59. številka.
Ljubljana, v torek 11. marca
XY1L leto, 1884
Izhaja vsak dan *ve*«»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-operske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., zn četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari.
Iz državnega zbora
Z Dunaja 11. marca.
Ker v Avstriji že dosti let ni navade, da bi se državni zbor vsako leto zaključil in potem zopet slovesno odprl s cesarskim nagovorom, tedaj je tudi le VBacih gest let prilika dana, razvijati misli o obenem politi^kem položaji v adresni debati. Zato pa se je ugnezd la navada, da stranke uporabljajo državni proračun, povedati svoje težnje in mnenje. Budgetna debata nadomestuje adreso. In bila je res vsako leto več ali raenj viharna. A človek se vsemu privadi, ker sčasoma spozna, da so vse Se tako ostre besede bob ob steno, dokler manjka potrebne sile, in da najduhovitejši govori nobene vlade ne spravijo iz ravnotežja, dokler ni pretekel njeni čas. Carneri se že tretje- ali cetrtokrat napenja, da bi svetu dokazal pogubljivost sedanje vladne sisteme in riše grofa Taaffeja, kot tistega nesrečnega državnika, kateri dela nevedoma na propad Avstrije. Carneri bere svoje govore, in ker je mož kratkoviden, in vsled telesne bromosti silno nervozen, dela on sam s svojimi govori nekak patologičen utis. Konča pa vseh-j s kvcim „šlagerjem", na katerega se menda že pol leta poprej pripravlja. „Uboga Avstrija 1" klical je elegično leta 1880, a letos je delal ko-rajžo bebi in svoji stranki, tolaži vsi jo z ne ravno novo frazo: „Naša je prihodnjost!"
Danes je minister Pražak odgovoril na znano interpelacijo zastran izreka o češkem državnem pravu, češ, da je mislil le na državni osnovni zakon. Pri tej priliki je ostro zavrnil Carnerija, kateri je bil govoril o denuncijantstvu mej sodniki, da tako za-sramovanje soduijakega stanu bi se ne smelo slišati v nobenem parlamentu. Končuje izrekel je upanje, da bode ideja spravi;ivosti sčasoma povsod prodrla. (Smeh na levici.) Tistim nemškim poslancem pa, ki se ne dado oplašiti od sedanje zveze z večino, izreče zahvalo.
Potem je besedo poprijel predestiniraui fiuančni minister Plener mlajši. Nubena budgetna številka mu ni po volji, povsod vidi slabo gospodarstvo, potrato, nikjer štedljivosti. Hudo kritikuje delovanje tiste štedilne komisije, od katere nikjer ni videti sledil. Očita, da se je v štirih letih sedanje vlade
državni dolg pomnožil za 18o miljonov goldinarjev, aktivno premoženje pa za 17 miljonov goldiuarjev zmanjšalo. Koliko pa se je od tega zneska potro-šalo za zidanje novih železnic in druge produktivne namene, o tem molči g. Plener.
Budgetni odsek je predložil resolucijo zarad slovenskih paralelk v Gelji, Mariboru in Gorici Zastran Mariborskega učiteljišča še  velja resolucija od 1. 1880, ki še do danes ni izpeljana.
Generalna debata o proračuna se bode še le v sredo končala. Od večine bodo še govorili grof D^ieduszycki, Touner, Gregr, Ozarkivič, dr. Katrein, dr. Matuš; od manjšine dr. Menger, Russ, Weithof, Resebuuer itd.
Pri čem smo.
(Iz spodnjo Štajerske.)
V zadnjej Številki „Slovana" izraža v članku Času primerno pisanem g. —p — p. svoje začudenje, kako da vidimo, da so le poslanci, katere so volili Štajerski Slovenci, izročili spomenico „slovenskega društva" grufu Taaffe-ju itd. s kratko rečeno, kako da se povsod le nekoliko jih trudi, namreč za Slovence na Štajerskem vrla trojica Vošnjak-Goedel-Eaič, za one na Primorskem Nabergoj in Vitezič, da pa nikjer ne vidimo, da bi vsi slovenski poslanci postopali združeno, ter velik upliv, katerega bi lebko imeli, porabili v napredek slovenskega naroda.
Kar se spomenice tiče, je sicer naravno, da jo je le omenjena trojica izročila, kajti „slovensko društvo" se je v tej zadevi obrnilo samo do Vošnjaka-<3oedla-Raičo, vender pa so misli v „Slovanovem" članku popolnem utemeljene, in treba bo, da res načnemo, posebno ker do prihodnjih volitev ni več ta ko dolgo, povpraševati, pri če m da Brno s svojimi poslanci, ter ogledati si nekoliko njihovo delovanje.
Odbor „Slovenskega društva" v Mariboru obrnil se je, kakor vemo iz gotovega vira do vseli slovenskih poslancev z nujno prošujo, naj skrbijo, da nastanejo mej nami in vlado „clara pueta", da poizvejo, je li vladi res volja tudi na spodnjem Štajerskem izvesti ravnopravnost, ter posebno na učiteljišči v Mariboru in na naših gimnazijah dati slovenščiui iste borne pravice,   katere je dala slo-
venščini na Kranjskem. Će ima vlada res voljo v tem oziru kaj storiti, naj tedaj poizvejo, kdaj d p bo to storila, in naj se ne dado še dalje s praznimi obljubami odpraviti. Ravno tako naj se obrnejo do izvrševalnega odbora avtouomistične večine, da se ta odločno jedenkrat potegne za uas. Po odgovoru, katerega jim da vlada, in po vedenju izvrševalnega odbora naj se potem ravna postopanje s 1 o-venskih poslancev.
Jako je lomi iznenadilo vse, ko se je čitalo, da je zopet le naša trojica šla k ministru Gonradu, ter vprašala, kaj je z učiteljiščem v Mariboru, kaj je s spodnje-štajerskimi gimnazijami. —
Kuko je to, da se jim noben drug slovenski poslanec ne pridruži? Ali so res ostali slovenski poslanci nas zapustili ? Ali se res vsa borba za našo narodnost, in obstanek našega naroda na spodnjem Štajerskem prepušča nam samim, in našim trem poslancem; ali je res ta naša narodna borba za ostali slovenski narod in za ostale slovenske poslance le zanimiva igra, katerej ploskajo ali sikajo, kakor Rimljansko ljudstvo gladijatorjem v areni?
In kak je uspeh takegt. razdrobljenega postopanja? Budgetni odsek vsprejel je resolucijo o slovenskih paralelkah na gimnazijah na spodnjem Štajerskem in v Primorji; vsprejel jo je tudi državni zbor. Pa se li bodo tudi izvela? Ne! — Lansko leto se je minister Conrad norčeval iz nas, rekoč, da nas ne more resnimi smatrati. Letos našej trojici ni ničesar obljubil, ko je bila pri njem, in v budgetnem odseku rekel je, da se mora utrakvi-stični način poučevanja, ki je upeljan na srednjih šolah v Ljubljani, v Rudolfovem in v Kranji, fie le izkazati, predno se bode vlada odločila, raztegniti ga na Celje in Maribor. Brezvestno (gewis-senlos) bi bilo, postopati brez prejšnjih skušenj ; z drugimi besedami, da bi seizvelabudgetnega odseka resolucija, o tem ni niti misliti, ker bi bilo „g ew i ss en 1 o s".
Mi ne moremo verjeti, da bi minister Conrad ravno tako — naravnost zaničijivo — govoril, da bo h' potegnili vsi slovenski poslanci za nas.
Čehi imajo svoj klub, Poljaki imajo svoj klub, v katerem i.e posvetujejo o potrebah naroda in dežel, katere zastopajo  Kar sklenejo tukaj, to pred-
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Odgovor g. prof. Šukljeju.) (Dalje.)
Ker se je ta odgovor že tako preveč raztegnil, zavrnili bodemo le nekaj najbolj robatih očitanj iz Šukljevega modrovajija in kričanja v tržaški „Edi-nosti" št. 14, 15, 16 in 17. Njegovo samoh^alisanje njegovo poudarjanje neizmerne njegove učenosti zdi se mi tako nečimerno, da je podlistkarju pač ni treba pobijati in zavračati z najmanjšo besedo. Razsodni čitatelji so že davno pravo pogodili.
V »Edinosti" št. 15 v 4. predelu mi zabavlja zaradi kamnotiskauih dopisovalnic. Z urednikom „Slov. Naroda" sva v četrtek 21. svečana govorila o tem očitanji v „Edinosti" od 20. svečana in gosp. urednik mi lahko spriča, da sem mu pri istej priliki pokazal cel kup takih kamnotiskanih dopisoval-nic. Kup listov „Politische Correspoudenz", „Buda-pester Correspoudenz", prusjaške „Provinziar-Cor-respondeuz" in „Italienische Nacbrichten". Vsi ti listi so pristriženi in izstriženi,  kajti podlistkar jih
je dobil od jeduega glavnih urednikov nekega nemškega lista. Od istega sem dobil tudi dva lista „Correspondance universelle'' in jeden list ogerske wMugyar Hirado". Urednik mi tudi lahko spriča, da je na vseh rečenih listih bila cena zaznamovana. Po tem potu, po mnogoletnem prijatelji, souredniku precej velikega in veljavnega nemškega časopisa sem bil prišel do dotičnih podatkov v „Slovenskem Narodu". Le zloben človek more brez najmanjšega povoda sumničiti moje besede, ter jih za laži pro-javljati.   V tem slučaji se pač lahko reče Šuklju:
„Wie der schelm ist, so denkl er--Ker sem
rečenim kamnotiskanim dopisovaliiicam pristavil ceno, je to Šukljeju „Barnumov humbug". Strahovito neslana m v misel' Prej govorim, kako drage so take dopisovalnice, da jih posamičniki in društva ne morejo naročati. Potem navedem ceno. Kak humbug je to V In ko bi tu cena bila tudi povzeta iz „Preis-verzeichnissa" — - . Kdo izmej Slovencev je prej poznal visoko ceno takim listom? Smelo rečem, da je nikdo ni poznal, — in najbrže tudi učeni prof. Šuklje ne. Druge posledice lahko prepuščam razsodnemu čitatelju.
Čudno, da učeni profesor ni podlistkarju očital da je oni podlistek, ki ravno obravnuje politično de-
lovanje prof. strokovnjaku in politika Š ckija, kar po besedah prepisal iz njegovega ljubega Rankea (Zur Kritik der neueren Geschichtschrb.)! A o tem spregovorim še konci podlistka z g. profesorjem. K zaznamovani premetenosti belgijskega ministerstva bi danes imel povedati prav nov slučaj iz sedanjega leta. Pruska novinarska pisurna je jednega svojega pisarja napravila, da je začetkom sedanjega leta jel izdajati preradikalni list, ki bi bil imel na limanice lovili Berolinske radikalce. A ni še bilo minulo 14 itn 1 že so ga radikalci zasačili in ga kot izdajico proglasili. Morebiti bode tudi naša slavna deželna vlada s časom kaj tacega po.-kusila! Vsaj se bodo naši nezavisni časnikarji sedaj vedeli varovati vseh takih spletk.
Morebiti se g. prof. Šuklje tudi zato jezi nad podlistksrjem, ker je o njemu toli neugodnem času razkril delovanje in pisarenje kupljenih in podkupljenih časnikarjev in urednikov uradnih listov. A to kaže največo nehvaležnost. Morebiti so ravno moji podlistki v merodajoem krogu sprožili misel, ustanoviti slovenski uradni list. Zato pravim, da je prof, Šuklje nehvaležen podlistkarju — in vender bode Bedaj on užival koristne posledice tega koraka. Iz teh besed pa naj ne izvija, — kot je to storil na
Propad slamanje.
Dan za dnevom pričakoval sem zaman poročila, katero bi javljalo propad nafte domače obrtnije — Blamarije. Nihče ni dosedaj povzdignil glasu, da bi označil in razmotraval stanje ljudstva, katero ra-pirtno propada v teku zadnjih desetih let v okotiti Ljubljanskoj za Savo, v Kamniškem in deloma Kranjskem okraji od leta do leta. Brez upi, čitati o tej stvari položaj omenjenega obrta, prisiljen sem tedaj sam seči po okornem peresu, ne čakaje spret-nejega pisatelja. Samosvest si, da tu ne gre za lepo doneče perijode, da tudi prosti stavki nekoliko obelodanijo tužen položaj ljudstva, ki se peča s pletenjem kit in šivanjem slamnikov, namenil sem si nekoliko o tej resni stvari spregovoriti.
Bila je v resnici zlata doba za to pred 20 leti.   Tovarn ni bilo še nikjer;  posamični delavci prodajali so blago po jako visokej  ceni v južne kraje in na vzhodu se je prodalo mnogo v Rumu-nijo, Ogersko, Srbijo in južno Rusijo. Srednji delavec prislužil si je na dan lahko po jeden goldinar in zraven opravil še h. h ko svoja domača dela. Uzrok temu blagostanju bil je povod, da se je jako mnogo zakonov sklenilo  na proste roke,  ker vsaki si je lahko toliko zaslužil, da  je svojo družino brez vse skrbi preskrbel iti lahko preživil.   Toda „tempora mutantur", in stvar se je žalibog, prehitro zasukala in obrtnija  prej   tako cvetoča,   pokazala  je prerano svojo senčno stran. Utaborili so se Tirolci v Domžalah in Mengšu,  tovarne lezle so kakor gobe po deževnem vremenu iz zemlje in sledila je ona ne-srečni prikazen:  blagostanje podjetnika se je jako povzdignilo; ono delavca   v   istem   razmerji palo. Nikomur se ni niti sanjalo,  da bi ti mirni in pošteni Tirolci našo domačo obrt do propada doveli. Od začetka kupovali so blago  po visokej  ceni, a kmalu se je nakupičilo preveč blaga,  ker dnnašali so ga odslej le njim od vseh strani j, in cena je padala vedno bolj. Zadnjih deset let je pa že cena kit 1 in slamnikov tako grozno nizka, da se je še čuditi, 1 da ljudstvo, posebno ono  brez imetja,  še životari. Je-li vredno plačilo delavca, ako zasluži po 8 do 10 krajcarjev, delaje od 7. ure zjutraj do polunoči na j dan? Mnogo je družin, katere nemajo druzega dohodka, katere se morajo s pletenjem  kit vsak dan I sproti služiti svoj košček kruha.   Gorje mu, če ga i nemila bolezen vrže na  posteljo!   Tu je revščina ' doma, tu sem naj pridejo oni, katerim je še neznano, kaj se pravi kruh s solzami jesti!  V svoji bedi in revi pridejo ti nesrečneži do prepričanja, oziraje se v temni noči proti jasnemu nebu, da tamkaj gori neso zvezde, temuč le solze, katere je stvarnik takrat pretakal, ko je ustvaril človeka, spomnivši se tuge in žalosti, katero bode moral ta na svetu prebiti.  Ako je zdrav, strada in trpi pomanjkanje, če je pa bolan,  si Želi smrti,  rešiteljice iz te solzne doline v boljšo deželo. Tak in nič drugačen je položaj teh sirot, ne imajoč druzega, nego zdrave roke in kopico lačnih otrok. Prisiljeni so, lotiti se slauia-rije, da sebe in svojo družino prežive, a le ne vprašajte jih, kako!   Vprašal bode morebiti č. Čitatelj, koliko je pa tacih,  ki se žive jedino le od slamanje? Ako vzamemo v poštev vas s 30 hišami, računamo lahko, da jih spada v kategorijo preje ome-
njenih gotovo 5 ali 8 hiš. Poznam pa vasi, v katerih jih je izvestnn dobra polovica, kateri zjutraj ne vedo, kaj da bodo čez dao dobili, da zadoste lačnemu želodcu.
Vse drugače je' življenje grantarjev. Ta dela. kolikor se mu ljubi, in vsak krajcar, zasluživsi ga čez dan, je vedno bolje, kakor da bi brez dela pohajkoval okoli hiše. Zato ne vidimo tudi jednega gruntarja, da bi ne imet po zimi kite sli slamnika v roci in delal poZdo v noč. Za te ljudi je to v resnici prava dobrota, ker 8 tem si vender lahko zasluži nekoliko krajcarjev da dan in zraven še odganja dolgočasno zimo, dokler ga ne klice gorko solnce na polje k svojemu pravemu poklicu. O teh se ve, da ni govora in tudi ne namen tem vrstam.
Nikdo pa mi ne more očitati, da stvar pretiravam, oziraje se na stanje gori omenjenih revežev. Kdo se bo potem še čudil, da taki ne more več ljubiti svoje domovine tako gorko, kakor VBega obilo imajoč posestnik. Sila in potreba tirala je zopet 6 fantov in deklet v daljno Ameriko is Domžal, z upom, tamkaj' si jeden goldinar da dan prislužiti, katerega jim domovina ni mogla dati. Bridka je bila ločitev teh delavcev in delavk od svojih dražih ali „ubi bene, ibi patria" misleč, tolažili so se toliko, da jim ni srce počilo vsled silne žalosti. Delali bodo tamkaj v tovarni za slamnike tirolskega podjetnika, kateri ima v Ameriki svojo filijalo. Socijalno vprašanje trka tudi tu na duri bogatina, kakor pri delavskem stanu v mestih, samo v veliko večjej meri. Semkaj naj pridejo oni zastopniki „ljudske stranke" in pristaši znanih komunistov in rovarjev, in videli bodo, da so oni, ako so pridni in štedljivi, gospodje v pmvem pomenu besede, proti tem parijam človeške družbe. Ali ljudstvo naše trpi mirno in potrpežljivo, upajoč vedno, da se bo vender stvar v kratkem na bolje obrnila, žal, da ta zaželjeni čas še ni tu in ga tudi tako kmalu ni pričakovati. Morebiti, da bodo te male in skromne vrstice dale dru-zemu spretnejemu strokovnjaku povod, tudi o tej reči malo besed izpregovoriti. F- Q-
Politični razgled.
Notranje <težele.
V Ljubljani 11. marca.
Pri budgetnej  debati državnega zbora
je včeraj tudi minister Pražak poprijel besedo. Povod temu bile so nekatere opazke poslanca Car-neri-ja o znanej i/javi Pražakovej pri jezikovnej debati o češkem pravu. Minister je včeraj poudarjal, da je mislil s tem le pravice Češke, katere so zagotovljene v državnih osnovnih zakonih, ter je samo protestoval proti administrativnoj delitvi Češke. Nadalje so govorili še včeraj Plener, Poljak grof Dzieduszvcki in Menger. Konci predložil je finančni minister zakonski načrt o pogodbi s štajerskim deželnim fondom radi tako imenovane invasiJBke terjatve (odškodovanja).
V Berolinu izbijajoča „Posttt prinesla je neko pismo z Dunaja, v katerem se izraža misel, da bode najnovejša sprement* v vnanji politiki imela upliv na notranjo avstrijsko politiko. Dozdaj je Avstrija bila prisiljena biti Slovanom prijazna, da odstrani kake eventualitete, ko bi se zaplela v vojsko z Rusijo A zdaj pa ni nobenih uzrokov več v vnanji politiki, radi katerih bi se vlada morala ozirati na slovanske želje. Iz tega sklepa dopisnik, da se bodo sedaj  stranke  v Avstriji   kmalu osno-
ložijo kot terjatev vseh zastopnikov čeških, oziroma poljskih izvrševalnemu odboru desne stranke in vladi, ter terjajo, da se ozira na njo.
Naši poslanci nemajo svojega kluba. Pristopili so klubu Hohenvvartb've'nm, katerega veČina ni slovenska. Mi nemarno nič proti temu klubu; mi ne zahtevamo, da naši poslanci izstopijo, ter si ustanovijo n. pr. združeni z Dalmatinci poseben klub. Ali ker se v rlohenvvartovem klnbu ne morejo posvetovati o naiih narodnih težnjah, bi človek pričakoval, da se bodo slovenski poslanci shajali v posebnih shodih, kier bi se posvetovali o skupnem postopanji v narodnih zadevah, ter si napravili nekak črte*, po kojem bi se ravnali, da dosežejo našemu narodu vsaj nekaj drobtinic ravnopravnosti. Svoje sklepe potem kot terjatve vseh slovenskih poslancev predložijo Hohenwartovemu klubu, kateri jih naj zastopa pri izvrševal nem odboru desne stranke in pri vladi.
O takih »hodih slovenskih poslancev ne čujemo nič. Samo jedenkrat čitalo se je, da so se sldvenski poslanci zbrali k posebnemu posvetovanju; bilo je to takrat, ko so začeli preganjati slovenski jezik iz sodišč
Kaj delajo torej slovenski poslanci? Vedbo neso zborovanja; vsi poslanci slovenski neso v odsekih, in vsi odseki ne zborujejo ob istem času. Kaj torej počenjajo naši poslanci v tem času? Ali mislijo, da so velikej nalogi, katero so vsprejeli od slovenskega naroda, že zadostili, če prihajajo v zbornico, ter ustajajo, kedar ustajajo drugi, in obsede*, kedar obsedijo ostali?
Slovenski aarod ne more se zadovoljiti, če njegovi zastopniki mamelukujejo bodi si večini, bodi si vladi. Ali ni brezvestno, če naši poslanci mirno poslušajo, da se jim reče: „bilo bi brezvestno ae ozirati na vase terjatve, ter U vesti ravnopravnost?" — Ali zahtevamo svoje pravice, ali beračimo milosti?
Tako ugodnega stanja slovenski poslanci v državnem zboru ne bodo imeli nikdar več. Sedaj odločujejo; oni držijo vlado, in držijo večino. Naj torej to svojo važnost tudi cenijo! Če bode v novem državnem zboru imela avtonomna stranka večino, bode ta večina tako velika, da ostane večina tudi brez nas. Če pa bode avtonomna stranka v manjšini, potem pa tako vemo, kaj nas čaka.
Za nas je torej ta Gletna doba državnega zbora velika, osodepolna! Pretekla je že skoraj; za koiiko pa smo se mi pomaknili naprej?
Bojimo se, da bode se slovenski narod nekdaj s tugo sponiiuJHl teh 6 let, češ: „bil je velik, važen čas, ali zastopniki moji so bili mali; neso razumeli časa, in neso razumeli svoje naloge, ali nalogi pa neso bili kos !u
Pravijo, vsak narod ima zastopnike, kakeršne zasluži. Naš narod skazal se je tako žilavega, prestal je toliko hudega, kar je, postal je iz svoje moti. Tak narod zaslugi gotovo d o b re zastopnike ! Iu če se je jedenkrat zmotil, ter si ni izbral dobrih zastopnikov, bode to svojo pomoto gotovo pri prvej priložnosti popravil, ter bolje izbiral iu izbral zastopnike, kakeršne zasluži. I. D.
par mestih svoje kritike, — da bi bil podlistkar nasproten najmlajšemu in najcenejšemu dnevniku. Nikakor ne, celo veselim se ga, ne ravno zaradi osobe urednikove, — ampak zato, ker je slavna vlada z nova oficijalno priznala, da Kranjska je slovenska dežela. Gospoda kritika kot uredniku temu najnovejšemu listu pa le milujem. Naroden poslanec in zavisen urednik omenjenega dnevnika se nikdar ne hodeta ujemala ; mej njima je večje nasprotje, kot mej dnevom in nočjo! Vse posledice naj si razvije učeni profesor sam.
In g. prof. Šuklje se je že nekoliko privadil svojemu poslu. Kar je včeraj zagovarjal iu v zvezde koval, danes že spodkopuje in pobija — prav tako, kot delajo vsi najeti časnikarji v novinarskih uradih in zunaj njih. To najočitnejše spričuje članek : „Clam-Martioičev predlog", katerega je prof..Šuklje v „SI. Narodu" bil prijavil 81. julija 1883; pet mesecev pozneje pa isti prof. Šuklje v mestnem zboru in celo v „NovičneaV1 Oglasniku (!) zavrača in pobija ista načela. To je moža stanovitno prepričanje, da se Bogu smili! Oj ljuba nezavisnost, kje si doma? Pri narodnem poslanci iu strokovnjaku Suklji gotovo ne! Najbrže se Šuklje tudi jezi nad podlistki, ker bodo Slovenci po njih kar  uaiavuost  lahko kazali
na Šuklja, kako daleč in kako globoko zabrede časnikar, ki mora par ordre du mufti kako stvar danes pobijati, jutri pa isto stvar zagovarjati.
Dalje opomni podlistkar učenega profesorja Suklja na ona dva svoja podlistka, ki iz poštenega časopisja zavračata vse vohunstvo in ovaduštvo. Sedaj ste podlistke hoteli vsiliti temu, sedaj onemu, — vse le zato, da bi jednega ali druzega ložje ova-jali. To je ostudna navada, ki bi je nikdar ne bil pričakoval pri olikauem človeku. Strast vas toliko slepi, da brez vseh dokazov mahate sedaj po tem, sedaj po onem. Kako se hočete pred svetom zaradi takih napadov opravičiti? Qui se non noscat, vicini jurgia poscat pravi neka stara prislovica. Zato ste toliko ugajali „Edinosti" v Trstu, ki pri vsakem njej neugodnem dopisu v slovenskih časopisih voha istega in vedno le istega dopisnika. A ta blažena „Edinost" neče vedeti, da nje razmere in nje delovanje poznamo časnikarji in nečasuikarji v Ljubljani, večinoma jednako dobro, kot naši rojaki tam v Trstu in Gorici. Odveč bi bilo, danes ozirati se na vse to, kar je „Edinost" nakvasila v obrambi nad črto. Slabo vest pa mora imeti blažena „Edinost", da vsako uevšečno in zbadljivo besedo obrača na se, če prav več stvarij ni bilo vanjo na-
menjenih. Na zbor jej je bilo! Zato je tako po policijsko vohala, kateri trije kovači v Ljubljani, v Trstu in v Gorici so skovali podlistke v „Slov. Narodu". Pozneje je opustila to zareB premeteno misel, ter je urivala po navodu prof. Šuklja le jednemu možu vse podlistke. Po njem tedaj, postala jej je bila glavna parola, ter je brez vsega pomisleka mahala okrog sebe. Moj prijatelj H., vrnivši se zadnjič iz Trsta, pravil mi je, da to slepo, strastno in nepod-prto udriha nje nikakor ni vznemirjalo ravnodušja tako krivično uapadanega moža. Le resnica v ofii kolje, laži in obrekovanja pa se sama obsojujejo. Značaj en in pošten mož pa se ne zmeni za tako klevetanje.
Integer vitae sceleriBque purus Non eget Mauri jaculis nec arcu Nec venenatis gravida sagittis Fusce, pharetra in na drugem mestu pravi isti Horacij: Justum et tenacem propositi virum Non civium ardor prava jubentium Nou vultua instantis tvrani Mente quatit solida
Si fractus inlabetur orbis
luipaviduui fcrient ruinae. (Dalje prih.)
■rale po političnih načelih. — Koliko je v tem resnice, se ne ve, a to vemo, da TaarlVjeva vlada nam Slovanom ni bila nikdar preveč prijazna, naj jo je tudi silila voanja politika. Ako se pa hoče popolnem Slovanom po robu postaviti, tedaj je njeno stalo podkopano, kajti samo konservativni Nemci jo ne morejo vzdržati,   liberalni jo pa hoteli ne bodo.
Viiaujc države.
Kakor poroča nek telegram iz Petrograda, je višji prokuror ruske svete sinode, tajni sovetuik Pobedoaošev neki nevarno zbolel. — „Standardu" 8e brzojavlja iz Petrograda, da je ruska vlada sklenila formalno prisvojiti si vsa ozemlja do Anu-Darje (Oksusa), tako, da bode ta reka delala rusko mejo. — V maji bodo neki v Moskvi in Petrogradu velike slovesnosti, kajti teda) bode carjevič naslednik poInOletnm proglašen.
Po časnikih s« uedaj mnogo govori, da bi vse države skupno začele zasledovati anarhiste, ,Mo-akovskija Vjedomosti" pravijo, da je zato sedaj čas jako ugoden, ko je celo Anglija, ki je včasih dajala pribežališče vsem poetičnim zločincem, prisiliena obrniti se na druge države. Kreuzzeitung se poroča i/. Duuaja, da so poročila o tem sicer prezgodnja, a vendar je mogoče, da se kaj ukrene. Celo Švica bi neki ne odrekla pomoči drugim državam, kadar bo šlo proti anarhistom, vsaj tako se da sklepati iz najnovejših izjav švicarskih časnikov in iz tega, daje nedavno tudi tam več auarhistov dejanih v /.upor. Asilnega prava proti drugim političnim zločincem si pa Švicarji ne bodo dali omejiti.
Monarnistične stranke v jFraiiiclJI so se nenavadno začele gibati. Vlada že primišljujo, kake naredbe bi storila proti orleanistom, ako bode potreba, pred vsem se pa hoče dobro poučiti o organizaciji in delovanji roouarhistov. Radikalni organ gfDtransigeant'4 ve povedati, ,da ima orleanizein posebno „črno blagajnico" v Parizu, iz katere hočejo podkupiti poslance iu senatorje. Princi mislijo, da imajo že sedaj 380 glasov v obeh zbornicah: 200 v senatu, 180 v zbornici poslancev. Ker ima kongres 860 članov morajo orleanisti pridobiti še 50 glasov, da imajo veČino. Pa tudi anarhistični skrivni nejavni shodi se jako množe. Prav kakor bi se pripravljajo za kako ustajo. Vlada se pa za nje, kaj malo zmeni, ravno kakor bi bile to prazne Šale. — Operacije proti Bac-Niuhu so se začele v soboto z daljnim prodiranjem generala Millottt in Negriera. Danes bosta prišla oba generala pred Bac Ninh. Kdaj da bode naskok na to mesto, se še ne ve.
Nemški državni kaucelar še neki ne pride kmalu v Berolin. V četrtek pride zakon o zavarovanjih delalcev proti nezgodam v prvem branji na vrsto, drugi teden pa zakon proti socijalistom. Ako državni zbor ne bo botel podaljšati tega zakona, bode se razpustil. Odločitev je zavisna od katoliškega centruma, in tedaj gre za to, toliko je pripravljena vlada odjenjati v cerkvenem vprašanji. — TBismarckov organ „Norddeutsbe Algemeine Zeitung" hudo napada novo nemško svobodomiselno stranko, in jej očita, da je protimonarhistična, da s svojim programom hoče le slepiti narod, da ne bi spoznal njenih nakan. Se ve da Bismarcku bi bilo najljubše, da bi vse stranke podpirale njegovo politiko. Kdor se le upa njemu ugovarjati, proglasi ga takoj njemu udano časopisje za sovražnika države in monarhije ter Bog ve zakaj še vse. Res lepa je blažena nemška svoboda, po katerej nekateri tako koprne\
Kakor se v „Times" poroča iz Carigrada, je v četrtek lord Dufieriu izročil turske) vladi noto lorda Grauvilla o egiptovskej krizi, v katerej angleška vlada obeta spoštovati souveranitetue pravice sultanove. — Govori se o nekaterih spremembah v turškem kabinetu. Edhem paša bode neki pred prihodom avstrijskega cesarjeviča namesto bolehnega Aarifi paše prevzel ministerstvo vnanjih zadev. Minister  notranjih z»dev  bode v tem slučaji najbrž
prejšnji nsu^ni minister Munff paša, ki je neki jako učen in vel'k prijatelj Nemcev.
Kglptovnkl minister notranjih zadev Sabet, podal je svoio demisijo, ker se je spri z generalnim, tajnikom, ministerstva, notranjih zadev, Ki doniom Llojdom. Nubar paša^ bode prevzel začasno vodstvo ministerstva notranjih zadev, v istini bode je pa vodil generalni t-jnik Khrlord Llovd. — V Suakinu je prišla jedna ruska vojna ladia, jedna španjske se pa še pričakuje. — General Gordon je brzoj a vil, da ne more oteti garnizi) na Belem in Modrem NJu, ako se mu ne pošlje vojakov.
Dopisi.
Z Notranjskega 9. marca.   [Izv. dopis.] (V zadevi davkov.) V jedno mer se naši ljudje pritožujejo, da so davki krivično razdeljeni, da tisti, ki  ima malo, plačuje ravno toliko davka, kakor tisti, ki ima veliko itd. Vidi se prikazen, ali, malo-kateri jej pogleda na dno, skoraj nobeden davkovec pa ni tako pravičen ali srčan, da bi skušal odstraniti vire, ki prouzročujejo davka krivično u mero. V mislih imam zlasti naše prodajalce  po deželi in manjše obrtnike na kmetih. Zadnji branjevec v vasi mora od svoje beračijo  plačevati skoraj toliko dohodarine, kakor trgovec, ki na leto proda več centov, nego branjevec funtov. In čevljarčku je umerjen tisti davek, kakeršni ima bogati maliuar. Vsled tega pa roke sklepamo nad glavo in prečuditi se ne moremo tej krivici, vladajočej   mej nami!   Ali vsako leto se sproti lahko prepričamo, kje ima v davkih neprimera svoj koren, vsako leto vidimo na lastne oči, kako se ravna! Kakor namreč znano, vsako leto razdelijo se pole, v katere ima davkovec napovedati, koliko ima na leto dohodka,  ali pa je to dopovedati davkovskemu  nadzorniku,  ki  lepega dne davkovce zavoljo dohodarine zbere vkup, kakor to že drugače biti ne more, v gostilno.  Po letnih dohodkih umeri se dohodarino,  tako zakon govori, in po pameti!   Ali mi ljudje smo slabotne stvari, in slabost je naša, da davkov ne plačujemo radi. Zato pa pravimo, da imamo dohodkov le pičlo mero! Tako pa delajo v prvej vrsti bogati trgovci, imoviti ljudje, ki svoj letni dohodek do čuda nizko cenijo in bolj ponižujejo, nego rokodelec,  ki je za denar leto in dan pravi kapucinec.   In ker se to le prerado dogaja, da namreč davkovci svoje znano in gotovo lepe dohodke s kar moči najmanjšim številom „v fasiji zaznamujejo in tako tajijo, zato dohodarina ne more biti kolikor moči jednakomerno in pravično odmerjena, zato dohodarina državi toliko ne nese, kolikor si obeta od nje  in  bi rad vedno stiskani finančni minister imel, ki je potem prisiljen,  revežu, uho-žnemu sodržavljanu položiti davek v vsako zrno soli, v vsuko kapljo petrolja!   Marsikateri krojač mora plačevati več od dohodarine, nego nekatera vebka trgovina, in ponekod ie največja prodajalnica najniže obdavkovana.   Tako je po nuših vaseh, a drugodi tudi ni boljše, če ni vestniših ljudij!   Sicer se iz davkovcev odbere nekoliko mož, ki pregledajo „fa-sijske" liste ali presodijo ustne izpovedbe glede let-nega dohodka, ali vsi ne poznajo vseh kupčijskih ali obrtnih razmer, in če se komu izpovedba sovaščana kaže še tako smešna iu neosnovana, neče je izdati, ni popravljati: ker sosed se naslanja na soseda, revščina ua bogastvo! Tako pa mali obrtnik plača dohodarine toliko, kolikor je mora, veliki obrtnik pa,
kolikor se njemu prav zdi, k večjemu „ta spoznanje" več, nego pritlična sosedova branjenja. Za kolikor moči istovrstno u mero davkov bilo bi koristno, da ima v presojujočem odboru vsaka kupčija, vsako rokodelstvo svojega moža, a prekoristno bi pa bilo, če bi se znatne dohodke izr a zevalo vestno z znatnimi števili! Toliko vsem tistim, ki se neprimerne) razdelitvi dohodarine prečuditi ne morejo!
Domače stvari,
— (Gosp. S Gregorčič) se v kratkem zopet oglasi s svojimi divnimi poezijami. Gospod Bamberg prevzel je založništvo, ter bode baje izdal najpred prvi pomnoženi zvezek, potem pa še drugi zvezek. Gotovo bode vsakdo vesel te vesti, ker je na našem liričnem polji, izimši proizvode v „Zvonu" in „Kresu" zavladala nekaka prečudna BOit.
— (Imenovanje.) Gosp. dr. Lud. Thoman pl. Montalmar imenovan je začasnim okrajnim komisarjem na Kranjskem.
— (Veliki koncert) napravijo 19. t. m. na dan sv. Jožefa v redutnej dvorani naši Čitalnični pevci. Koncert bode izboren, ker sodelovale bodo naše prve pevske moči! Pri tej priliki tudi nastopi prvikrat javno ČitalniČin zbor gospij in gospodičin, ki v .svojem kratkem obstanku pod pevovodstvom g. Vdleute kaj vrlo napreduje. Mnogobrojni in zanimivi program, obsegajoč samo- in šestoBpeve, moške in mešane zbore, sviranje vojaške godbe itd. priobčimo v kratkem natančneje.
— (Čeh o Slovencih.) Zadnjo soboto zvečer imelo ie „društvo knjigovodij slovanskim knjigarnam" v Pragi svoj redni občni zbor, na čegar programu bilo je tudi predavanje: ,0 narodnem gibanji Slovencev in njihovih napredkih na slovstvenem polji." Govoril je nam Sloven-ctm mili češki pisatelj gospod Lego.
— (Sokolski „jour-fixeM,) kateri je bil v soboto dne 8. t. m. v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice, izpal je sijajno in bil nenavadno mnogobrojno obiskan ter živahen. Reditelja gg. M. Armič in J. Pajek priredila sta nam gotovo z mnogim trudom izredno zabavni večer s svojim izbornim in obširnim programom, katerega vsaka posamična točka prouzročila je mnogo smeha in zabave. — Prihodnji javni „Sokolski večer" priredi v kratkem odbor sam.
— (Struga Ljubljanice) od Prul do frančiškanskega mostu meri se sedaj vnovič po inženirji g. Podhagskem, ker bode po naročilu poljedelskega ministerstva skozi Ljubljano treba novega načrta. Uravnati se ima struga Ljubljanice baje tako, da se poglobi, a ob jednem tudi nabrežja podzidajo za toliko, za kolikor se bode poglobila struga. Da bi se veuder že določilo kaj gotovega in da bi se po vednih komisijah in vednem merjenji ne uresničile preroške besede nekega gospoda, ki je v javnem shodu rekel: „da se ne bode posušilo ljubljansko barje, pač pa istega zaklad". — Naj bi se vender jedenkrat ukrenilo kaj stalnega, pa ne pozabilo na jez pri Vodmatu!
— („Hrvatski Sokol") priredil je preteklo nedeljo javno telovadbo, pri katerej je bilo prisotnih nad 800 osob, ki so z velikim zanimanjem in z živo pohvalo gledale razne vaje, točno in vrlo
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
VIII. Poglavje. Pir.
(Dalje.)
Maljuta je molčal in bil je vedno bolj bled. Car je nevoljen opazil neprijazne odnošaje mej Maljuto in svojim sinom. Da bi premenil razgovor, obrnil se je k Vjazemskemu.
— Afanasij — rekel je on pol laskavo in pol zasmehljivo, — ali bodeš še dolgo žaloval! Jaz že ne poznam več mojega vrlega opričnika. Nazadnje te bode še umorila ljubezen — ta ljuta kača!]
— Vjazemski ni opričnik, — opomnil je carjevič. — On vzdihuje, kakor lepa devica. Ti, oče, veš kaj, ukazi mu obleči sarafan, ter obriti mu brado, kakor Dedki Basmanovu, ali mu pa ukazi peti z goslimi. Gosli bi se njemu bolje podajale, kakor sablja!
— Carjevič ! — zakričal je Vjazemski, — ko bi te bilo tudi petkrat več in bi ti ne bil carjev sin, poklical bi te k reki Moskvi na Trojični trg, in merila bi se, in sam Bog bi razsodil, komu gre nositi sabljo komu igrati na gosli.
— Afanasij! — rekel je strogo car. — Ne pozabi, s kom govoriš?
— Kaj, milostljivi gospod Ivan Vasiljevič, — odgovoril je predrzno Vjazemski, — če sem kaj zakrivil zoper tebe, ukazi mi odsekati glavo, a earje-viču ne pustim zaničevati me !
— Ne, — rekel je s smehljajočim glasom Ivan Vasiljevič, kateri je radi poguma odpuščal predrznost Vjazemskemu, — prezgodaj je sekati, Afanasiju glavo! On naj še služi v carskej službi.' Hočem ti rajši povedati neko pravljico, katero mi je pripovedoval prošlo noč slepi Filjka!
„V slavnem Rostovu, v lepem mestu živel je dobri junak Aleša Popovič. Neka mlada kneginja, imena se več ne spominjam, priljubila se mu je bolj, kakor življenje. Samo ona je bila že poročena s starim Tugarinom Zmijevičem; in kakor se je tudi trudil Aleša Popovič, veuder je odbila ona vse njegove prošnje. — Ne ljubim tebe, dobri fante; ljubim samo moža mojega, ljubezuivega starega Zrai-jeviča. — Dobro, rekel je Aleša, te bodem že prisilil, da bodeš tudi mene ljubila, golobičica! — In vzel je seboj dvanajst hlapcev, in sicer najboljših, ulomil je v Zmijevičevo hišo in odpeljal mlado ženo.
— Hvala tebi, vrli fante, — rekla je žena, ker si umel ljubiti mene in pridobiti me z mečem, zato te ljubim bolj, kakor življenje, bolj, kakor solnce, bolj, kakor svojega starega moža, prokletega Zraijeviča!"
— A kaj, Afanasij, — pristavil je car, v jednomer gledajoč Vjazemskega — kako ti je vseč pripovedka slepega Filjke?
S hrepenenjem poslušal je Vjazemski besede Ivana Va8iljeviča. Pale so v njegovo dušo, kakor iskra v slamo, in užgale strast v njegovih prsih, oči so se mu zasvetile, kakor ogenj.
— Afanasij, — nadaljeval je car, — te dni grem jaz na romanje v Suzdalj, ti pa pojdi k bo-jarju Družini Morozovu, vprašaj ga, kako se mu godi, in povej mu, da sem te poslal objaviti mu, da je on zopet prišel pri meni v milost ... Pa vzemi seboj, — pristavil je jako pomenljivo, — zaradi časti mnogo opričnikov.
Serebrjani videl je s svojega sedeža, kako se je spremenil obraz Vjazemskemu, in kako je zasijalo divje veselje na njegovem obrazu, a ni slišal, kaj sta se pogovarjala knez in Ivan Vasiljevič.
(Daljo prib..)
izvrSevane po 50 Sokolih. Zvečer bil je plesni ven-Ček trajajoč do polunofci.
— (Iz Dola) se nam pifte 8. marca: Morebiti ne pomnijo ljudje pustnega časa, v katerem bi se toliko nesreč in pobojev zgodilo, kakor ravno letos. V vsej naši okolici, skoraj v vsaki vasi bil je poboj od žganja omamljenih surovih kmetskih fanta-linov. Pustno nedeljo dohajala so poročila od vseh sosednjih vasi, kakor iz rusko-tur3ke vojne leta 1877. V Dovskem je kup ranjenih ležalo, med njimi jeden mrtev, v Ihanu je bil pretep in poboj, o ne boj, temuč prave mesarsko klanje, v Podgorici za Savo bilo ni nič manj hndo. Tu je prebodel pijanec z vilami nos druzemu fantu. Tudi v naŠJ mirni vasi so Be stepli v nedeljo. Nekdo je prebodel druzega z vilami skdzi lice tako ino'no, da je malo upanja, da se ozdravi. Tako prihajajo poročila nedeljo za nedeljo, vse vsled nesrečne pijače — žganja.
— (V Trst) priplula je 9. t. m. popoludne ruska oklopnica „Vojvoda Edinburški" (poveljnik pl. Giers), ki ima 40O mož posadke in 20 topov. Ta ladijo je 86 m. dolga, 15 m. široka in ima 4602 toni deplacementa. Železni oklop je 152 mm. debel.
— (L it er ar no - za ba vn o d r u št vo „Triglav") ima svoje deveto redno zborovanje v sredo dne 12. t. t m. v gostilni „Alte Bierquelleu Zim-mer Nr. 4. in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Poročilo: a) tajnikovo, b) kujižničarjevo, c) arhivar-jevo. 4. Volitev rtvizorjev. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Gosti dobro do*li !
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Sevnica 11. marca. Pri volitvah v okrajni zastop zmagali so v velikem posestvu narodni kandidatje.
London 11. marca. Spodnja zbornica zavrgla je s 173 proti 13 glasom zmanjšanje dodatnega kredita za Egipet. Hartington je iz-
javil, da mora pristanišča ob Rudečem morji čuvati in štititi civilizovana vlast. Stalna službo-joča vojska poviša se za 3000 mož več, nego prejšnje leto. Gladstone v postelji bolan.
Peterblirg 11. marca. „Journal de St. Peterbourg" zanikava, da bi se bila sklenila rusko-nemška pogodba, kakor je trdil „Standard". Sclrweinitz izročil je ruskemu carju pri čestitanji k zadnjemu rojstnemu dnevu lastnoročno pismo nemškega cesarja.
Lima 10. marca. Peruanski narodni zbor potrdil je mirovno pogodbo mej Chili in Peru.
Listnic« uredai—< -vi* : Gesp. J. M. v B. Po poročilih iz Trsta nam doSlih tiči za nameravanim (l) novim humorističnim listom znani M. Malovrh, poznat tudi kot „nov doktor".
Uspešni pokladki. Nove in zastarele rane, kile in skrumbe ozdravi nagio Moll-ovo „Francosko žganje in sol". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (690—4)
Meteoi-ologično poročilo.
s s	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm.
10. marca	7. zjutraj 2. pop. H. zvečer	73198 mm. 731T)7 bdi. 73339 mm.	— Jr6tt0 -f- 8-8'(J 4- 5-4°C	brezv. si. zab. si. zah.	megla jas. jas.	0-00 nm.
Srednja temperatura      39°, za 1*1° pod normalom.
dne 11. marca t. t.
(Izvirno te'ejrralićno poročilo, i
Tupima renta  ...               .   . 79 *r!o.
Srebrna renta ....       ... 80 ,
Zlata renta ...       .   .                .    . 101 ,
f)",0 marčna renta......... 95 ,
Akcije narodne, banke ..... 844 ,
Kreditne akciie           .... 321
75 85 80 20
London.......... 121 gld 55
S ebro............ — —
Napol............. }♦ „ 62
C. kr. cekini. ........ 5 m 70
Nemške marke ..... ^9 „ 25
*• , državne srećke ii 1. 1854   250 gld. 123 , 75
Driavne srečke iz 1. 1364.         100 gld. 170 „ —
4n/u avstr. zlata renta, davka prosta.   . 101 , 90
Ogrska zlata renta 6*/0...... 122 » —
?l           .       .   . 91 „ 35
„     papirna renta 5°/D..... 88 „ 60
tajerske zemljišč, od.ez. oblig. .   . 104 „ 50
Dunava reg. srečke 5" 0     .    .    100 gld. 116 , 50
Zemlj. obč. avstr. 41/,0■„ zlati zast. listi . 120 „ 75
Prior. ot>li«f. Elizahetine zapad, železnice 106 , «5
PHir. ohli^r. Ferdinandovu aev. železnice 105 „ 25
Kreditne srećke......UK) gld. 173 , 75
Kudolfove srečke  ....         10   „ 20 „ 50
Aki ije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 116 „ 50
Trammway-dniSt. vel j. 170 Kld. a. v. 233 , 75
■v1'
V „Narodnej Tiskarni"
se dobiva:
Časnikarstvo . naši časniki
Spisal „, " «
Stat  H'>iniii is u 1111 ir: i.
Cena 70 kr., po poŠti 5 kr. več.
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah se je dro. pl. Reu-den-u posrečilo napraviti
pomado ssa, IasoP
o katerej se po vse| pravici trditi sme, da zadostuje svojemu namenu. Po tej pomadi v kratkem ćasu zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadaniu las. Izumitelj jninčl ia gotov vspeh.
Q<iixii loii<"»lot ~ tf-1<l-
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji  samem,   dru.  pl. Beudenu, Prag, Salmgasse 7. (56—15)
Posestvo na prodaj.
V Sv. Trojlski fari blizu cerkve proda se iz proste roke z jaKo ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz kakih 16 oralov njiv, travnikov in gozda. Na zahtevanje proda se tudi vinograd. — Kdor želi kupiti, zve natančneje pri
(152—2)     županstvu v Tržiči "blizu Mokronoga.
2*. OT
SOOO 1 (788—24)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl.
L*. Storcli v II rii u.
Ako bi se blago  ne  dopadalo, se more zamenjat i.
Čudovite kapljice
Sv. Anton,* l'odoi .'iiiskct;ii.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Oe se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejSe žeindčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznini na jetrali in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti!), zoper beli tok, božJHBt, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo bo v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlsto-ioletti v Ciorieil V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Triikoe**, na Mestnem trgu St. 4.
Steklenica atane 30 kr. (89—11) f/C Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se earadi donićkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi neumjo nobene moči in vrednosti.
I '
d1
a? i
g. 3j * I ^
B
■ i • e b
se b
9 >
it
ti
0 F
1 i
9 <
■1
B
O
§
I I
EP N
p b I S o?
i
O 5
C as
pa g
Po mojem umrlem bratu Andreju Vodniku prevzel sem [6
gostilno in kavarno „pri malej kamnitej mizi"
X7 Spodnjej Šiš3s:I
t in bodem vedno stregel z izvrstnimi viui, olcusnimi jedili ter s priznato dobro kavo, kakor je že znano Ljubljanskem u občinstvu.
Za pogosto obiskovanje prosi
(lf)1_3) Josip Vodnik v Spodnjej Šiški.
Računski sklep „Notranjske posojilnice v Posto j ini",
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
za prvo upravno leto 1883.
Društveni deleži, 60 po 100 gld.
Opravilni deleži, (J3 „    10 ,
Pristopnimi ali donesek v re-servni fond    . ....
Naloženi denar pri drugih zavodih Be vzdigne ....
Upravne doklade.....
Hranilne uklade......
lzposojila zadruge pri drugih zavodih........
Obresti od posojil.....
Vrnena posojila......
gld. j	...
G000	
630	—
84	07
3250	_
431	59
7779	80
9422	_
762	16
10461	
88821 >	t.-J
Strošlci:
gld.
Inventar ........
Posojila društvenikom    . .
Na pred plačane posojila vrnene obresti........
Vrnena izposojila drugim zavodom ......M .
Plačane obresti od izposojil
I 'plačilne hranilne uklade   . .
Izplačane obresti za nje .   . .
Upravni stroški......
Naloženi denar pri drugih zavodih .........
Gotovine 31. deeembra 1883 .
301
J23750
6422 110 ! 3162 6
468
3985 612
0
60
3«820 02
lik oulo zgube tn dobieka.
3Z>e"bet:
gld. kr.
Izplačane obresti za hrainilue uloge.........
Kapitalizovane obresti hranilnih ulog........
Za 1.1884 naprej plačane obresti
Obresti za izposojila zadruge .
Uradni stroški......
Cisti dobiček.......
6	92
72	24
225	74
110	—
468	29
360	99
12 11	IS
Ored.it:
Prejete obresti......
Zaostale obresti......
Za upravne stroške .... Za izposojila zadruge za 1. 1884 naprej plačane obresti.   . .
gld.
kr.
762 1H 431
■I k
1 C i 1 .i ii< -;i .
-A-lcti-vel :		1 g'd.	kr.
		B01	79
Posojila društvenikom	.   . .	23750	50
Zaostale obresti . .		19	95
Gotovine dne 31. decembra 1883		612	00
S2532 «4
Pasiva:
Društveni deleži, 60 po 100 gld.
Opravilni deleži, 63 „   10 „
Pristopnina ali donesek v re-servni fond.......
Plnčane obresti od izposojil zadruge .........
Hranilne uloge......
Kapitalizovane obresti    .   . .
Naprej plačane obresti za I. 1884
Izposojila zadruge.....
Čisti dobiček.......
gld. kr
6000 630
84
110 7779 72
225 9422
360
21684
07
84
V Postojinl, dnč 24. februvarja 1884. (162-1) Peter Kraigher m. p.,     Dr. Ivan Pitamic m. p.,     Josip Lavrenćič m. p., kontrolor. blagajnik. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: Za nadzorstvo: Anton Globočnik m. p. Dr. Jurij Sterbenc m. p.
Izdateli in odguTorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".