne prosto. * Velik pretep zaradi nogometa. V Zenici sta se borila za prvenstvo Bosne domači športni klub in SK »Zmaj od Bosne« iz Tuzle. Ze na igrišču so se kibici skregali in stepli in razvila se je huda bitka, katere se je udeležilo kakih 100 oseb. Policija je komaj razgnala pretepače. S tem pa neredi niso bili končani Nogometaši in kibioi so se zvečer zbrali v hotelu Moskovič in okrog polnoči so se spet skregali in spopadli. Takrat se je tepeža udeležilo kakih 40 ljudi. Policija je intervenirala, a sta bila policijski poveljnik in neki policist pobita na tla in precej poškodovana. Nastopiti so morali orožniki in šele njim se je posrečilo napraviti red. Pretepači so v hotelu napravili tudii precej škode. * Radiofonska oddajna postaja v Ljubljana sporoča vsem cenjenim poslušalcem., da dne 20. t. m. ob 22.30 odpadejo plesne skladbe za dva klavirja, Namestu teh so na sporedu pesmi za kratek čas (Petje in kitara). * Izšla je 8. številka »živalce«, ki jo izdaja društvo rejcev malih živali »živalca« za dravsko banovino v Ljubljani. dan. ženske pa po 60 par na uro. V nekaterih podjetjih delavci tudi ne uživajo primerne socialne zaščflle. Po osnutku kolektivne pogodbe so določene naslednje urne mezde: pomočnik z enoletno prakso 4 Din, do 3 let prakse 5 Din. nad 3 leta 6 Din. Kvalificirani strojni d Ha veti so imeli v rmrn. gih obratih nižjo mezdo od drugih mizarjev, na zborovanju pa se je zahtevalo, naj imajo isto mezdo zaradi večjega rizika dela. Vajenci naj bi prejemali v drugem letu učenja brez hrane in stanovanja 40 odstotkov zavarovane mezde, v 3. letu 60, v četrtem pa 80 odstotkov- Za delo, izvršeno 5 km iz mesta od podjejrta. naj bi dobili ]X>močnnki 50 odstotkov pri bitka. zunaj Slovenije pa 100 odstotkov. Delovni čas naj znaša 4S ur na teden, v spora-zumu z delavstvom pTabor« ima drevi ob 20.30. redni članski sestanek v društvenih prostorih. Iz Celja e— Spet avtomobilska nesreča. Ko se je peljal 28-letni mesar Alojz Cimperman s Polzele v torek okrog 16.30 z avtotaksijem iz Celja v St. Jurij ob juž. žel., je zdrknil Ust prinaša poučne članske o reji malih j avtomobil na klancu in ovinku med Štora- živali, zato je neobhodno potreben vsake- mi jn St. Jurijem čez cestni rob in se pre mu perutntoarju, golobarjiu, rejcu doma- i vrnil. Pri padcu si je Cimperman zlomil čih kuncev, koz in ovac Letna naročnina več reber in prste na desni roki. Šofer je znaša samo 20 Din. Naroča se pri upravi ; dobil samo lažje poškodbe, avtomobil pa PRI LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna s-RANZ - JOSEFOVA grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. fRANZ - JOSEFOVA grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in treovinah z mineralnimi vodami. Otrt reg s ar 90474/36 * Najcenejše in najbolj praktično moderno pohištvo bomo od 1. do 13. septembra spet občudovali na jesenskem ljubljanskem velesejinu. kjer nam bo velika razstava pokazala najnovejše izdelke naših mizarskih mojstrov ta arhitektov za stanovanjsko opremo. Njih izdelki slove že daleč čez meje države in tudi tujci priznavajo, da naše pohištvo lahko uspešno konkurira z naj-slovitejšimi tujimi izdelki. Razstava bo raznovrstna ker bodo vposebnem oddelku velike propagandne razstave »Za naš les« razstavljena tudi odlična dela stavbnega mizarstva, razen tega pa bodo razstavljeni tudi modeli hiš. vil in vseh mogočih zgTadb h lesa, v drugih oddelkih pa sploh vsi izdelki. ki jih lahko tudi doma izdelamo iz lesa, Za ljubljanski velesejem veljajo tudi jeseni popueM na železnicah, parobrodih in letalih. * Stavka beograjskih pekovskih pomočnikov pred zaključkom, že dva tedna traja v Beogradu stavka pekovskih pomočnikov in delavcev v pekarnah že v prvih dneh so delavci naglašali da bi mnogi podjetniki in mojstri radj podpisali kolektivno pogodbo, a da jim to brani predsednik njihovega združenja Med dolgotrajno stavko so nekateri delodajalci in med nji mi rudi tri največje beograj^ie pekarne na lasno roko podpisale kolektivno pogodbo in pomočniki so se v teh pekarnah takoj vrnili na delo Zdaj bodo podpisali ketektivne pogodbe še mn .31 cnugi pekovski obrtniki jn tako bo stavka zaključena. * Pravda dveh vasi zaradi stare cerkvice. Občani Osipaonice in Dugovčine, občin in vasi. ki sta kakih 14 km oddaljeni od Smedereva, so se že dolgo časa pravdali zaradi stare cerkvice, ki stoji baš na meji »Živalce«, Cesta v Mestni log št. 15. Ljubljana Vsebina 8. štev. je naslednja: Paljk: Zreja perutnine v inozemstvu. Gerdol; Varujte kokoši bolezni! Paljk: Beli dunajčan. — Koprive — hrana za domače kunce Rupan: Kako navadim golobe na golobnjak? Košir: Kako udomačimo in naučimo govoriti papigico kobčevsko? Drobiž. — Vsakdo, ki se hoče smotrno baviti z rejo in odgojo malih živali, bi moral biti naročnik na »živalco.« * Spet preproge iz zaloge Bodi-Nečajev. Po razkritju afere Bodi—Nečajev so v ra.z-nih krajih države našli zaloge dragocenih preprog, ki so bile v državo vtihotapljene s pomočjo bivšega poslanika Bodija. Ko so obsežni akti preiskave že zaključeni in poslani po uradni poti. je zdaj carinska oblast v Novem Sadu dobila opozorilo, da ima turški državljan Hašiman Vitol, ki trguje s preprogami, v svojem novosadskem skladišču mnogo dragocenih perzijskih preprog, o katerih ne bo znal povedati, od kod jih je dobil. Ko so carinski organi v zvezi s policijo izvedli preiskavo, se je izkazalo, da ovadba ni brez podlage. Našli so kakih 70 dragocenih perzijskih preprog v vrednosti preko pol milijona dinarjev, o katerih turški trgovec Vitol ne more podati dokazov, da jih je dobil po postavni poti. Sprva je trdil, da jih je prevzel od svojega trgovskega tovariša iz Beograda, pozneje pa je to svojo izjavo prekli-cal. Dragocene preproge so zaplenili in jih poslali glavnemu carinskemu uradu v Beograd. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlef>šo izdelavo Iz Ljubljane u— Višji državni tožilec dr. Luka Kra-vina v Ljubljani. Včeraj je nastopil svoje službeno mesto novoimenovanii višji državni tožilec g. dr. Luka Kravina in tako izpolnil vzel, ki je nastala po upokojitvi g. dr. Mirka Grasselija. Dr. Luka Kravina je bil 6 let šef odseka za Slovenijo v ministrstvu pravde, ki ga je voddl z njemu lastno vestnostjo in objektivnostjo. Vedno je bil « tudi vnet zastopnik interesov naših sodnikov. Želimo mu na novem mestu mnogo uspeha v prospek našega kazenskega pravosodstva. u— Sv. maša zadušnica ob drugi obletnici smrti pokojne Veruške Novakove bo v petek 21. t. m. ob 8. v stolnici. u— Udruženje četnjkov, pododbor v Ljubljani, poziva vse svoje članstvo, da se udeleži članskega sestanka, ki se bo vršil drevi ob 20. v salonu gostilne »Pri Mraku« na Rimski cesti. Udeležba strogo obvezna! n— Spominska svečanost bojevnik©* bo na Brezjah v nedeljo 23. t. m. po običajnem sporedu. Začetek slavnosti bo ob 10. dopoldne. Po cerkvenih opravilih bo razgovor o akciji za Bonačev spomenik in za preu- 1 reditev prostora pred cerkvijo po osnutku arh. prof. Plečnika. Bojevnike vabimo, da se tudi letos kot prešnja leta udeleže to-variške prireditve. u— V Italijo so prepeljali zdravnika dr. Francesca Brancaccia, ki ga je dne 13. t m. zadela nenadna simrt v posebnem breovlaku, namenjenem iz Italije v Bu- je močno poškodovan. Cimpermana so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Nesreča pri regulaciji Savinje. Včeraj okrog 7. zjutraj se je ponesrečil pri regalaciji Savinje v Tremerju 30-letni delavec Mihael Krampušek z Zg. Hudinje. Pri delu sta ga stisnila dva železna vozička in mu zmečkala obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. e— Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju. Popravni izpiti bodo 26. in 27. t. m. za l. ter 28. in 29. t. m. za II. razred. Podroben razpored je objavljen na deski za razglase. Prošnje za dovoljenje teh izpitov morajo biti vložene do 23. t. m. Završni izpit se bo pričel 2. septembra ob 8. Prošnje za pripustitev k opravljanju oz. popravljanju završnega izpita je treba vlagati do 1. septembra. Vpisovanje za šolsko leto 1936/37 bo 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8. do 11. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Skrivnosti kitajskega predmestja« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Mestni župan dr. Juvan je včeraj odpotoval v Beograd intervenirat o raznih komunalnih zadevah. Predvsem gre za izplačilo kredita 18 milijonov Din. ki jih je obljubila DHB mestni občani mariborski v svrho znižanja njenega dolga pri Mestni hranilnici. a— 60-letnico obhaja danes v četrtek v krogu dragih svojcev upokojenci šolski upravitelj na Pobrežju g. Josip Klemenčič. Slavljenec je navzlic 6 križem mladostno Čil in delaven. Za naše omejno šolstvo, na cionalno in kulturno življenje. zlasti na Pobrežju. ter razvoj gasilstva na desnem dravskem bregu si je pridobil nevenljive zasluge. Zavzema obilo častnih funkcij, med drugim je tudi odbornik gasilske zajednice in starešina gasilske župe Maribor desni breg. Ob lepem življenjskem jubileju želimo slavljencu še mnogo srečnih desetletij v zdravju, zadovoljstvu in plemeniti požrtvovalnosti, ki ga v toliki meri odlikuje. a— Po 21 letih se je včeraj dopoldne vrnil v domovino preko Maribora 48-letni Jovan Giljun. Giljun je bil leta 1915 v trdnjavi Pfemvsl ujet ter je bil polnih 21 let v ruskem ujetništvu, kjer se je tudi poročil. S seboj je pripeljal tudi ženo in 6 otrok. Giljuna ter njegove svojce so včeraj popoldne odpremili v Petrovgrad, kjer živijo še njegovi starši. a— Gledališke novice. V novi gledališki sezoni bo sodeloval pri mariborskem gledališču tudi g. Crnobori, ki je zadnja leta deloval v Ljubljani in ki je pričel svojčas z odrskimi nastopi pri tukajšnjem Narodnem gledališču. Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred-in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa), železniška postaja Brežice m Do bova. Prospekti: Uprava Čatežkih Toplic v Brežicah. a— Iz tropične Afrike pod zeleno Pohorje. Včeraj je dospel i2 bivše nemške Jugovzhodne Afrike v Maribor g. Avgust Laliajner, brat posestnika in gostilničarja g. Lahajnerja na Frankopanski cesti 39, na daljši oddih. G. Lahajner, ki je rojen Mariborčan. se je izselil v Južno Afriko že leta 1902 in si tam ustvaril s trudom in vztrajnostjo cvetoč dom. Vzorno urejena povsestva, mnoga podjetja in hoteli v tujini so sad njegovega truda. Po dolgih 34 letih je drugič zahrepenel po svoji ljubljočakala, ker bi z nadaljnjim oživljen jem potniškega prometa dohodki gotovo že letos doseglii Isto višino kakor pred znižanjem tarife. Zagrebški »Ekonomist« prihaja na podlagi številk o finančnih rezultatih železnic v lanskem letu do naslednjega zaključka: Občuti se živa narodno gospodarska pogreba, da se na čelo naših železnic postavi upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh gospodarskih ustanov. ki bi uredil prometne razmere v državi. Potrebno je izvesti dekoncentracijo železniške uprave. Ne sme se nadalje dovoliti, da bi rentabilne železnice večno nosile bremena doce_ la pasivnih prog, ki so bile zgrajene po voijni brez gospodarskega načrta in gospodarskih pogojev. Gospodarska in napredna področja naše države, ki dajejo železnicam največ dohodlkov, ne morejo doseči miti najnujnejših popravil svojih prog, še manj pa nove zveze, ki se že vršilo let zahtevajo (pisec tu spominja na prvem mestu železniško zvezo Slovenije z morjem, unsko in jadransko progo). Ponovno je treba opozoriti merodajine kroge na škodljivo trošenje denarja za nove proge v krajih, kjer za to ni potrebnih pogojev. Denar za gradnjo novih prog se ne sme več jemati iz viškov rentabilnih prog. zlasti če gre za take nove proge, kri so projektirane le na podlagi lokalnih potreb in interesov. R O N BONI IZDELEK: UNION, ZAGREB Zaščita trgovcev v Nemčiji V zvez: z izv«saoo prisilne organizacije 6tanov so v Nemčiji zadnja leta izdali stroge predpise za zaščito trgovine z namenom, spraviti konkurenčni boj posebno v Ugovini v meje lojalne konkurence in zaščititi malega in srednjega trgovca. V teku izvajanj teh predpisov pa se je pojm lojalne konkurence vedno bolj zoževal- Uvedli so dalekosežno kontrolo cen posebno v nadrobni trgovini, prisilnim organizacijam pa je bila poverjena naloga, da nadzirajo posle v trgovini, zlasti v pogledu nelojalne konkurence. V praksi pa se je kmalu izkazalo, da gredo ti ukrepi predaleč in da rodijo tudi škodljive posledice. Jzvajanje curejuje konkurence« se je skoro sprevrglo v enostavno diktiran je prodajnih cen. V6ako ponujanje blaga po nižji ceni so pričeli smatrati kot nelojalno konkurenco. Tako je ta zaščita trgovine zrasla preko glave onim, ki eo jo uvedli. Pričela je ogražati podjetnost in iniciativnost in s tem razvoj in napredek brgovuie, ki je mogoč le v razmerah, ki dopuščajo najsposobnejšim, da se uveljavijo. Vladajoči režim je bil končno prisiljen zavreti ta razvoj in reducirati ob6eg zaščite trgovca pred nelojalno konkurenco tako, da ee onemogočijo iarodki v konkurenčni borbi in da ne gre preostra konkurenčna borba na škodo 6kupnih interesov vsega gospodarstva. Po višjem naročilu je neidavno posegla vmes glavna zveza nemških trgovcev, ki sedaj pojasnuje namen zaščite trgovine med drugim tako'e: Mnogi trgoci smatrajo, da je trw>a nakopati s paragrafi in birokracijo proti onim, ki jim omejujejo ekstistenoo. Za nelojalno konkurenco, ki nasprotuje »dobrim običa jem« smatrajo že vse. kar drugi delajo. Od nove ureditve razmer pričakujejo, da se morajo pristriči perutnice onim, *.i na\ziic tej novi* ureditvi skušajo z nizkimi cenami in spretno propagando doseči uspeh, češ da mora proti njim nastopiti država ali vsaj prisilna organizacija in onemogočiti tako »reakcjjo v metod liberalne^ ^ -poda rs t va«. Tako naziranje o nalogah gospodarskih prisilnih organizacij smatra glavna zveza nemških trgovcev kot obžalovanja vredno zmoto. Ne more biti namen prisilnih organizacij pobijati poslovanje neljubih konkurentov. Pirizadevanie trgovine mora iti za tem, da se poveča stori-tev v gospodarstvu-Nastopanje proti iniciativnosti in prizadevnosti posameznikov bi bik) skrajno negospodarsko, 6aj bi tako nastopanje uničevalo zdrave in najboljše sile v trgovini, ki pomenijo napredek. Če gre posamezniku kupčija v primeri s konkurenco 6labo. ne leži vedno krivde pri konkurentu, temveč pogosto pri trgovcu samem, zlasti če se premalo briga tudi za svoj obrat in vse bolj za delovanje uspešnejše konkurence. Gospodarske vesti = Nemci nudijo kredit za razširjenje avtomatskih- telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Poročali smo že, da se v poštnem ministrstvu proučuje vprašanje razširjenja avtomatskih telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Sedaj poročajo iz Beograda, da so nekatere nemške tvrdke stavile poštnemu 1 ministrstvu ponudbo, da izvrše ta dela na kredit. Te tvrdke nudijo kredit v višini 35 milijonov Din, in sicer ne samo za razširjenje omenjenih treh central, temveč tudi za druge telefonske naprave. Razširjenje avtomatskih telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani bi stalo 8 do 10 milijonov Din. Od te vsote bi pretežni del odpadel na Beograd, kjer naj bi se postavili dve novi centrali, ena s 4000 številkami, druga pa z 2000 številkami ,dočim bi se v Zagrebu in v Ljubljani razširili že obstoječi centrali. = Preferenčna carina za našo koruzo v Franciji. Pretekli teden sta obe francoski zbornici odobrili zakonski predlog, s katerim se pooblašča francoska vlada, da sklene z Jugoslavijo konvencijo glede uvoza določenega kontingenta jugoslovenske koruze s carinskim popustom 40%. V francoskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bo mogoče z večjim uvozom jugoslovenske koruze zmanjšati klirinški saldo v korist Francije na polovico. = Konferenca Centrale industrijskih korporacij na Bledu. Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu sklicuje za 23. avgust t. 1. ob 11. dopoldne v prostorih hotela Toplice na Bledu konferenco pod predsedništvom g. Vladimirja Arka. Na konferenci se bo razpravljalo o aktualnih problemih gospodarske in socialne politike, zlasti o minimalnih mezdah, o kolektivnih pogodbah, o arbitraži in pomirjenju, o javnih nabavkah, o razmejitvah delokroga industrije in obrti itd. Konferenci bo prisostvovalo večje število industrijcev in se bo na njihovo željo razpravljalo eventualno še o drugih vprašanjih. = Sodelovanje ministrstva za trgovino in ministrstva za gozdove in rudnike pri pripravah za lesno razstavo na velesejmu. Za prireditev razstave »Za naš les« kažejo ždvo zanimanje tudi prizadeta ministrstva, kar dokazuje prihod dveh visokih uradnikov iz Beograda. 2-e nekaj dni sta namreč na velesejmu inšpektor ministrstva za gozdove in rudnike g. inž. Jovan Kraljevič, ki je za razstavo pripeljal tudii kar dva vagona razstavnega maitenijala. Ta strokovnjak pemaga pni pripravah in urejanju ter ostane v Ljubljani ves čas do otvoritve šn tudi še pozneje. Obenem ž nijiim je pa prispel iz Beograda tudii inšpektor minri-stratva trgovine g. Jaša Grgaševič kot direktor Trgovinskega muzeja, da se pouči o pripravah za vsedržavno lesno razstavo in da ukrene vse potrebno za oi.m največjo popolnost te, za vso državo, zlasti pa za našo domovino važne propagandne prireditve. = Razširjenje železniške postaje Petrov-če. Železniška uprava bo razširila postajo v Petrovčah in je zaradi tega banska uprava določila komisijski obhod in razlastilno razpravo na dan 5. septembra t. 1. = Prodoren uspeh gnojenja z Nitrofe skalomj pri hmelju. Letošnja hmeljska letina v Savinjski dolini obeta biiti po svoji kakovosti odlična. Posebno zanimanje vlada med hmeljarji za gnojilne poskuse z Ni-trofoskailom-I. ki iih je letos meseca februarja izvrsMa Tvornica za dušik. Ruše, sikorai v vsaki vasi Savinjske doline. Oni hmeljarji, ki so se točno dTŽali danih na-vodiil. so dosegli sijajen uspeh. Hmeljsflca rastlina je zrasla na vrh 6 do 7 m vriso kih diro-gov, pognala pravilne panoge, ki so bogato obložene z enakomernimi in prav.il-no razvitimi kobulami. Hmelj se zalo dobro drži, enakomerno dozoreva in pridelek je dvakraten v primeri z negnojendmii nasadi. Pri hmelju, ki je bil bogato pognojen s kompostom in gnojnico pa opažamo v primeri s hmeljem, ki je bil gnojen samo z Niitrofoskalom-I, kakovostno razliko v prid hmelju, gnojenemu z Nitrofoskalom-I. kajti ta hmelj je mnogo težji od hmelja, ki je biil gnojen z gnojnico, hlevskim gnojem ali čilskim solitrom. Večja teža kobu! od hmelja, gnojenega z Nitrofoskalom-I znaša na 1000 drogov nasproti ostalemu hmelju 25 do 40 kg suhega hmelja. Če računamo. da se mora 1000 sadik pognoiiOi s 150 kg Nitirofoskaila-I. kar stane 250 dinarjev. dobimo veliko rentabilnost tega gnojenja. Zato priporočamo hmeljarjem, da se za to* umetno gnojilo, kakor trudi za dosežene usnehe že sedaij zanimajo. 1243 Borze 19. avgusta Na ljubljanski borzi so se oficielni tečaji deviz deloma nekoliko dvignili, le Pa-rij je bil nekoliko šibkejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.58, angleški funti pa notirajo 237.20 — 238.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.56; za angleške funte je bilo povpraševanje po 238 in za grške bone po 29.50, dočim so se španske pezete nudile po 6.10. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.46, v Beogradu 13.3329 in v Zagrebu 13.36 odnosno za konec avgusta 13.3250. Klirinške nakaznice v lirah pa so se nudile v Zagrebu po 3.16. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila in je bilo povpraševanje po 362 (v Beogradu se je nudil denar po 364.75). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% investicijskem posojilu po 83. I>evtz*> Ljubljana. Amsterdam 2967.79 — 2982.W, Berlin 1754.55 — 1768.42, Bruselj 736.04 — 741.11, Curih 1424,22 — 1431.29, London 219.31 — 221.36, Newyork 4333,22 — 4369.53, Pariz 287.69 — 289.13, Praga 180.47 — 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15 4475, Newyork 306.875, Bruselj 51.7750, Milan 24.1750, Amsterdam 208.40, Berlin 123.45, Dunaj 57.10, Stockholm 79.65, Oslo 77.65, 'Kobenhavn 69, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362 den., za sept. — okt. 360 den., 4% agrarne 47.50 den., 5°/o boni za javna dela 90 den., 6%> begluške 68 den., 7% invest 82.50 — 83.50, 7% stabiliz. 82.75 — 83, 7% Dtž. hip. banka 86 '— 87, 7°/o Blair 73.25 den., 8°/o Blair 82 den.; delnice: PAB 232 den., Trboveljska 130 den., Šečerana Osijek 135 bi., Izis 20 den. Beograd. Vojna škoda 364.75 — 365, 4°/» agrarne 48.75 bi., 6% begluške 68.85 — 69 (68.85), 7% stabiliz. 83.50 — 83.75 (73.50), 7°/o Drž. hip. banka 86 den., 7°/o Blair 73.25 — 74 (73.75), 8% Blair 83.25 — 84, Narodna banka 6350 bi., PAB 232 — 233 (232.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 19. avgusta. Začetni tečaji-pšenica: za sept. 113.625, za dec. 112.875, za maj 110.75; koruza: za sept. 115.75, za dec. 94.625. -f Budimpeštanska terminska borza (19. t m.) Tendenca stalna. Koruza: za avg; 12.40—12.45, za sept. 12.18—12.20, za maj 11.14—11-15. BOMBAŽ 4- Uverpool, 18 avgusta. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za okt. 6.25 (prejšnji dan 7.32), za dec. 6.19 (6.25) + Newyork; 18. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaključuj tečaji: za sept. 11.71 (11.83), za dec. 11.73 (11.87) Novi grobovi Po daljši bolezni je umrla na Jesenicah v noči od ponedeljka na torek v 53. letu starosti gospa Elizabeta Klinarjeva vdova po Francetu Klimrju bivšem šefu špedd-cijskega oddelka KLD na Jesenicah. Pokoj, niča je bila po rodu Š vi c arka. Bila je ena najlepših žena daleč naokoli, vedno polna zdravja in cvetoče mladosU do zadnjdh let. Zapustila je dve hčerki in dve ljubka vnukinji. — V ljubljanski bolnišnici je umri g. Mirko Gregorc, prometni uradnik iz Trebnjega. Star je bil šele 38 let, po rodu Ljubljančan. Njegova iprerana smrt je zbudila globoko obžalovanje med Stevriniimi pnija/teljii, prav posebno pa med Sokoli, saj je bil Miko zvest pripadnik So/kola I. na Taboru, a tudii v Trebnjem se ni izogibal sokolskega in nacionalnega dela. »Jutro« ga jn štelo med svoje najzvesteiše naročnike. Pogreb vzornega idealnega Sokola je bil včeraj izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. Na Hnamilnriškii cesti 2 za Bežiignadom je včeraj preminul v 74 letu starosti Otto Tutta. upok. strojni stavec. Pogreb blagega pokojnika bo 21. t- m ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. — V Mokronogu je po daljšem bolehanju umrla gospa Franja Vencajz, roj. Teikavčič, vdova po višjem davčnem upravitelju. Pogreb ugledne pokojraice bo danes ob poJ 16. iz hiše žalosti na farno pokopališče. — V Čakovcu je 19 t. m preminul član ta-tnošnje tvrdke Brača Graner. gospod Hdn-loo Graner. Pogreb zaslužnega pokojnika bo danes ob 16- iz mrtvašnice na čakovsko pokopališče. Pokojnim blag spomin, preostalim žalujočim iskreno sožalje. Rdeči nepokor Z i n o y j e v, eden bivših prvakov ruske komunistične stranke, se mora zdaj zagovarjati pred sovjetskim tribunalom, češ, da je rovaril j>roti nosilcem sedanjega režima. Sodeč po pisanju moskovske »Pravde« ga bo sodišče obsodilo na smrt Zasvozden v živi skali Reševanje jamarja s pnevmatičnim strojem -45 ur ujetnik podzemlja Zek> hud doživljaj je imel te dni 281etni elektrik Hermann Pendl iz Gradca. Zapomnil si ga bo do konca življenja. Mož je vnet jamar, član nekega kluba jamarjev. Pretekli petek se je odločil, da obišče zelo malo znano, a tudi zelo ozko kapniško jamo na pobočju Buchkogla pri St. Martinu. Ste ▼ hod v to jamo je zelo ozek, a pozneje ima tu in tam komaj kakšnih 40 cm premera in še manj, tako da je odraslemu človeku čes to prav težko priti naprej. Pendl je vzel s seboj 141etnega šolarja Viktorja Maurina, da bi mu zavoljo svoje vitkosti pomagal pri raziskovanju jame. Začela sta svojo ekspedicijo v petek proti 9. zvečer. Sprva je šlo vse v redu, napravila sta tudi več fotografskih posnetkov lepih kapniških tvorb z bliskovno lučjo. čez kakšni dve uri sta se vračala. K sreči je Maurin plezal sedaj pred Pendlom. če bi bil zadaj, bi bila nesreča, ki se je zgodila, še večja, oba človeka bi gotovo ne prišla živa iz jame. Pendl je zašel namreč kakšnih 25 m od vhoda v jamo z desnim kolenom v neko razpoko in je na tesnem prostoru zaman poskušal, da se osvobodi. Njegov napor je zalegel le toliko, da se je še bolj zagvozdil v živo skalo, iz katere ni mogel več naprej ne nazaj. Deček mu je v tem hudem položaju pomagal, kolikor je mogel, ko je pa čez nekoliko ur uvidel, da sam ne bo ničesar opravil, je pohitel v bližnjo vas k orožnikom in gasilcem po pomoč. Reševalci so sprva poskušali, da bi s kladivi in dleti razširili hodnik in dospeli do ujetnika, toda trde skalnate stene so se upirale vsem tem poskusom. Sprevideli so, da brez strojev ne pridejo nikamor. Tako so pozvali na pomoč graške gasilce in oddelek graškega pionirskega bataljona. Z rešilnim oddelkom iz tega mesta sta prispela tudi dva zdravnika. Bila sta zelo potrebna, kajti le s pomočjo injekcij za krepitev srca je bilo mogoče Pendla, ki je v svojem položaju zelo trpeel, ohraniti živega. Ker pa reševalno moštvo s svojimi navadnimi pripravami Dobra ideja Neki tovarnar iz Birminghama je postal mimogrede izumitelj. Ko je po lažji operaciji ležal v neki kliniki, pri ležanju ni mogel čitati, ker je bilo premalo svetlobe. Dal si je prinesti zrcalo, ki mu je metalo zrcalno luč na časnik ali knjigo. Cim je ozdravil, je napravil v tej smeri nove poskuse in je zgradil nazadnje aparat, ki meče z dvema zrcaloma svetlobo na tipke pisalnega stroja itd. Ta izum je dal patentirati in ga je prodal že v 42 deželah. Ženski skok v angelskem slogu Konservirana kri Profesorja Pieronj z vseučilišča v Parmi in Forti z vseučilišča v Modenj sta izumila postopek, po katerem je mogoče ohraniti človeško kri nekaj časa nespremenjeno in tekočo. Klinike in bolnšnice bodo tako lahko vedno razpolagale z neko rezervo krvi za transfuzije. Konservirana kri ohrani popolnoma svoje biološke lastnosti. Tako je bilo mogoče v Napoliju izvršiti transfuzijo s 350 kub; finimi centimetri krvi, ki so jo poslali iz Milana. Vaime pa bedo krvne konserve posebno za zdravnike, ki delujejo daleč od medicinskih središč. I Solza filmske dive V Los Angelesu imajo muzej, v katerem hranijo osebne spominke na slovite filmske zvezde in zvezdnike. Glavni predmet v tem muzeju je solza Grete Garbo. Kakor sporoča listek na steklenieici. v kateri je shranjena ta solza, je diva ni potočila. v kakšni svoji vlogi, temveč pri neki skušnji od jeze in preutrujenosti. Listek ne pove, na kakšen način je uspelo to solzo ujeti v steklenico, vendar to obiskovalcev muzeja ne moti posebno. f r^a_____, '172 / Z? £V%2 roafa VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pil TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! t. 3 Miss Poynton H i I i, olimpijska prvakinja v plavalnih si' Usmrtitev upornikov Konec generalov Godeda in Burriela v Španiji Iz Barcelone poročajo podrobnosti o usmrtitvi obeh uporniških generalov Manuela Godeda in Alvara Fernandeza Burriela. Usmrtitev se je izvršila nekaj pred pol-sedmo zjutraj v grabnu zgodovinske trdnjave Montjuich. prizorišču mnogih prejšnjih jueitifikacij. Usmrtitveni oddelek je dal pehotni polk iz Tarragone in se je nalašč za to pripeljal v Barcelono. Justifikaciji je prisostvovalo mnogo članov oboroženih sil in civilnih oblasti. Da bi se držali strogo vsake formalnosti, je usmrtitev potrdi! najvišji katalonski vojaški tožilec in so to potrdilo z letalom poslali madridski vladi. Ob 1. ponoči je prišel odgovor madridske vlade, naj se obsodba izvrši. Po zakonu 6e mora usmr titev izvršiti najdlje šest ur pozneje. Do zadnjega trenutka je dejal obema generaloma na jetniški ladji »Uruguay« družbo njiju zagovornik. Od Burriela sta se smeli posloviti tudi njegova žena in hči. Eden njegovih sinov, ki je tudi aktiven časjnik, je isto tako na »Uruguayu« in čaka svoje obsodbe. Kmalu po petih zjutraj so oba generala prepeljali na kopno in narto z avtomobilom do trdnjave. Moža sta bila popolno- v Kristov kip streljajo ma mirna. Na znak častnika, ki je poveljeval justifikacijskemu oddelku, sta zagrmeli dve salvi. Generala sta se zgrudila na megtu mrtva, nekdo je zavpit; »Živela republika!« in nekoliko glasov je ponovilo ta klic. Po starem običaju so čete defilirale mimo trupel in na 'trdnjavi ee je prvič po dolgem času pokazala črna zastaja. Kakor znano, so uporniki zagrozili, da se bodo maščevali, nad častniki vladnih čet. če se bo ta usmrtitev v resnici izvršila. Vlada se ni dala prestrašiti s to grožnjo. Prvi del svoje obljube so izvršili uporniki menda potem v Badajozu, kjer eo justificirali, kakor pravijo neka poročila, 1500 do 2000 ujetih vladnih vojakov, miličnikov in častnikov. Turčija priznava okupacijo Abesinije Turška vlada je poslala svojemu poslaniku v Addis Abebi poziv, naj se vrne s poslaniškim osebjem domov. V abesinski prestolnici sta ostala samo konzularni agent in tajnik. tudi sedaj ni moglo razširiti dostopa 1o nesrečnika, so naročili iz Gradca končno pnevmatični vrtalni stroj šele sedaj — bilo je že v soboto ponoči — so dela nekaj hitreje napredovala. Vso noč so delali v svitu žarometov in vso nedeljo do 4. popoldne. Delo, ki so ga mogli izvrševati le v ležečem položaju, je bilo tako naporno, da so se morali možje pri vrtalnem stroju menjavati vsake pol ure. V kratkih odmorih so poskušali neprostovoljnega ujetnika jame, ki je kazal čedalje hujše znake izčrpanosti, pripraviti do tega, da bi kaj použil. Jedi se je branil in je prosil samo za uspavilo. Tega mu pa seveda niso hoteli dati. — Končno so ga le pregovorili, da si je dal vliti nekaj krepčila. V nedeljo dopoldne so bili z delom tako daleč, da so hoteli Pendla že potegniti iz rova. Toda z nespretno kretnjo se je že popolnoma obupani mož še bolj zagvozdil. Sedaj so mu morali neprestano prigovarjati, da ni zaspal. Končno so rov toliko razširili, da se je mogel mladi Maurin stlačiti skozenj in priti nesrečniku za hrbet. Tam so mu dali vrtalo, da je jamo širil od znotraj. Pozneje se je še neki gasilec pridružil dečku m ob 18., torej 45 ur potem, ko sta Pendl in Maurin stopila v jamo, so mogli Pendla rešiti. Z nosilnico so ga spravili v St. Martin ter ga oddali v zdravniško oskrbo. O modi Stari Jakob Burckhardt je pisal L 1882.: »Od kar pomnim, je obstajalo početje dam v tem, da so večinoma strahotne mode napravile z mnogo okusa spet znosne.« Proti koncu sedemdesetih let preteklega stoletja so bila moderna pretirano tesna oblačila. O cesarici Elizabeti, ki se je navduševala za to modo, so zlobni jeziki pripovedovali, da si daje svoje jahalne kostume šivati na golo telo, samo da bi bila videti čim bolj vitka. In neka dama iz najvišje družbe je pisala 1. 1877. o svojem zaročnem oblačilu: »Bilo je tako tesno, da se nisem upala jesti!« Okrog 1. 1910 so neke pariške modne tvrdke, kakor se bodo odrasli še spominjali, poskusile uvesti hlače za ženske. Neki plesni mojster je izumil celo poseben ples za dame v hlačah. V splošnem krohotu in ogorčenju je ta modni poskus kmalu propadel. Moda prekomerno širokih klobukov je začela razsajati proti začetku novega stoletja. Dovtipneži so tedaj trdili, da prekaša marsikakšna dama po obsegu srednjo družinsko mizo. Peresje, ki je okrasilo« te nestvore, je dobilo, kakor znano, naziv »pleureuses«, ker je spominjalo na vrbe žalujke. Newyorški zakonski možje so 1. 1914. trosili tretjino svojih dohodkov za garderobo svojih žen. Bikoborbe v Barceloni V Madridu se razvija po francoskih vesteh povsem normalno življenje, tako tudi v Barceloni. Zadnjo nedeljo je katalonska vlada priredila tu celo bikolx>rbo v korist svojcem padlih rdečih miličnikov. Bikobor-bi je prisostvoval tudi predsednik generajl-dada Comipanis. S čim se hrani Evropa? Angleži imajo po svetovni vojni večji tek nego prej Odsek Društva narodov za vprašanje pre hrane je izdal te dni zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da uživajo Evropejci po vojni več zelenjave, sadja in boljših mesnih vrst nego pred vojno, nasprotno pa je padla potrošnja vina, piva in kruha-Posebno podrobne eo številke, ka se tičejo Angležev. Iz teh številk je razvidno, da imajo prebivalci Albiona po vojni večji tek nego prej. V letu 1909. do 1913. je odpadlo na vsakega Brita letno na primer 110 kg sadja, predlansko leto pa 22o kg. Za zelenjavo znašata ti dve številki 120 in 320 kg, za maslo 32 in 300 kg, za sir 14 in 270 kg, za sladkor 140 in 235 kg, za jajca 104 kose in 146 kosov. Nasprotno pa je Anglež pred vojno snedel povprečno 400 kg krompirja na leto. 1. 1934. pa samo še 200 kg. Mesni konzum se je znižal od 260 kg na 200, pri čemer je narasel konzum boljših vrst mesa. Psenične moke so porabili pred vojno okrog 420 kg na leto in glavo, predlansko leto pa komaj 180 kg. Dva lopova V okolici Grecy-en-Brie je neki neznanec že nekaj časa uničeval kmetom živali. Orožnikom je na zadnje uspelo, da so ga zasačili, šlo je za nekega 291etnega mesarskega pomočnika, ki je izpovedal, da je svoje hudobije uganjal po naročilu svojega mojstra, mesarja Andreja Clouda. Za stvarjo je bila prebrisana špekulacija. Poškodovane živali je bilo treba vedno takoj zaklati in Cloud jih je kupoval po nizki ceni. Tako je n. pr. kupil kravo, ki jo je bil sam prodal nekemu kmetu za 3000 frankov, za 400 frankov, potem ko ji je bil njegov pomočnik prerezal eno izmed nog pri podkolenici. Bajadoz v rokah španskih upornikov Neki portugalski novinar je poslal londonskemu Reuterju poročilo, da je zahtevalo zavzetje Bajadoza na meji Portugalske ogromne človeške žrtve. V mestu ni bilo ulice brez barikade, ki so vse do vrha pokrite z gomilami človeških trupeL Borba na nož je bila tako ostra, da so morali uporniki zavzeti vsako ulico posebej. Tudi na cestnih križiščih ležijo kupi mrlicev, ki jih niti ne morejo pokopati v zemljo, ker ni za to dovolj časa in prostora, temveč jih sežigajo na brzo roko. Najimovitejše Angležinje Lady Yule in hči — Lady Mountbatten — Vlom pri Lodlow—Milijonarka iz lastne spretnosti in podjetnosti Francoski listi priobčujejo to značilno sliko iz španske državljanske vojne. Miličniki, med katerimi prevladujejo ekstremni levičarski elementi, merijo s puškami na monumentalni kip »Sveto srce Jezusovo« v okolici Madrida. Ta kip nima le pomena kot umetnina, ampak označuje hkratu natančno zemljepisno središče španske države. Pravijo, da bodo na mestu tega kipa postavili nov spomenik v čast in slavo braniteljem Madrida v sedanji bratomorni vojni Kakor smo že poročali, je dala kralju Edvardu VIII. jahto »Nahlin«, s katero se sedaj vozi po našem morju, na razpolago lady Yu!eova. Ta dama je ena najbogatejših na Angleškem, vdova po škotskem ve-lebrgovcu. ki si je v Indiji nabral kup milijonov. Lady YuJeova živi s svojo hčerko Gladys na svojem posestvu. Obe dami sta izvrstni jahalki in često daleč potujeta, za kar si je dala maiti zgraditi fevdalno jahto »Nahltin«. Prav tako bogata kakor ona je tudi lady Louis Mountbatten, rojena Edwina Ashle-yeva. Ta dama je vnukinja sira Ernesta Cas-sela, enega najbogatejših londonskih bančnikov in filantropov. Sir Caseel je bil eden izmed maloštevilnih zaupnih prijateljev kralja Edvarda VII-, deda sedanjega angleškega vladarja. Lady Mountbattenova je strastna športnica, posebno rada ima jadralni šport. NajbogatejSa med imovitimi Angležinjami pa bo lady Lodlow, vdova po kralju diamantov Juliju Wernheru. Ta je bil osnovatelj južnoafriških demantnih rudnikov. 8 katerimi ei je pridobil velikansko imetje. Ko je umrl. je njegova žena podedovala 11 milu jonov funtov šterlingov. Pozneje se je poročila z lordom Ludlowom, ki se je smrtno ponesrečil na lovu. Lady Ludlow šteje med najbolj znane londonske mecenke. V njenem salonu se zbirajo najslovitejSi umetniki našega časa. Pred dvanajstimi leti eo ji vlomilca odnesli za četrt milijona funtov draguljev in nakita. Med ženskimi K rezi na Angleškem je omeniti tudi Dorothy Pagetovo, hčer lorda Queenborougha. Ta dama se bavi predvsem z negovanjem dirkalnih konj in je že čeeto dosegla najvišje nagrade na dirkah Po materi izvira iz Newyorka. Med bogate Angležinje spada nadalje lady Dalziel, ki je po lordu Dalzielu, ravnatelju družbe PuL manovih vozov podedovala več nego dva milijona funtov, kar je sicer malo v primeri s sedmimi milijoni, ki jih je podedovala lady Houslonova po svojem možu, brodolast-niku Houstonu. Tri milijone funtov je podedovala ga. Mac Donald Buchananova po svojem očetu lordu \Voolavingtonu. Končno naj med bogatimi ženami Anglije omenimo še lady Burtonovo. Dočim si te ženske niso pridobile bogastva s svojim delom, temveč po zaslugi svojega rojstva ali svojih mož, je z lady Rhondda-jevo drugače. V svoji mladosti je bila strasi-na feministka in so jo pri nekem zborovanju sufražetk celo aretirali. Bila je tudi med redkimi, ki so se rešili ob potopu »Luzitanije«. Po vojni se je bavila samo s poslovnimi zadevami in je nekaj časa iz dajala velik tednik. Znala 6e Je iz skromnih začetkov dokopati do milijonarke in je zelo ponosna na to, da je to postala 6 svojim delom. ANEKDOTA Vsem je bilo znano, da sta se kneginja d' Harcourtska in markiza de Sevigne rodili isti dan. Markiza je zato nekega dne rekla kneginji: >Nič ne pomaga, madame, morava se sporazumeti, koliko svojih let bova priznali drugim«. VSAK DAN ENA Praktičen možakar »Gospodična — ali prav vidim — Vi ne plešete?« »Ne, gospod. Doslej me m še nihče prosil za ples«. »Saj to je naravnost sijajno! Potem Vas pač lahko poprosim, da mi čuvate sedež ta čas, ko bom jaz plesal«. (»Tidens Tegn«) ZANE GRET: -CetrfeE. '20. Vin. 1935= 50 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Sirova brca je pregnala Izakove sanje. Tršast Indijanec ga je potegnil kvišku in ga pahnil iz šotora. Bilo je zgodai zjutraj. Solnce se je pravkar vzdihovalo izza nizkih gričev na vzhodu, in njegovi žarki so rdečili robove megla, ki so nalik velikemu belemu zastoru visele nad reko. Dasi ie bil zrak topel, je stresla Izaka groznica. ko mu je veter rahlo dihnil v obraz. Z dolgim pogledom se je ozrl na vzhajajoče solnce, proti tistemu vzhodu, ki je do nedavnega upal. da ga bo še kdaj videl, nato pa odločno za zmerom odvrnil obraz. Vzlic zgodnji uri so bili Indijanci že pokonci, in njihovi glasni klici so se razlegali po vsej dolini. Stražarji so gnali ujetnika po glavni vaški ulici, in za njim se je valila vreščeča truma skvoj, mladih vojščakov in otrok, kj so obmetavali omrženega >Dolgega noža« s kamenjem in krepeljoi. Kmalu so bili prebivalci tabora zbrani na zelenem, podolgovatem prostoru sredi vigvamov. Ko je ujetnik prišel, so se postavili v dve dolgi vrsti, druga nasproti drugi, tako da je bila med obema nekaj čevljev široka ulica. Izaku je bilo teči skozi šibe. kar je bila ena izmed najhujših indijanskih muk. Vsi Člani rodu razen Sejalca in mekaterh glavarjev so se bili uvrstili v to dvojno verigo. Majhni indijanski dečki, komaj tolikšni, da so mogli vreči kamen, dekleta in skvoje s šibami ali sulicami, korenjaški mladi junaki z bleščečimi se tomahoki, srditi zrelj vod-ščaki, vihteči grča ve bojne kije — vsi so stali v vrsti in rjoveli in mahali z orožjem, da jih je bilo groza pogledati. Dalj so znamenj©, in Izak, slečen do pasu, je zdir-jal kakor srnjak. Poznal je indijanski način teka med šibami Ob začetku dolge ulice so stali starejši voj-ščaki, in tu je bila najhujša nevarnost. Kakor blisk je švigal med vrstama, se potuhoval zdaj na to, zdaj na ono stran, smukal pod dvignjenim orožjem naprej, s komolci odbiijal udarce, kolikor ie bilo mogoče, pobil tu vojščaka na tla in ohromil tam drugega s tem, da ga je po bliskovo udaril v žličico vse to, ne da bi le trenutek oddnehal s hitrostjo, tako, da ga je bilo Indijancem silno težko zadeti. Ko je imel to nevarno bojno vrsto za seboj, je bilo zanj teka med šibami konec, zakaj skvoje in otroci so se pred njegovimi krepkimi pestmi vre-šče razbežalii. Stari glavar je pohvalno zagodrnjal. Na Izakovem čelu je temnela bunka, in nekaj kapljic krvi se je zlivalo s kapljami njegovega znoja; na njegovih-golih plečih in rokah je bilo videti nekaj prask in pod-pluteb; a hujše rane 'ni imel nobene. To je bila umetnija, ki I v zgodovini teka med šibami skoraj niso pomnili enake. Ko so ga z namočenimi jermeni privezali h kolu sredi trate, so jeli otroci, skvoje in mlajši junaki plesati okoli njega in rjoveti kakor truma peklenščkov. Stare skvoje so mu zabadale ostre, v slani vodi namočene paličice v meso. Dekleta so udri- hala po njem z vrbovimi šibami, ki so puščale na njegovih belih ramenih rdeče proge. Junaki so lu-čali svoje tomahoke v kol, tik ob Izakovi glavi, ko' likor blizu so le mogli ne da bi ga zadela. Izak je kaj dobro poznal indijansko naturo. Da si okrajša muke. mu je ostajala samo ena pot: moral si je izsiliti spoštovanje teh divjakov. Vedel je. da bi mu vsak klic za milost povečal trpljenje in nikakor ne bi pospešil njegove smrti, ampak bi oboje do skrajnosti podaljšal. Sklenil je bil, da umre brez glasu; sklenil je bil, da se pokaže do vseh muk popolnoma ravnodušnega, zakajj to je bila edina, čeprav daljna možnost, da mu Indijanci prizaneso. Ali pa — če bi se mu jih posrečilo tako raztogottfi, da bi ga pri priči ubili. Tudi v tem primeru bi si prihranil vse neznanske muke, ki so jih pripravljali svojim žrtvam. Zal, mlad vojščak je lučal na deset, petnanst, dvajset korakov lesketajoč se tomahok, itn vsakikrat se je ostro rezilo sekiric komaj palec od Izakove glave globoko zadrlo v kol. S ponosnim, zaničljivim obrazom je Izak srepo gledal predse, ne meneč se za mučitelja. »Mar misij indijanski deček, da more belega vojščaka prestrašiti?« je nazadnje zaničljivo diciial. »Naj gre in si v boju zasluži orlova peresa. Bledokožec se mu smeje.« Mladi vojščak je razumel huronš£;no, zakajj srtraš-no je zakričal in znova vrgel tomahok, ki je to pOt odrezal Izaku pramen las z glave. Tega izbruha togote si je Izak želel; upal je, da bo ena izmed bleščečih sekir slabše namer.iena od prejšnjih in ga bo na mah ubila. Toda razjarjeni mla- denič- ni več utegnil Iučaii orožja, kajti Indijanci so se mu jela rogaiti ki so ga pahnila iz vrste. Z,daj so se jeK tudi ostali vojščakj kosali v spretnosti lučanja nožev in tomahokov, a njihovo prizadevanje je izvabljalo Izaku samo posmehljive besede. Njih. orožje se je zadiralo v kol, dokler ni okoli Izakove glave in ramen zmanjkalo prostora za nože in sekirice. »Beli orel je naveličan paglavcev,« ae Izak zakli-cal glavarju, ki je stal nedaleč od njega. »Kaj vam je storil, da ga dajete otrokom za igračo? Dajte mu, da umre smi^i, kakršna se spodobi glavarju.« Dekkita so bila zdavnaj odnehala v svojem prizadevanju, da ba izmučila ujetnika. Celo utrjene stare skvoje so se bile umaknile. Ujetnikov ponosni, zali obraz, njegova vzravnana drža. zaničljivj izraz njegovega obličja in njegova ravnodušnost do prask in podpluteb — vse to jam je šlo do živega. Ne tako vojščaki. Ko so videli, da se belokožec posmehuje vsemu, kar so počenjali, da bi mu zlomili pogum, so se obrnili k Velikemu drevesu; na ukaz tega glavarja so Indijanci nehali plesali kolo in stopili v širok krog. V naslednjem trenutku je stopil na sredo kroga vojščak visoke rasti s polnim naročjem butar. Vzlic njegovim železnim živcem je izpreleta Izaka groza. Pripravljen je bil na to, da ga bodo gonili skozi šibe dtn mu živemu sneli skalp; pripravljen je bil na to, da mu bodo trgali nohte s prstov in sipah smodnika in soli pod kožo; ker pa ni bil ubil nobenega člana tega rodu, ni irirtft za trenutek pomislil na to. da bi ga utegnili živega sežgati. Ta misel je bila neznosna. Kulturni pregled Italijanski slovar slovenskega jezika Prijetno presenečen vzameš v roke pravkar izišli »Dizionario delle lingue Italiana -Slovena«, ki ga je sestavil Giov. Androvič in izdal založnik Antonio Vallardi v Milanu. Knjiga šteje 712+102 strani v osmer-J-:i, obsega slovensko-italijanski in italijan-eko-slovenski del, predgovor in slovensko plovnieo (slednjo od str. rimska 15 — 102). 3>o besedišču presega Androvieev slovar vsa dosedanja dela te vrste in nedvomno pomeni tudi s čisto slovarskega zrelišča jvoliko dejanje. Toda Androvičev slovar ni samo slovar, marveč je tudi kulturni pojav. Nemalega pomona je že samo dej&tvo, da ga je izdal milanski založnik v obsegu, ki doseza obseg slovarjev drugih narodov in da ga je, ika.kor izvemo iz predgovora, sam želel izdati v tej obliki. Sestavljalec G. Androvič je pripravljal svoj slovar že dalje časa. V »Appuntiih« ob koncu slovnice pravi, da ga je pokojni dr. Janez Krek že 1.1914. vzpodbujal. naj bi sestavil slovar obeh jezikov; priznava, da je potemtakem Krekova zasluga, če se je bil lotil tega dela. V Milanu izišli veliki italijanski slovar slovenskega jezika je kulturni pojav že sam po sebi. Še bolj pa po predgovoru, ki ga .•e spisal sestavljalec Giovanl Androvič (že v italijansko-jugoslov. obliki imena je ne-Ikaj, kar vzbuja pozornost!). Ta predgovor je odkrit in jasen zagovor slovenskega jezika in kulture. Poslej bo vsak italijanski L.a Crise et 1' Etat moderne«, dalje »Les Lois de la politique francaise« in več Itudlj o Machiavelliju, čigar življenje in delo je mnogo proučeval. Benoist je umel vzorno združevati obsežno znanje znanstvenika s spretnim peresom žurnalista, kar ima v Franciji že staro in častno tradicijo. Dr. František Tich? ki je nedavno praz- j noval petdesetletnico, sodi med navdušene češke prijatelje Jugoslavije. O tem pričuje zlasti njegova knjiga »Dubrovnicka vidS-ni«, zbirka liričnih esejev ki je izšla v krasni bibliofilski opremi. V nji podaja dr. Fr. Tichjr (pod psevdonimom Zdenek Bro-man) svoje vtise iz Dalmacije, zlasti iz Dubrovnika, ki sra je spoznal in vzliubil ob priliki mednarodnega kongresa PEN klubov. Dr. Tihy je znan zlasti kot prevajalec iz slovanskih jezikov in iz francoščine. V »Slov. prehledu« in v literarnih prilogah čeških naprednih listov so izšli njegovi številni prevodi in referaFal-staff« iz Salzburga (dirigent Arturo Tosca-nini). V I- odmoru: čas, vreme, poročila, spored obvestila. V H. odmoru: glasbeno predavanje. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.20= Plesne skladbe za dva klavirja (gdčni. Božena Šapljeva in Silva Hrašovčeva). Petek 21. avgusta Ljubljana 12: Odlomki iz opor (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Zvoki iz Španije (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. - 19.50: Plošče. — 20.10: Ženska ura: Kaj mora vedeti gospodinja o sladkorni bolezni in dieti (gdč. Milena Še-r-kova). 20.30: Po operetnem svetu. Spevi in fantazije. Sodelujeta gdč. Štefka Korenča-nova in Radio orkester. — 22: Cas, vreme poročila, spored. — 22.20: Narodne pesmi na ploščah. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17: Pesmi in violinske skladbe. — 19.50: Plošče. — 20.20: Lahka glasba, — 21: Prenos iz Zagreba. 22.20: Orkestralna glasba, — Zagreb 20: Klavirski koncert. _ 20.30: Pesmi. — 21: Violinske 'skladbe. —: 21.8& Orkester ' "Mandolin/1 22.15: Lahka in plesna muzika. — Praga 18.45: Plošče. — 20.15; Lahka glasba, — 20.40: Zvočna igra. — 21.30: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.15: Lahka glasba, — Varšava 19.45: Lahka glasba, — 21: Orkestralen koncert — 22.15: Plesna muzika. — 23: Plošče. Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Plošče. — 17.20: Koncertna ura, — 19.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — 22.10: Iz starega Dunaja. _ 23.20: Ameriški plesni orkestri. — Berlin 19.20: Baletna muzika. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 21.30: Plošče. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta, — Munchen 19: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščaJ«. — 22.40: Lahka godba in ples. — Stuttgart 19: Pester program na ploščah. — 20.10: Mešan program za pasjo dni. — 21.30: Plošče. — 22.30: Lahka godba orkestra, — 24: Nočni koncert: Weberjeve skladbe. Iz Živlienja na deželi Iz Ptuja j— Smrtno ponesrečeni delavec Jože Kro&eij, o katerem smo poročali, da je padel v rudnik in se ubil, je bil zaposlen pri podružnici rudnika železarne v Sto-rah, ki ima v Javorski vasi (občina Ptujska gora) svojo rudniško jamo, imenovano >V Medvedcah«. Krošelj je v soboto zjutraj okoli 4. ure tiral rudniški vagon-ček. Pq jami pa ni pravočasno opazil, da so vrata odprta. Z vagonom vred je tre. ščil v globino in se ubiL j— Sestri je rešila življenje. 73etna Ju-lijana Vinkova v Težnj pri Podlehniku se je v nedeljo igrala pred hišo s svojo 121etno sestrico. Blizu hiše je vodnjak, ki je nizko ograjen, vendar zelo globok. Nenadno je Julčkj izpodrsniio jn se je prekucnila v vodnjak. Hrabra sestrica pa se je takoj spravila za njo, jo potegnila k sebi in jo rešila iz vode. Vendar pa si je Julčka pri padcu zlomila desnico in so jo morali prepeljati v bolnišnico. j— Dober kupec. Nek; Janez B. iz št. Lovrenca na Dravskem polju je šel v Maribor k zastopstvu tovarne Remington kupovat pisalne stroje. Predstavil se je za mlinarja in je nastopal tako sigurno, da mu je trgovac dal zapored dva stroja na obroke. Ker pa potem dalje časa ni bilo nič slišati o Janezu, se je trgovec podal na kupčev dom v št. Lovrenc. Tam pa je pri orožnikih dognal, da je Janez B. oba stroja prodal in sicer prvega v čakovcu za 2100 Din, drugega pa v Varaždinu za 2200 Din. Sokol Župni prosvetni tečaj. Vse udeležence župnega prosvetnega tečaja opozarjamo da prineeo v tečaj seboj telovadno obleko, ker se bo vršila vsak dan tudi redna telovadba. Nadalje ponovno opozarjamo vse tečajnike, da se točno javijo v nedeljo zvečer v Ljubljani, da se bodo mogla predavanja točno pričeti. Vsa nadaljnja navodila bodo prejeli tečajniki pri otvoritvi tečaja, Predsednik ŽPO. QQQQQQQ(SQQQ9@@ Tovarna mila sprejme s takojšnjim nastopom mojstra za kuhanje mila, • za pralna in toaletna mila, ki je vešč tudi piliranja. Ponudbe poslati s prepisi spričeval in pogoji na »Propaganda« d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »4165«. eeeeeoeeeooooei Vzorec poSIJe zastonj »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. --— 1—■ -i_— T..... 1 Tvrdka Brača Graner javlja tužno vest, I 1 da je njen član, gospdd §9 Hinko Graner, st .v 1 ' 1 dne 19. avgusta nenadoma preminil. Počivaj v nriru! Pogreb bo v četrtek, dne 20. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice izraelitskega pokopališča v Cakovcu. 1 CAKOVEC, dne 19. avgusta 1936. n Brača Graner, n I tvornica čarapa, vrpca i trakova, Cakovec. H ,4 JI aai tsEca patrulj U — JI omatt v sli ie ah* Ko je stopila MoIy k Tomyju, se je počasi prebudil iz prividne nezavesti in pričel izpraševati, kje je. Sredi pogovora pa so ga bolečine premagale, da je .padel resnično v nezavest. Vojvodi je postajala zadeva vse bolj neprijetna. □□□□□□□□□□□ »Zopet si nam skuhal lepo kašo. Pustil bi smr-kovca ležati, bi ga že kdo pobral. Nas tarejoj druge skrbi.« 59. »Pojdita in storita, kar sem naročil. Pustita že to večno zabavljanje.« Copyright »Pantneon« & »Jutro«. »Zdravnik pravi, da je to samo trenutna slabost, ki bo r* naglo izginila. Za sedaj naj deček poduha malo tole stekle- ničico z etrom.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20-—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Dm 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17.-^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSM m - odgovor, priložite U1I1 fr* ▼ Znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« lleseda 1 Din, davek 3 Din ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. 2 dobra jelonoša poštena, zmožna nemščine, sprejmem. Služba stalna, nastop takoj plača po dogovora. Naslov: Hotel Stara pošta. Kranj. 18850-1 Praktikanta za lesno stroko, Ka dela na žagi, na skladišču, za nakupovanje, prevzemanje in oddajanje lesa sprejmem. Prednost imajo oni s trgovsko šolo in znanjem nemščine. Vstop takoj. Ponudbe na naslov: Štefka Podpe-čan, Sp. Hudinje 59. pri Celju. 16877-1 Vzgojiteljico sprejmem na graščino k 8 let. dečku z znanjem nemščine. Prednost imajo one z dovršenim učiteljiščem ter po možnosti z znanjem angleščine. V poštev pridejo starejše gospodične. Ponudbe na naslov: Štefka Podpečan. Sp. I [udinja 50. pri Celju. 18876-1 Prodajalko ki bi zastopala šefa, sprejme manufakturna trgovina. Potrebna kavcija v gotovini 15 do 20.000 Din. ki so obrestuje Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in agilna«. 16831-1 Trgovski pomočnik skladiščnik in komisijoner, dobra moč, dobi takoj mesto v veletrgovini špecerijskega in kolonijalnega blaga. Pogoj samski, mlajša moč, agilen ter dober poznavalec blaga, služba stalna. — Reflektira se na res dobro izvežbano moč. Ponudbe pod »Agilen pomočnike na ogl. odd. Jutra. 18829-1 Kontoristinjo ki ima veselje v trgovini x mešanim blagom sodelovati, veščo nemške in slovenske 3ten^«rr:ifi'«. -nrei-me tvrdka Norb. Zanier & s n, Sv. Peter. Savinj. dolina. Prosim le pismene ponudbe katerim naj se priložijo slike in spričevala. 18779-1 Predilee izurjen na selfaktorju, dobi takoj stalno mesto. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali ali prepisi aa Joško Povh. Novo mesto. 16880-1 Mesarski pomočnik vešč v sekanju mesa (na čeku) in izdelovanju raznovrstnih klobas, salam, dobi takoj mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 18990-1 j Potnik sadjarske in vinarske stroke ki že mnogo let nakupava in prodaja po vsej dravski banovini, ki je povsod dobro znan, skrajno pošten človek, išče primerne službe. Mogel bi položiti tudi malo kavcijo. Ima izvrstna spričevala velikih tvrdk vinske in žgenjarske stroke. — Ponudbe prosi pod šifro »Ugoden nakup in prodaja« na ogl. odd. Jutra. 18834-5 Pekovski pomočnik mlajši dobi stalno službo. Pismene ponudbe na podružnico Soklič pekarna Bled I. Nastop s prvim septembrom. 18878-1 Dva slikarska in pleskarska pomočnika se takoj sprejmeta. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 16904-1 Frizerko ali frizerja sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Gra-cija Turin, Tivat, Boka Kotorska. 18782 1 Poslovodja samostojna moč za trgovino * mešanim blagom, mlinskimi izdelki in deželnimi pridelki, s kavcijo — dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen poslovodja*. 18781-1 Čevljarskega pomočnika za zbita dela. sprejmem takoj z vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 18885-1 Službe išče Vsaka beseda 60 par; Iavek 8 Dia. ca dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 1g Din. Agilen manufakturist verziran isto v konfekciji, galanteriji z 10-letno prakso, star 28 let ne poročen, vešč slov. in nemškega jezika, vajen mesta in dežele z referencami želi pre-meniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bra agilna moče. Zastopstva tvornic išče dolgoletni potnik za Beograd in vso Srbijo. Sprejema komisijska skladišča. Resne garancije. Ponudbe na Publicitas, Beograd. poš. pretinac 60 pod br. 1601H. 38780-5 Brezposelnega potnika zelo agilnega, samsko mlajšo moč, ki bi uspešno delovala v konkurenčni borki, sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna živil 3399«. 16868-5 (Vajenci (Ce) Staro kolo štedilnik, omaro za " obleke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 16895-111 Kolesa poniklana in pokromana vseh vrst nemških znamk radi direktnega uvoza ix Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina Tyrševa 36. 10856-14 Družabnika z kapitalom od Din 50.000,-naprej, iščem Z3 povečanje dobičkanosnega podjetja. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dobička-nosno« 16905-16 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam ta september 12. Hrenovi ul. 16S37-21 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo, prvovrstno ia glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo. Pov-šetova 10. Telefon 25-91. 209-33 H Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizersko vajenko katera se je že nekaj časa učila, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Istotam sprejmem frizerko za izpo-maganje za ob nedeljah. Štefan Osojnik, brivec, Kranj. 16S94-44 Absolvent * gradbene delovodske šole z enoletno prakso in šoferskim izpitom želi namestitve. Pogoji jako ugodni. Naslov v vseh posl. Jutra. 18903-2 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika ali potnico s kavcijo 500 Din sprejmem Štepanja vas 1B5. 118888-5 G. Th. Rotman: MIha Klapouh iin njegovi prijatelji 115 Ali — o groza! Mahoma je zadonelo glavarju na uho: »Roke kvišku!« in ko se je zbudil, sta izza šotornega platna štrleli cevi dveh pušk! Tako urno je vzdignil roke, da se je zavalil s postelje na tla. Tisti mah sta planila gospod Habberton in eden izmed Arabcev v šotor- Prodam Beseda 1 Din, Iavek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pravilna keglišča sestavne dele Istih, montažo ln popravila po inozemskem strokovnjaku oskrbi: čefeiin, Ljubljana Tavčarjeva 3. 18625-6 Naprodaj je več visokih omar, postelje, kredenca, tapec. stoli in erker, divani, fotelji in bardžere, umivalnik, vitrina, brok. štokrla, različne mize. orig. olj. slike, pregrinjala za postelje in mize,, preobleke za centri, peči avto »Adler«, 4-sedež. limuzina in 6cevni radio »Ingelen« — v vili »Nasta«, Tržaška cesta 4a. — Vsak dan od 10— pol 12 in od 3—7. 08906-6 /J Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva in stika prodam poceni. Borštnikov trg 1. dvorišče. 16S99-39 Mešalni stroj za beton manjše dimenzije za 3 mesece na posodo event. v nakup se išče. Ponudbe 1. odd. Jutra og: goje na pod vPo-16893-29 IM/llfMB Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa kupite najbolje prt A. Adamič & Co. Ljubljana. Igriška nI. 3. Zaloga dirkalnih koles in pribora. 18345-111 Besed« 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS nesek 17 Din. Moderno jedilnico lepo ceno prodam. — tudi na obroke. Naslov v vseh posl. Jutra. 36897-12 n ragocenosti Besed« 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih eeoah CERNE - juvelii Ljubljana. VVolfova ulica 3. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk. 17078-16 Hranilne vloge vseh hranilnic in posojilni« kupujem po najvišji ceni in proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38—10. — Priložite znamke. 303-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke. Mestne hranilnice ljubljanske in po dogovoru tudi drugih denarnih zavodov prevzamem za slikarska in pleskarska dela tudi izven Ljubljane. Najnovejši vzorci. — Delo točno io solidno pod garancijo. — HLEBS JAKOB, d. z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. — Telefon 30-70. 1880e-ii6 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek aj*. bančnih kredit poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14/1. 17356-16 Hranilne vloge podeželskih zavodov članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug do zneska Din 100.000.- kupim takoj proti gotovini. Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. 18901-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom x vsem trgovskim inventarjem brez blaga oddam pod ugodni mi pogoji z dnem 1. septembra v najem. Lokal se nahaja v centru prometnega kraja, v neposredni bli žini farne cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .»•Prometna trgovina«. 18504-17 Gostilno restavracijo, kavarno, vino toč ali bufet vzamem i najem ali na račun. Ponud be na ojjl. odd. Jutra pod »Dobrb idoča«. 16883-17 špecerijsko trgovino dobro vpeljano vzamem najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam denar«. 16900-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D'n Gostilna na tujsko-prometneui kraju zraven tekstilne tovarne bližini Maribora naprodaj. Zraven spada tudi vodna žaga 24 K S. ngoden prostor za lesno trgovino. V plačilo sprejmem knjižice mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Gostilna«, Maribor. poštni predal 24. 16S7M9 Trgovino v Kranju špecerijskim blagom — ugodno oddam zaradi prezaposlenosti. Prevzeti je nekaj blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18417-19 Trgovino na prometni točki blizu Ljutomera prodam z zalogo oziroma dam v najem pod ugodnimi pogoji. Promet 500.000 letno. Potreben kapital Din 16.000.- za prev-zim zaloge, ostalo na obro ke. Dopise poslati na o^l odd. Jutra pod »Zlata ja ma 8981«. 18930-!© Več pisarniških prostorov oddam skupaj ali posamezno po nizki ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 18838-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjS znesek 17 Din. V bližini Kranjske gore naprodaj pod najugodnejšimi pogoji lepa nora opremljena vila celi kom-fort, ejektrika, vodovod ter stalno zasedena. Naslov v vseh posl. Jutra. 16875-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslov« Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje pritiklinami. oddam za september v Hrenovi ul. 1?. 16837-L KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" Tyrfieva 36, tel. 87-16 Enosob. stanovanje nizko pritličje, v vili ta tobačno tovarno oddam s 1. septembrom. Predsoba, stanovanjska kuhinja, velika soba, kopalnica, shramba, WC, drvarnica, uporaba pralnice. Din 450.- Šivic, Glinška 4. 1889(2-21 Stanovanja Stanovanje obstoječe iz »obe. kuhinje in kopalnice ter ev. predsobe iščem za 1. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 september«. 18196-21 a Vsaka beseda 2 D n; Iavek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši tDesek 80 Din. Kopač R. vrni se takoj. 18908-34 Dijaške sobe Beseda 1 Din, Iavek 3 Din /a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dijakinjo sprejmem na celo oskrbo pri nemški go«pej. Naslov v vseh posl. Jutra. 18897-32 OljIiJTin T* Beseda 1 Din, davek 3 Din /a šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam takoj poceni. Gosposka ul. 10/1. 16886-23 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve gospodični ves teden odsotni iščeta prazno sobo s posebnim vhodom v vzhodnem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica« 189S9-23a Višji uradnik išče zračno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 102«. il6007-23a Že mtve Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjš! znesek 90 Din Gospodična 34 let išče v svrho ženitve poznanja z višjo izobrazbo primernim imetjem. — najuglednejše preteklosti, z osebo višje stopnje ali dobrim posestnikom. Ponudbe na podruž. Jutra Jesenice s sliko pod »Inteligent«. 16874-25 Informacije. Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naalova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psihografolog FELIKS GLOBOCNIK na Jesenicah, hotel Novak. Sprejema dnevno 9—12, 2 —7. Obiske po hišah vrši po 7. uri tvečer po dogovoru. Dela no strogo znanstveni podlagi. 16796-31 VSEM LETNIM OBLAČILOM PERILU itd. SMO ZNIŽALI CENE DO SKRAJNOSTI. Anton in Vladimir P RE SKE R Sv. Petra c. 14. Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Damska zlata ura z verižico se je izgubila na poti od Savice na Komni v petek. Pošteni najditelj jo naj odda pri urarju Kajfe-žu Ljubljana Miklošičeva cesta 14. 18909-28 Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva nI. St. 5. K Razglas o licitaciji. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru L javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni na dan 14. septembra 1935 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. št. 8, soba št. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša Din 167.198.70. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70/XXIX z dne 26. ni. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko. se že desetletja uporablja v vseh državah sveta. Napravljen je posebno za nežno žensko kožo in se ga lahko dobi v najraznovrstnejših niansah barv. In tako vsaka dama, bodisi da je blondinka, brinetka ali črnka, lahko dobi za svoj teint barvo pudra, ki ji odgovarja. Diskretno parfumiran Kaloderma-puder daje Vaši koži baržunast izgled. Za poletne mesece priporočamo barvo Brune Claire, ki prekriva vse znake na licih. JttserfVajie v „@utru"! i Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Klanjajoč se neskončni Previdnosti božji naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, stari oče, brat in stric, gospod OTTO TUTTA STAVEC V POKOJU danes dne 19. avgusta ob %5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti v 74. letu starosti odšel iz doline solza v boljše življenje ter ranjkega priporočamo v molitev. Pogreb se bo vršil v petek 21. avgusta ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Hranilniška cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 19. avgusta 1936. ŽALUJOČI OSTALI. -rejuje Davorin Rartjen* »- izdaja ea Eonsordj »Jutra« Adotf EUbnikag. — &a Narodno tiskarne d.