MARC 1 S Kv. - Albin + 2 C. BI. Knrol 3 P Kv.-Kunetrundn 4_S Kv. - Kazimir* "S Postna © C P Felicita 7 T Tomaž, akv. 8 S Janez od Boga+ 9 č FrančiSUa 10 P 40 mudencev 4 11 S Koieta__ 12 N 3. Postna J 13 P Rozina 14 T Matilda 15 S Klemen + 16 Č Marija, spokor. SLOVENEC ČRVI SLOVENSKI UST $ SMERIKI 0wlo: Ze> vire in mrod — ea pravice in resniet — pi boj* Mm mge 1 GLASILO SLOV. EATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE ,V TOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four. Slovenian Organization} NAJSTAREJŠI XN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH " AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) CHICAGO, ILL., TOREK, 7. MARCA — TUESDAY, MARCH 7, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Potom nekrvave revolucije uporniki strmoglavili Negri novo vlado in postavili generala na vodilno mesto. -V novi vladi je šest oseb. — Odločenost, da se nada ljuje vojna do skrajnosti. — Pričakuje se skorajšnja Francova ofenziva. Madrid, Španija. — V republikanskem' delu Španije se je zadnjo nedeljo izvršil nenaden preobrat, ki je strmoglavil dosedanjo vlado min. predsednika Negrina in postavil popolnoma nove osebe na vodstvo. Revolta se je izvedla brez prelivanja krvi in je bila končana, predno se je prebivalstvo zavedlo, da je prišlo do kake izpremembe. Kaj se je zgodilo z Negrinom, se ne ve.; objavilo se je le, da se mu je preprečilo, zapustiti državo, in tako se domneva, da je bil aretiran. Načelnik nove vlade je general S. Casado, kateri deli vodstvo s socijalistom J. Be-rteiro, bivšim predsednikom parlamenta do leta 1933 in prej profesorjem na filozofski fakulteti madridske univerze. Poleg teh dveh so v novi vladi že štiri drugi možje. Takoj po prevratu je novo vodstvo izdalo proglas, iz katerega se razvidi, da je odločeno, z vso srditostjo nadaljevati vojno proti nacij ona listom, češ, "upirali se bomo do konca naših moči". V proglasu se poleg tega ostro kritizi-ta Negrin, rekoč, da je njegova vlada dokazala svojo nezmožnost in da so se nje člani pripravljali, da na lep način pobegnejo v tujezemstvo, v udobno pregnanstvo. Proglasu sta sledila radio govora obeh omenjenih novih voditeljev. Casado je pri tem dejal: "Mi stojimo, ali pademo skupno. Borili se bomo do smrti, ali pa. dosegli ;ča|sten mir". Besteiro pa je ponovno udaril po Negrinu in ga ožigosal, da je ravnal nezakonito in proti ustavi, ker ni po odstopu predsednika Azane razpisal splošnih volitev za novega predsednika tekom osem dni, kakor predpisano, marveč je njegova vlada sama imenovala, novega predsednika. Sploh, je dejal, Negrin ova vlada ni imel več nikake avtoritete. Pričakuje se, da bo ta prevrat pospešil začetek nove ofenzive nacij on a listov, na katero fse je gen. Franco že dalje časa pripravljal, a jo 'e odlagal menda le zato, ker Re je pričakovalo, da se bo madridska vlada mirno podala. . i : 'J *š; NOVO OGROMNO LETALO V OBRATU Washington, D. C. —- Novi ogromni Boeing zračni čoln je Uspešno prestal vse preizkusne vožnje in je bil zadnji petek slovesno "krščen" na ime Yankee Clipper ter od Pan-American Airways postavljen v promet. Letalo se bo upodabljalo za prevažanje potnikov preko Atlantika. Velikost letala je nekaj ogromnega. Preko kril namreč meri 152 čevljev, po dolgem pa 109 čevljev. Za pogon ima štiri motorje, vsak po 1,500 konjakih sil. Pri prekomorskem Poletu bo na njem prostora za 150 LETNICA KONGRESA Slovesno praznovanje zgodovinskega dne. Washington, D. C. — Zadnjo soboto se je obhajala 150 obletnica zgodovinskega dneva 4. niarca 1789, ko se je otvorilo zasedanje prvega kongresa Zed. drž|a,V. V slovesni spomin tega dogodka se je ta dan vršilo skupno zborovanje poslanske in senatske zbornice, kateremu so prisostvovali tudi člani vrhovnega sodišča ter zbor tujezemskih diplomatov. Glavna govornika sta bila najjprej načelnik vrhovnega sodišča, Hughes, in nato predsednik Roosevelt. -o- DELAVSKA KONERENCA BO TA TOREK Washington, D. C. — Zastopniki obeh del. organizacij, federacije in CIO, se bodo sestali ta torek pri predsedniku Rooseveltu v Beli hiši, kar bo prva in otvoritvena konferenca v sedanjih novih mirovnih pogajanjih. Ta načrt je objar-vila de!, tajnica Perkins zadnji petek in omenila, da se bo te prve konference tudi ona udeležila. OPOZORILO GLEDE DOHODNINSKIH DAVKOV Čas za poravnavo federalnih dohodninskih davkov za 1938 bo trajal le še dober teden, namreč do 15. marca vključno. K plačilu tega davka je, v kratkih besedah povedano,primorana vsaka samska oseba, katere letni zaslužek je bil $1000 ali več, in vsaka oženj ena oseba, ki je imela dohodkov $2,500 ali več na leto. DRŽAVLJAN MORA BITI DOBER VOZNIK Dallas, Tex. — Na tukajšnjem federalnem sodišču je sodnik odklonil podelitev državljanstva dvema tujerodce-m'a iz svojevrstnega vzroka: Oba sta že večkrat zagrešila kršitev prometnih predpisov in tako jima je sodnik zdaj dejal, da se bosta morala prej naučiti dobro voziti, predno jima bo podelil državljanstvo. -o-- CHICAGO STARA 102 LETI Chicago, 111. Zadnjo soboto je mesto Chicago obhajalo svoj rojstni dan in se ob tej priliki spominjalo 4. marca 1837, ko je prejelo svoj ca'rter, da je postalo mesto. Chicago je stara torej 102 leti. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' "50 potnikov, za katere so prirejene celo spalne kabine. Za krajše polete pa je letalo prirejeno celo za 100 potnikov in za njih udobnost je v polni meri poskrbljeno. DOVOLILI OBOROŽEVANJE Poslanska zbornica odobrila pol miljarde v to svrho. Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji petek skoraj brez vsake opozicije odobrila nekaj manj kot 500 milijonov dokirjev v oboroževalne svrhe za letošnje tiskalno leto, kakor je to priporočal vojni department. Ta znesek se bo med drugim uporabil za nabavo 784 novih ioojnih aeroplanov za armado, kar bi pripomoglo k dosegi (>000 bojnih aeroplainov, katere predvideva neki drugi predlog, ki je bil že prej odobren od poslancev in je točas-no v razmotrivanju v senatu. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — v nedeljo je umrla Mrs. Joseph Knafeic, lodom Nemka, soproga našega dolgoletnega naročnika, Mr. Jos. Knafelca. Pogreb se bo vršil v sredo s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri. — Soprogu iskreno sožalje, pokojni večni mir! GOERING ODŠEL V ITALIJO Berlin, Nemčija. — Nemški zračni minister, H. Goering.je s svojimi spremljevalci zadnji petek odpotoval v Italijo, kjer na'm'erava ostati več tednov. Uradno se trdi, da je odšel tja le na počitnice, toda domneva se, da bo to v resnici važno politično potovanje, in da bo obiskal Mussolinija ter druge fašistične voditelje. -o- POROTNA PRAVICA ZA ŽENSKE Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu in širom celega Illinoisa so se zadnji petek vršila ženska zborovanja, na katerih se je izražala zahteva, da zakonodaja odobri predlog, po katerem bi se ženskam priznala pravica, da i-mejo služiti kot porotnice pri sodnih obravnavah. Tozadevni predlog utegne priti v obravnavo v par dneh. FREDSEDNIK ČESTITAL NOVEMU PAPEŽU Vatikan. — Med številnimi čestitkami, ki jih je prejel novi papež Pij XII. ob svoji izvolitvi, je bila ena tudi od predsednika Roosevelta. V njej je predsednik omenil, da se z veseljem spominja obiska, ki ga je kardinal Pacelli napravil pri njem v 1936. PO KAT\SVETV — Vatikan.— V tukajšnjih krogih se izraža mnenje, da bo kardinal Maglione, bivši' papeški nuncij v Parizu, postal novi papeški tajnik, s čimer bo zavzel mesto,, ki ga je do zdaj opravljal kardinal Pacelli. — Hongkong. — Ko se je nedavno poročil dr. A. Baga-walis, vodja kolonije gobavcev v Nagi Moon, so bili na ženitovanje povabljeni s a m i gobavci. Zdravnik je namreč hotel veseli dogodek proslaviti v družbi nesrečnežev, za katerih skrb je posvetil svoje življenje. — Praga, Čefcoslovaška. _ Za opata v tukajšnjem benediktinskem samostanu je bil imenovan Jan Opasek, ki se s iem postal najmlajši vodja v kakem redu, bržkone na celem svetu. Stanje namreč šele 26 let. — Washington, D. C. — V im'enu katoliških škofov v Ameriki je detroitski nadškof Mooney zadnji teden izrazil toplo priznanje predsedniku Rooseveltu za njegov novi poizkus, da privede do sprave obe delavski organizaciji. -o- ZAROČENCA SE PRVIČ VIDELA Kairo, Egipt. — Riza Pa-hlavi, 20 letni prestolonaslednik v Perziji, in princezinja Fawzia, sestra, egiptovskega kralja Farouka, sta sicer že dalje časa zaročena, toda šele zadnji petek fta imela priliko, videti drug drugega. Njuno zaroko so "sfiksali" drugi ljudje in ona sama! bržkone nista imela dosti besede pri njej. V petek je prispel ženin SLOVESNO USTOLIČEN JE Novi papež določil, da se vrši slovesnost kronanja 12. marca. — V prvem govoru apeliral na svet za mir. Vatikan. — Pretekli petek, takoj drugi dan po izvolitvi novega papeža, se je objavilo, da se bo vršila slovesnost kronanja, s katero je papež javno u-stoličen na svoje mesto, v nedeljo, 12. marca. Za te obrede se je določila bazilika sv. Petra, ker je največja, kajti v njej je prostora za 70,000 ljudi. Kljub temu se ne bo moglo ugoditi vsem, ki bi želeli prisostvovati, kajti pričakuje se, da bo takih do pol milijona. Vsi ti bodo morali ostati zunaj na trgu pred cerkvijo, toda potom zvočnikov bodo obveščeni o obredih, ki se bodo vršili v cerkvi. Nekateri kardinali so izrazili željo, naj bi se kronanje odložilo za en teden, do 19. marca, ker bo takrat ravno praznik sv. Jožefa, toda k temu ni pristal novi papež, in sicer iz obzira na tujezemske kardinale, kateri bi na ta način morali predolgo ostati v Rimu. • Kakor se je izvedelo, je bil kardinal Pacelli izvoljen papežem enoglasno. Med tistimi, ki so najbolj veseli, da je bil ravno on izbran, je rimsko prebivalstvo samo, kajti Pacelli je sam Rimljan in tako njih najožji rojak. Tako se je zgodilo zdaj prvikrat po 218 letih, da sedi rimski meščan na papeškem tronu. Zadnjič je bilo to v letu 1721, kc je bil kardinal Conti izvoljen in postal Inocent XIII. Takoj prvi dan je papež Pij XII. imel po radio govor na celi svet, v katerem je apeliral za mir kot najvišji dar nebes ter je pri tem poveličeval prizadevanje prejšnjega papeža v tej smeri. Iz Jugoslavije Razburljiv dogodek na Šoferu pri Bresternici, katerega so vprizorili podivjani ponočni razgrajači zaradi starega sovraštva. — Nenavadna poroka na Vačah pri Litiji. — Še drugo iz starega kraja. 5 iz svoje domovine, da vidi nevesto in da se pogovori glede ženitovanja, ki se bo vršilo 21. aprila v Teheranu, Perzija. PRVI NASTOP NOVEGA PAPEŽA Novi papež, Pij XII.. ko je nekaj minut po izvolitvi stopil na balkon katedrale sv. Petra, da je podelil prvi papeški blagoslov množicam, ki so čakale zdolaj na trgu. Slika je bila ooslana v Ameriko po radio. . ! - Žrtev podivjanih razbijalcev Maribor, 13. febr. — V noči od nedelje na ponedeljek so doživeli na Šobru pri Bresternici razburljive dogodke, ki bodo ostali ljudem še dolgo v spominu. Žai, da so zahtevali tudi mlado človeško življenje,ki je padlo kot žrtev alkohola in neverjetne podivjanosti. Na Šobru je dobila gostilna "Šobrov dvor", ki je last veleposestnika g. Perka iz Kamnice, novega najemnika. Je to Franc Bračko iz Št. Jurja ob Pesnici. Novi najemnik je včeraj prevzel gostilno ter je prvi dan priredil veselico, na katero je prišlo veliko ljudi od blizu in daleč. Med njimi je bila tudi skupina drvarjev iz Ruš, ki se je takoj od kraja začela izzivalno obnašati. Zlasti je nekatere zba-dal v oči 22 letni posestniški-sin Anton -Jarc, kateremu so že na. starega leta dan neki ljudje v Dežmanovi gostilni obljubljali, da ga bodo ubili. Očividno je vladalo med njimi in .Jarcem že staro sovraštvo, ki je prišlo snoči spet do izbruha ter je razvnelo srdit prepir, ki se je izpremenil v splošen pretep. Domačini so se zaprli in zaklenili v hišo, cr.i pivci, ki so prišli z drugega brega Drave, pa so jih začeli naravnost oblegati. Skra-ja so Obmetavali okna s kamenjem ter so pobili vse šipe, potem pa so se lotili vrat s cepinom ter so jih zdrobili. Vdrli so v gostilniške prostore ter so vse rafebili na drobno. Jarc se jim je medtem skril, toda ker so vedeli, da se nahaja v gostilni, so ga potem čakali pred vrati. Ko je stopil okrog pol dveh iz gostilne na prag, ga je zadel na glavo udarec ter ga vrgel po tleh. Nato so mu s koli razbili lobanjo ter zadali več smrtnih ran z nožem ter izginili v noč. Dogodek je izzval hudo razburjenje in ogorčenje,tembolj 1 er je bil pokojni Jarc znan kot izredno miren fant, ki se je izbegaval vsakemu prepiru. Poroka dveh mutcev Vače, pri Litiji, 13. febr. — Poroke in svatbe so nekaj vsakdanjega, vzbujajo pa na deželi mnogo radovednosti in zanimanja. In če je zraven še l.aj posebnega, tedaj ni pomenkovanja ne konca ne kraja. Tako je bilo pri nas te dni, ko sta 'bila oklicana in poročena dva, katerima je usoda odvzela to, kar je človeku najvažneje— dar govora. Nevesta je 35 letna Franca Po-lančeva s Klenkal; kot deklica je prebolela škrlatinko, toda ostala je nema. Ženin pa je nekaj let starejši ter je doma nekje na Dolenjskem. Seznanila sta se v ljubljanski gln-honemnici. Jože Vesel — tako je ime ženinu — se je izučil stolarstva Francka pa je šivilja ter ima razen poklica tudi lepo doto. Poroka je bila za Vačane nekaj izrednega, zato ni manjkalo radovednih gledalcev. Novoporočenca sta prav čedne postave in je le škoda, da ne moreta govoriti, čeprav se med seboj baje prav dob^o razumeta. -o- Nesreča z orožjem Iz Blatne Brezovice je moral v ljubljansko bolnico 20 letni posestnikov sin Franc Jeraj. Jeraj se je igral s strelnim orožjem, ki se je nenadno sprožilo v roki in izstrelek ga je zadel v obraz ter ga nevarno ranil. -o- Smrtna kosa V vasi Zerjavki pri Smledniku na Gorenjskem je umrla 13. februarja Terezija Oselj, rojena Grilc, stara 94 let. — V Ljubljani je umrla Angela Cič, rojena Brenčič, stara 26 let. — V St. Jerneju pri Lo-čah je umrl Anton Ratej, posestniški sin iz Zg. Laž. — V Ljubljani je umrl Leopold Božič, uradnik OMZD. -o- Nenavadna nesreča V gozdu Tmor pri Pazoro-štu v Bosni so pastirji pasli govedo in ker jih je zeblo, so zakurili pod velikim hrastom ter se greli. Kurili so na koreninah hrasta, ki so pogorele in hrast se je podrl ter pokopal pod seboj 14 letnega Mile Botiea. Pastirji so tekli v vas obvestit prebivalce o nesreči, pa so ti z veliko težavo prišli do hrasta ter izvlekli mrtvo dečkovo truplo izpod njega, kajti medtem je bil ogenj zajel velik del gozda. --o- Nevaren požar V Črni vtisi na Barju je nastal ogenj v velikem kozolcu dvojniku, last posestnika Franceta Jarca. Grozila je nevarnostma ogenj zajme še sosednja poslopja in hiše, kajti pihal je -močan južni veter. Pov štiriurnem trudapolnem gašenju se je gasilcem vendar posrečilo, da so ogenj toliko pogasili, da ni bilo nevarnosti za druga poslopja. JarCu je uničena vsa krma, ki j0 je imel za rejo .12 glav Živine, veliko slame, en voz in veliko drv. Tri poroke v eni družini Pred kratkim so doživeli v Sv. Križu pri Ljutomeru lepo redko slovesnost. Ta dan stopili pred oltar trije člani Eohančeve družine iz Dobrave, dva brata in sestra. Tone Bohanec je vzel za življenjsko družico Lojzko Rožmano-vo, brat Janez pa se je zvezal za vse življenje z Miciko Lešnikovo, dočim je sestra Micika obljubila zvestobo do groba Jožeta Vrbnjaku. Vse tri pare je poročil najstarejši brat France Bohanec, ki je kaplan na Vranskem. 'ŠIRITE AMERrŠLOVENC^ "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs "Njihove ladjice so Hitre i'n kmalu bi nas dphiteli. *]Prav tiič drugega nam ne preostaja, kot boriti se boiUo' morali," reče na to Tarzan, ki je stal na sprednjem koncu starinske ladje. ~~ Tarean ji bil vedfto' tak, "da se v -nobeni nevarnos^ti hi podal, ili izgubil pogypiJj hotel se je fc6jevati. Stran 2 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov ln duevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za četo leto_____________ Za pol teta _____________ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________$6.00 Za pol leta______3.00 Za tetrt teta__________________1.75 Posamezna številka __________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued datly, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5540 Subscription: For one year__________ For half a year______ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half year ___________________3.00 For three months ___________________ 1.75 Single copy .................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo ftsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v jtednu je čas do četrtka dopoldne. —■ Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the past office at Chicago, Illinois, under the Aat of March 3, 1879. "Habemus papam" "Habemus papam!" — "Imamo očeta!" je šlo po celem svetu pretekli četrtek popoldne. Novi papež, naslednik sv. Petra in namestnik Kristusov na zemlji je bil izvoljen, in sicer Njega ekscelenca kardinal Evgen Pacelli, dosedanji papeški tajnik v Vatikanu, ki si je vzel ime Pij XII. Ves katoliški svet se je razveselil in na miljone src je poromalo v duhu tja v večni Rim pred novega Svetega Očeta Pija XII. Še isti dan so se odstranile po vseh cerkvah žalne Črne preproge in mesto istih so razobešene pa-peške in zastave raznih narodnosti, ki pozdravljajo novega Petrovega naslednika in mu izražajo sinovsko uda-nost 332 milijonov katoliških duš širom sveta. Še isti večer so se v tisočih in tisočih katoliških cerkva opravile zahvalne pobožnosti. "Te Deum laudamus" se je pel in milijone vernikov je zahvaljevalo Boga za novega Najvišjega pastirja na zemlji, poglavarja Kristusove cerkve na zemlji, ter prosilo Boga za milost in blagoslov na vladanje novega Svetega Očeta. * 1 ' ''''V'''''' ' '' : ' ' ' ■'■ H ' • * / Podrobnejši opis novega Sv. Očeta smo že objavili v zadnji številki tega lista. O izvolitvi papežem Njegove ekscelence kardinala Evgena, Pacelli se lahko ugotovi, da kardinalski zbor ni mogel najti bolj sposobne osebe, kakor jo je našel v tem velikem izkušenem in sposobnem cerkvenem knezu. Nihče bolje ne pozna vseh raznih težav in hudih preizkušenj ki obdajajo svet v teh povojnih letih, zlasti v zadnjih letih, ko so se 'razni nesrečni "izmi" tako razširili med razne narode. Kot papeški tajnik, ki je vodil posle papeške države v Vatikanu je novi Sv. Oče vse to sam preizkušal in proučeval. Nihče ni bolj seznanjen in poleg njega le malokdo drugi tako podrobno pozna vsa razna pereča vprašanja, ki se sučejo okrog Sv. Stolice, kakor baš sedanji novi papež Njegova svetost Pij XII. Izvolitev kardinala Pacellija papežem je poroštvo, da bo katoliška cerkev zvesto sledila delu in ciljem velikega pokojnega mirovnega in socialnega papeža Pija XI., Achila Kattija. Kot zvesti otroci Katoliške cerkve se klanjamo novemu Sv. Očetu Piju XII. tudi ameriški Slovenci in v duhu poljubljamo Njegovo sveto roko in jo prosimo svetega blagoslova. Obenem pa goreče molimo za novega papeža Pija XII. da bi ga Bog obilno blagoslavljal v njegovih prizadevanjih in delih za vse človeške duše na svetu. Živel Sv. Oče Pij XII.! -o- Poljska in ukrajinsko vprašanje Ko se je v zadnjem času pojavilo ukrajinsko vprašanje, se je čutila najbolj prizadeta poleg Sovjetske Rusije — Poljska, ki v svojem državnem telesu hrani močno ukrajinsko manjšino, katero nepristranski strokovnjaki cenijo na osem milijonov. Ukrajinsko vprašanje, oziroma osnovanje samostojne ukrajinske države, pa v današnjih razmerah ne bi pomenilo za Poljsko samo izgube velikega ozemlja in osem milijonov ljudi, na katere se tako ne more popolnoma zanesti, ampak predvsem nevarnost tretjega velikega soseda. Že če danes pogledamo na geopolitični položaj Poljske, moramo ugotoviti, da ima poleg neugodne lege proti severnemu morju predvsem nehvaležno vlogo, da leži med dvema velikima državama, s katerima pa se po svojih osnovnih političnih prizadevah ne more, oziroma ni mogla trajno in dosledno vezati. Na eni strani Nemčija, ki se je v zadnjem času izoblikovala v izrazito in močno evropsko velesilo, na drugi strani pa Sovjetska Rusija, ki ji Poljska prav tako po številu kakor tudi obsegu ne more nuditi nobenega ravnotežja. Med tema dvema sosedoma je kole-bala oficielna poljska politika, kakor tudi vsa mogoča poljska politična gibanja, ki so nastajala doma. Mnogi so s tei$ prav radi gledali svobodo in oki-etnost poljske zunanje politike, vendar se zdi, da imajo prav irirličev in 16 porok. V Žužemberku je umrl 15. j an. najstarejši Žužemberčan Fortunat Kosec, podomače Pevčev oče, v 95. letu starosti Njegovo ženo Jero so pa pretekli petek spremili k večnemu počitku. V frančiškanskem samostanu v Kamniku na Gorenjskem je umrl 18. jan. po dolgi bo-'czni g. p. Matevž Vidmar, ki je bil rojen Dolenjec — Belo-kranjec in sicer v Semiču 27. sept. 1. 1870. Služboval je po lažnih krajih, bil je večkrat gvardij an definitor provincije in voditelj III. reda. Bil je tudi magister novincev, kate-het in organist. Mnogo je pomagal tudi v dušnem pastir-etvu. N. p. v. m. Pri nas v Št. Lovrencu pa smo pokopali v sredo 18. jan. Franceta Boljka, pd. Kešeta, " Dolge njive, ki je učakal lepo starost čez 86 let. 21. pa Franceta Kalferleta, posestnika iz Mačkovca, ki je dopolnil 71 let. 24. jan. pa smo pokopali Marijo Grmovšek, pd. Mežnarjevo Mino iz Ku-kenberka, staro 58 let. 27. jan. pa so pokopali v Novem mestu Franco Kotar, roj. Zida,r, ki je umrla v novomeški ženski bolnici vsled poroda Bila je stara 44 let in žena Franeeljna Kotarja iz Malega Vidma. Doma je bila iz Bistrice pri Št. Rupertu. Zapustila je 7 malih otrok. V Leskovcu pri Krškem je ponesrečil na žagi pod Le-akovcem Franc Marolt, ki ga je zgra'bil jermen in umoril. V Škocijanu pri Mokronogu so že začeli s pripravljalnimi deli za električno razsvetljavo. Za ureditev potoka Radu-ije je tudi že nakazan prvi znesek 29.000 din, odobrenih pa je za to delo 60.000 din. V Radečah pri Zidanem mostu so dobili pred božičem nove orgle s 25 registri, ki stanejo ok. 125.000 din. V Žužemberk^ je umrla 10. jan. v 87 letu svoje starosti Marija Šercelj, ki je bila 15 let popolnoma slepa in več let vedno na postelji. Svoje gorje je prenašala z angelskim potrpljenjem. V Bršljinu pri Novem mestu je umrla Kostelic Jožefa, posestnica in gostiln, žena. Bila je daleč naokrog znana icot prav dobra mati in gospodinja. Staira je bila 48 let in je zapustila moža in 4 hčerke. V Ambrusu pa je umrl Jože Žriidaršič posestnik, star 41 let. Bil je poštenjak vseskozi. Zapušča ženo in 7 otrok. Tudi v Prečenski župniji se je smrt oglasila. V Cegelnici je pobrala Jarčevo mater, v Ločnem Terezijo Pire, vdovo, v Grublah pal Elija Doberdru-ga. V Hruševcu pa se je ločil iz tega sveta Franc Sajej trdna krščanska korenina. 27. jan. je umrl v Št. Vidu pri Stični Anton Lesjak, star 82 let. Bil je 42 let odbornik hranilnice in posojilnice, ki je začela poslovati 1. 1896, in med njenimi .ustanovitelji, od I. 1902 pa do lani pa tudi njen načelnik. V Dobrniški župniji pa je (Dalje na 3. strani) Torek, 7. marca 1939 Dogodki med Slovenci p« Ameriki AMERIKANSKI SLOVENEC Chicage tako redno prihajali na obisk, kakor tudi sestra Ivanki in njenemu možu, ki sta prihitela iz d al j n e g a Springfielda na obisk. Rojaki državljani. Dne 4. aprila bomo imeli zopet volitve. Tukaj imamo Slovenci svojega kandidata Slovenca in la je Mr. Matt Vogrich, ki kandidira za pomožnega su-pervisorja (Assistant Supervisor). Torej rojaki, to pot pa strankarstvo na stran in vsi oddajte svoje glasove rojaku Vogrichu in bote videli, da se ne bote kesali. Ne pozabimo pri teh volitvah, da kandidira naš rojak, ki je prav ta,ko, če ne še bolj, sposoben voditi ta urad, kot kandidat kakega drugega naroda. Volite 4. aprila vsi za svojega rojak,a Matt Vogricha! Prepričan sem, da doibro zasledujete letošnjo kampanjo za Amerikanski Slovenec. Jaz bi želel, da to pot, da bi nalročniki kar sami poslali naročnino na upravo Amer. Slovenca. Ne pozabite pa pri tem oddati svoje kampanjske glasove za č. g. Rev. M. Butala, župnika slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu. Prosim vas tudi, da nekoliko poafgitirate med sosedi in rojaki, da bi se tudi kateri novi naročnik dobil za ta naš edini slovenski katoliški dnevnik. — Vsem naročnikom in rojakom pozdrav! Anton Strukel ODERSKA PREDSTAVA NA WILLARDU Willard, Wis. Člani društva Najsv. Imena prirede s sodelovanjem cerkvenega odbora prav lepo in zanimivo igro, katera bo prekašala vse dosedanje, ki so se kedaj odigrale v naši naselbini. Vsebino te igre bom o-pisal v eni prihodnjih številk Amerikanskega Slovenca. Danes le toliko povem, da se je ta igra morala vselej po trikrat ali večkrat ponavljati, kjer so jo še igrali in vselej je bila' obilna udeležba. Igrana je bila že tudi v Clevelandu, O. — Nadajje imamo še dve drugi na programu, katere bodo vprizorjene letos pri nas na Willardu. L. Perushek DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline V nedeljo 15. jan. so pokopali v Ribnici vernega in krščanskega moža Janeza Kno-Ja. očeta 14 otrok, od katerih jih živi še 10. V Veliki Uovi gori pri Do-brepoljah pa se je preselila v večnost 13. jan. prevžitkarica Marija Kastelic. V petek 13. jan. je ponesrečil na žagi v gradu Klevevž pri Šmarjeti graščakov brat g. Franci. Zagrabili so ga transformacijski jermeni tako nesrečno, da so mu odtrgali obe nogi in zdrobili prsni koš. Pokopali so ga v rodbinski grobnici v Slapih. V soboto potem pa je zapustila ta svet v Šmarjeti Karlovška mama. Bila je prav pobožna žena in skrbna mati 12 otrokom, od katerih jih živi še 8. V Šmar-Ijeti so imeli lani 80 krstov, 42 Kratke vesti iz Willarda Willard, Wis. — Mesec februar se je poslovil od nas s sneženim viharjem. V ponedeljek 27. febr. je bil lep jasen in topel dan, da je sneg kopnel in še zvečer je bilo jasno in toplo. Ko pa v torek zjutraj vstanemo, je pa divjal tak sneženi vihar, da ni bilo za izpod strehe. Zvečer je pa potegnil zapadnilc in zopet je nosilo sneg. — Danes 1. marca je mirno in sneženi plugi odpirajo ceste; da lahko dobimo pošto z North Western in Soo Line železnice. Mr. Joseph Bajuk je nastopil službo na železnici Hills-boro & North Eastern Ry. Co. — Pri omenjeni Soo Line Ry. Co. je J. A. Česnik predsednik in glavni vodja. Vest iz stare domovine St. Louis, Mo. — Rojakinja Anna Hočevar, je pred kratkim prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Beli cerkvi na Dolenjskem umrla njena mati Marija Turk v visoki starosti 78 let. Zapušča tri sinove, eno hčer in več vnukov, tukaj v Ameriki pa že zgoraj omenjeno in še eno hčer v Detroitu, .vnukinjo in pra vnukinj o. Nove orgle Pueblo, Colo. — Naša slovenska naselbina si želi omisliti nove orgle za našo cerkev, katere bi naj z lepimi glasovi poveličevale službo božjo. Sedaj so v cerkvi za poskušnjo "električne" orgle, ki pa daleč ne dosegajo lepote resničnih orgel "Pipe organ". Za nove orgle in pa za olepšavo cerkve, s^ sedaj nabira med farani denarne prispevke. Smrt na vzhodu Irwin, Pa. — V bolnišnici v Greensburgu je pred kratkim umrl tukajšnji rojak Anton Koncilja, v starosti 51 let. Doma je bil iz Kresnic pri Savi in je prišel v Ameriko pred 27 leti. Zapušča ženo, brata in sestro. Priznanje Cleveland, O. — Na banketu, ki ga je priredila Willard Storage Battery Co. svojim u-službencem, ki delajo pri tej kompaniji čez 25 let, je bilo obdarjenih z zlatimi urami med drugimi tudi več naših rojakov kot: Mišič, M. Dren-šek, J. Janežič, J. Lunder, Fr. Narobe, G. Juratovac, J. Mahne, F. Nahtigal in M. Zalar. Na splošno so slovenski uslužbenci priznani kot najboljši delavci v omenjeni tovarni. Mnogi so med nami, ki se znajo vsem upreti — razen skušnjavi. > Marsikdo, ki se vzpne visoko, odloži s svojo stafo obleko tudi svoje stare sorodnike. tisti, ki v tem gledajo usodno povezanost poljskega ozemlja v vprašanju Nemčija—Sovjetska Rusija in da vidijo v tem le avtomatsko delovanje .te usodnosti, ki bo Poljsko nujno in vedno gnala v naročje enemu izmed obeh močnih sosedov. Iz tega je popolnoma jasno, da Poljska ne bo mogla prenesti osnovanja tretje močne države na svojih mejah, še posebno ne v misli, da bo mlada država nujno zaveznica enega izmed obeh močnih sosedov. Da je bilo vprašanje Ukrajine vedno zelo pereče, dokazuje tudi zamisel osvoboditelja Poljske maršala Pilsud-skega, v katerem je mogoče še najjasneje dozorela misel o veliki in močni Poljski. Ko je Pilsudski v rusko-poljski vojni v letih 1919. do 1920. osvojil celo Kijev, se je resno bavil z načrtom, da osnuje veliko Ukrajino, ki bi pod pokroviteljstvom Poljske nudila močno sredino med Nemčijo in Rusijo. Čeprav so vsi biografi Pilsudskega to njegovo misel na eni strani tolmačili samo kot geslo proti Sovjetski Rusiji, na drugi pa kot romantično misel bivšega bojevnika za delavske pravice in samoodločbo narodov, vidimo danes, da je imel Pilsudski v marsičem prav. Kako uro so že vozili po reki, ko so naenkrat zagledali ne daleč pred seboj ladje napolnjene z vojaki, kitere je Atka poslala proti Tarzanu in njego> vim poma-gačem. "Najbolje da se vrnemo nazaj,"' reče Gregory. ''Brezpomembno 'bi bilo s'e vračati, sedaj," pri-pq«i»ii Thetin in nadaljuje; APEL NA ČLANICE SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Sheboygan, Wis. Priloženo pošiljam naročnino za enega novega in več starih naročnin ter pri tem glasujem za Duhovnega svetovalca Slovenske ženske zveze Rev. Milana Slajeta. Obenem pa tudi apeliram na članstvo Slovenske ženske zveze,da po možnosti agitira za list "Amerikanski Slovenec" ter svoje glasove poklone preč. gospodu Slajetu iz spoštovanja do njegove skrbi, ki jo posveča duhovnemu blagru Slovenske ženske zveze. Marie Prisland NOVICE IZ SLOV. METROPOLE NA ZAPADU Pueblo, Colo. Kakor se vidi,bo postni čas nekaj vreden za faro. Pridni farani so si naložili poleg premagovanja samega sebe —.še precejšnjo dela za napredek v cerkvi. Ljubitelji petja rečejo: orgle moramo napraviti; drugi rečejo: cerkev se mora znotraj osnažiti in deloma prebarvati. Vse pride, ako nas obv.lada pravi duh gorečnosti. Nekateri mladi so se zavzeli, da si bodo pritrgali pri pijači, da se tako žep nekaj opomore, s tem izboljšamo zdravje in obstanek svojega roda. Premišljeni dopis smo brali v hrvatski "Naša Nada", koliko škode prinese pijanost, nezmerno uživanje pijače. Dostikrat otroci nezmernih stari-sev, nimajo zdravja, posebno zdravja v možganih; znaten odstotek je tako pokvarjen. Saj vidimo vsak dan, kako bedasto se obnašajo pijani i j udje. Pa to še ni najhuje. Polagoma se pokvari, spridi narava človeka, njegove možgane (kar stalno) da so umo-bolni. Oj žalostno prokletstvo, umobol gre še naprej na drugi in tretji rod. Posamezne l.a nesmemo kruto obsoditi, ker enaka nesreča tudi pride od drugih virov in pa, ne ve- mo, kdo je v tem slučaju prvi ali prva povzročil nesrečo. Hvala Bogu, da je še vsakemu mogoče se premagati. Imamo prostost svoje volje, imamo večkratno spoved in sv. obhajilo. S prosto pestjo ne boš ubil močne zverine. Ali je mar ta le iriisel odveč? Kampanja ne ostane brez uspeha. Dr. sv. Ane je podarilo $250. dol. dr. Kršč. mater, 150. dr. sv Imena 100. in nekateri so že sami ponudili predno smo jih prosili po 25. deset in 50 dolarjev. Seveda, ako nam dotični ne prepovedo, objavimo cerkvene dobrotnike, ker zglfedi vlečejo močno. Saj se modri darovalci ne prevzamejo, misleč: mili Bog mi je naklonil več,, tedaj sem dolžan več. Župnika obiščeta vse družine in ob tej priliki izpopolnita popis faranov kar ostane v arhivu za vse čase. P. Ciril Zupan, O.S.B. RAZNO 12° LA SALLE La Salle, 111. Zadnje dni je obolelo veliko naših rojakov za ono boleznijo, ki ji mnogi pravijo "španska", influenca ali "flu". Vsem želimo, da "bi ta bolezen izginila in se poslovila od nas daleč tja v globoko morje, bolniki pa da bi čimprej okrevali. Dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa nam bodo naši mlajši priredili lepo igro katero se imenuje "Red Headed Stepchild". Igra se bo vprizo-rila v šolski dvorani na 6. Cesti ob 2 uri popoldne. Vsi ste prav prijazno povabljeni, da pridete to popoldne v omenjeno šolsko dvorano in vidite to zanimivo igro. 'Preskrbite si prvočasno vstopnice. Rojakinja Mrs. Mary KIop-čič, katera se še nahaja zaradi noge v St. Mary 'bolnišnici, se vsem svojim prijateljem, kateri so jo v njeni bolezni talko pridno obiskovali, prav lepo zahvaljuje. Zlasti tudi svojim sinovom, ki so tam iz Takoj je TarSan zapovedal naj vsi pripravijo orožje: loke, pšice in samokrese. Obenem so tudi ladjo usmerili drugam, da bi bilo bolj pripravno za obraMbb. Pa šo v prvem presenečenju Taraan-ovi ljudje stopili vsi na eno & trajat 'in' ladji se je nagnila'tako močno, da je vo'dt>v ■ V tem se je že turli približala prva sovražna ladja, ki je priplula prav zraven Tarzanove, da se je ta skoro prevrnila in so nekateri že popadali v vodo. Tarzanova ladja, ki je bila že stara, je tudi dobila luknjo ni začela se je potapljati ter je tjjjii kmalu izginila pod' \»odo.: Torek, 7. marca 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC i Stran 3 Nedeljski kotieek J. M. Trunk. DRUGA NEDELJA V MARCU Neporeden otrok se mora vrniti k očetu, čim hitreje, tem bolje. Izgubljenemu sinu v evangeliju nikjer in nikoli bilo dobro, dokler je bil lo-od hiše očetove. Izvoliti ftoraš, da se vrneš, ali da počneš. Kaj ti pomaga, da odlašaš ozdravljenje? Bolezen shujša in le težko ozdraviš. Ali se poboljšaš in si stvar o-'ajšaš, šfe vedno odkladaš s Pokoro? Poznejša pokora poetoma ni prava pokora. ^ralj Antioh je svoje hudobi-bridko obžaloval, ko je bil k'izu smrti, in obljuboval, da ',0 opustošeno mesto Jeruza-pozidal. Klical je Boga, a ga ni uslišal, ker je bil j>Jegov kes le navaden, prisi-umrl je obupan. Heroda J0 se lotile hipoma grozne bovine, živega so grizli črvi, pa je zakrknjen. Juda se 111 zmenil za srčne opomine Sv°jega mojstra, da bi se iz-^'feobrnil, v obupu se je sam Weal. Vsi bi bili še pri smrti fflogli obuditi pravi kes in re- šiti svoje duše pred božjo ^Znijo, a zapadli so ji. Misliš, da je otročarija, da odtegneš hudemu in nakrat to sovraž|iš, kar si ves čas življenja ljubil, in hipoma ljubiš Boga, za katerega se nikoli nisi brigal? V tem življenju je sicer mogoče, a tem težje, čim dalje, in huje si se udal grehu. Hudobno je, če ostaneš tudi le trenutek prostovoljno v grehu. Kaj more šele biti, če leto in dan radevoljno živiš v hudobiji? Recimo, da si ob-dolžen velikega zločina in •/sako uro pričakuješ obsodbe. Ali hi ne stri verig, v katere si uklenjen, in se oprostil .mm, če bi ti bilo to mogoče? Ali bi se obotavljal le za hip? Morda ti je pretežavno, da poprosiš Boga milosti, ko ti je bilo tako lahko, da si ga žalil! Ali more Bog manj zahtevati od tebe za spravo, kakor da svoje grehe zgrevatto spoznaš in se jih ponižno obtožiš? Ako si se ponižal do greha, čemu se nočeš ponižati do spovedi? Ponižaš se le, če grešiš, nikakor pa ne, če greh pripoznaš. Ne moti se, Bog se ne da zasmehovati. Edinole, če si v Bogu živel, si gotov, boš v Bogu umrl. Tisočletna izkušnja potrjuje: kakor živiš, tako Umrješ. Vse drugo je zgolj izjema. do, ker so bile trte v najboljšem stanju. Vse kaže, da je bilo zlodejstvo izvedeno iz osebnega sovraštva in nizkega maščevanja. Voda v Istri. Pred dnevi so napeljali spet v nekaj istrskih vasi vodo iz štivanskih studencev. Vodo so dobile predvsem Levade in Oprtalj. Konzorcij za istrski vodovod, v čigar območje spada 4(5 istrskih občin, je izdal za vodovodne naprave in napeljave doslej že 87 milijonov lir. Vodo so napeljali v gla.vne kraje 14 občin. * Smrten padec z okna. V Trstu es je smrtno ponesrečil 72 letini Mihael Kaliž. Starec je zgodaj vstal in stopil k oknu, da bi užil 'malo svežega zraka. Pri tem pa se je nagnil predaleč ven in že je omahnil ter padel na kamnito dvorišče. Dobil je smrtno nevarne poškodbe, katerim je že med prevozom v bolnico tudi podlegel. VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE IDEALNE TAŠČE V nekem kontestu v New Yorku ste bili Mrs. Lorna D. Mitchell, (na levi v ozadju), in Mrs. Max Schlesinger, (v ospredju), izbrani kot najbolj idealni tašči. Sodnici ste bili Rose Bampton, operna pevka (v sredi) in Benay Venuta (na desni). RAZNO PO OPERACIJI SAMA HODILA Auburn, Nebr. — 32 letna Mrs. Mary Cogdill iz Brown-ville je bila zadnjo sredo operirana na slepiču v neki tukajšnji bolnici. Kakor hitro je 'bila operacija končana, pa je ženska mirno vstala z mize in sama odšla v svojo sobo. Kakor pravi zdravnik, ki jo je operiral, so bile bolniške strežnice z njim vred tako presenečene, da jim niti na misel ni prišlo, da bi ji kaj pomagale. A tudi ženska sama, pravi, je bila presenečena, ko so ji povedali, da je storila nekaj, kar nihče drugi ne napravi. * -o—— PRIJATELJSTVO POLJSKE Z ITALIJO IZ GORIŠKE. PR1M0RJA IN ISTRE Tržaška industrija Kmalu v začetku meseca Hruarja se je mudil V Trstu ^edsednik državne industrij-zveae fc.'of Volpi. V ponedeljek je prisostvoval sestan-!u zastopnikov industrijskega J^uženja tržaške pokrajine. Va tem sestanku je njegov ^edsednik Cosulich poročal o 1)(>ložaj u tržaške indu;strije,ki bi nadoknadila izgube ki doletele Trst na področju ^dnarodne trgovine in pohorskega prometa. Predsednik Cosulich je uvo-°ftia ugotovil, da je v tržaški ^krajini pri 1001 industrijam podjetju zaposlenih 42.-delavcev. Nad polovico ^ je zaposlenih v kovinarji, ladjedelniški, letalski, f^ojni in livarski industriji, ^d 90% delavstva je zapetega pri 428 podjetjih. Na ||stalih 573 podjetij odpade *0lnaj 39S9 delavcev. , Ladjedelnice je zadela pred atkim zaradi požara na no-Vi motorni ladji "Stockholm" izguba, ki jih pa lii o-.'la.iala. Strojna in letalska ^Ustrija i m a zagotovljen ],U2;Voj zaradi velikih naročil. ,"nako se razvijajo topilnice ■j! kvarne pod Skednjem. Tu-1 kemijska industrija ima za-"otovljeno bodočnost. Začasno je produkcija za-v lesni industriji. Zaradi lfrie počiva delo tudi ^Hvbnih podjetjih. Industriji pri 3Ut e primanjkuje šircvin. Pi- ^°varna se bori s težavam?, y>Gl< je morala omejiti izvoz M« v kolonije. Tovarna pa- Ja se je znašla težkem c .l02aju, ker je bila produk-cigaretnega papirja mobilizirana. Sorazmerno nor- len je položaj v drugih in- j,atrijskih področjih. Pričet-j-?1*1 lanskega leta so bile ve-l.. težave z dobavo sirovin, 1 y. Pa so pozneje popustile, j ^of Volpi se je pohvalno ., ^11 o Cosulichevem' optimise U-in Je dejal. 0 bodoč-Trsta ne more biti dvo jea- Ozirajte se na Benetke, f;[ ^jal, in na njihovo indu-ka Jsko cono, ki sem ji spočet-v ^'edsedoval. Marghera je hj^ letih dosegla visoko stop-ji^.^zvoja. Fašizem je s svo 1 avtarkičnimi načeli ta razvoj še pospešil. Trst pa se bo moral z enako vnemo lotiti dela, da , bo dosegel enak uspeh. --o- Slovenščine se uče Judom so Italijani navili uro tudi drugod po Julijski Krajini, ne samo v Trstu.. Tako poročajo, da je bil te dni odpuščen rudarski zdravnik v Idriji dr. Morpurgo. Odpustili so ga na podlagi zakonskih določb, po katerih morajo biti iz državnih služb odpuščeni vsi nameščenci judovske narodnosti. , Zakon ne dela izjem in je zato moral tudi ta idrijski zdravnik zapustiti .svoje mesto. 1 Prajvijo, da so ga ljudje še dosti radi imeli. Slovenci pa še posebno, ker je znal odlično slovensko. Mesto rudniškega zdravnika v Idriji je zdaj začasno prevzel šef tamkajšnje deželne bolnišnice dr. Braggioni. Tudi o. njem pravijo, da je zelo dober človek, ter da se skuša čim bolj približati tudi slovenskemu življu na ta način, da se z vso vnemo uči slovenskega jezika. -o- V Libijo Tudi v Julijski Krajini je bilo z italijanskim vladnim odlokom upoklicanih precej vojakov, ki so bili ali pa v kratkem še bodo poslani v Libijo, da izpolnijo tamkajšnje italijanske garnizjje. — V Neaplu so jih zbrali okoli 50.000 iz vse Italije. To pa so po veliki večini samo takšni, ki so bili že prej kdaj v italijanskih kolonijah in so služili v specijalnih oddelkih: letalci, vojaški opazovalci, oni, ki so služili prej pri motocikli-stih, pri tankih in oklopnih avtomobilih, topničarji, radio-telegrafisti in drugi. Tudi med Slovenci v Italiji j^ dosti takšnih,, ki so že kdaj prej siužili v italijanski kolonialni vojski, bodisi tudi že v Libiji ali pa v Abesiniji, Eritreji ali v So- i. iifitlHS -o- KRATKE NOVICE Lože pri Vipavi. (Grd zločin). Pred nedolgim je neznan zlobnež porezaJ posestniku A. Ščeku okrog 250 mla. dih trt in nekaj sadnega drevja. Prizadeti trpi občutno sko- Poverjenik za manjšinsko vprašanje pri koroški deželni vladi g. Maier-Kaibitsch je v januarski številki siidmarki-nega glasila "Volkstum im Stid-Ost" pod naslovom "Koroški Slovenci v Veliki Nemčiji" postavil trditve, ki se z dejanskim položajem nikakor ne skladajo. Med drugim pravi, da je na Koroškem komaj 50.000 ljudi, "ki poleg nemščine razumejo tudi vindišar-sko narečje", dočim bi Korošci, ki se čutijo iz svobodnega priznanja kot Slovenci, mogli le s težavo napolniti mesto z 10.000 prebivalci. In ti Slovenci da se baje lahko svobodno udejstvujejo v vsakem oziru. Glede koroških šol navaja, da bi se po celi Koroški našlo komaj tucat kra'jev, kjer bi manjšina staršev zahtevala slovenski učni jezik v najnižjih razredih. To da je resnični položaj na Koroškem, kar naj bi se zapomnili krogi okoli ljubljanskega "Slovenca" in okoli Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Zadnji "Koroški Slovenec" omenjeni članek v celoti po-natiskuje, kar pač najbolje dokazuje, da se ne boji napačnega tolmačenja v krogu svojih naročnikov. Iz članka veje tisti tipični duh pretekle dobe, ki očitno ne more razumeti novega časa in se z vso silo prizadeva, da bi nova na-todnostna naziranja uklenil v stare oblike in pojmovanja. Narodni socializem je postavil narodnostna vprašanja na popolnoma drugačne osnove. V Mokrijah pri Doberli vasi je umrl Anton Siančnik v lepi starosti 72 let. Pokojnik je' bil skozi več desetletij ud Mohorjeve družbe, dober go spodar in zaveden Slovenec. r Pri Iteberci je zasul plaz zemlje cesto ravno v trenutku, ko je vozil mimo prometni avtobus. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bilo poškodovano vozilo. Vozni promet je bil zaradi plazu dalj časa 'prekinjen. V Celovcu iso ustanovili družbo za pospeševanje koroških umetnosti. Hkratu so bile razpisane nagrade za najboljša literarna dela. Medgorje so dobile telefonsko zvezo preko Grabštajna. Medgorski posestniki pa imajo velike težave s konji, ki bolehajo na raznih boleznih. V času od februarja do maja t. 1. se vršijo po vsej deželi okrožni kmečki dnevi,ki jih bo zaključil velik pokrajinski kmečki dan. — Prvi kmečki dan je bil 5. febr. v Št. Vidu ob Glini. Na podkorenski cesti se je ponesrečil 39 letni delavec Hanto. Hlod mu je stisnil prsni koš in mu polomil več reber. Z lestve je padel Ko se je 37 letni zasebnik lože Haber iz Radvanja spravljal neke noči k počitku na skedenj, je iz precejšnje višine padel z lestve na tla in se močno pobil. -o—— Dvojni posel Brusač Friderik C., ki potuje iz kraja v kraj, se je mudil v Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Preko dne je brusil, ponoči se je pa splazil v ko-košnjak posestnika Kranjca in mu odnesel najbolj pitane kokoške. Dobili so ga in ga zaprli. Pozneje so dognali, da je Friderik Č. precej nevaren uzmovic, ki je bil že 36 krat kaznovan. Bolnišnico je osleparil Na zatožni klopi mariborskega sodišča je sedel 28 letni zasebni uradnik Janko Rot-man iz Studencev zaradi tega, ker je osleparil mestno bolniš-inico za 900 dinarjev. Upravi bolnišnice je prodal 100 metrov platna za 1600 dinarjev. Dejansko je pa dobavil manjšo količino, zato je bil obso-en na dva meseca zapora in 300 dinalrjev globe ter v izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let. Umrl pri večerji Sedeminsedemdesetletni u-pokojeni cestar Franc Banov-šek v Mariboru je nekega večera večerjal v Jarčevi gostilni. Nenadoma mu je med večerjo postalo slabo, klonil je glavo in ostal negiben. Poklicani zdravnik je dognal, aa ga je zadela možganska kap. i-o-- Vlom Nevaren obisk mladinske tolpe so nedavno imeli v La-fckem pri Celju. Kar na treh straneh so v eni noči poskusili svojo srečo. Iz prodajalne Marije Rozin so odnesli precejšnjo množino raznega špecerijskega blaga. Od tam so se podali še k Francetu in Dr. Metec katol. tiska je tukaj, agitirajmo za Razširjenje "Am. Slovenca"! Flegu in pokradli obleke in perila v vrednosti nad 7000 dinarjev. Lepa starost V Zagorju ob Savi je pred kratkim slavila 85 letnico svojega rojstva ga. Marija Med-vešek, ki se je rodila kot hči veleposestnika Jožeta Copa v St. Juriju pod Kumom. S svojim možem se je nastanila v Zagorju ter je mati sedmim otrokom, od katerih pa žive 'e še trije. Žrtev bele kuge Žrtev brezvestne odprave telesnega ploda je postala 19 letna tkalka Anica Žager iz Studencev pri Mariboru. Pomagala ji je pri tem 41 letna klepar jeva žena Rozalija Ne-rat iz Studencev. Sedaj je bila Neratova obsojena na 8 mesecev strogega zapora. Priznala je, da je že petim ženskam odpravila plod. Nevarne stopnice V mariborsko bolnico je bi-ia pripeljana 55 letna Jožefa Kos, posestnica iz Polj fan, ki je padla po stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje in zadobila nevarne notranje poškodbe ter je obležala nezavestna. S kolesa je padel Na cesti v Rožno dolino je padel s kolesa 37 letni železniški strojevodja Rihard Ko-kolj in se nevarno poškodoval po vsem telesu, da so ga morali odpeljati v bolnico. Izdala se je Na meji pri Sv. Duhu na Štajerskem, je srečala orožnike starejša ženska, ki se je podala v beg, čim je opazila može postave. Ti so jo seveda ujeli in pri preiskavi našli pri njej večjo količino sahari na ter vžigajnih kamenčkov. Ženska se piše Neža Verhov nik in je stara že 72 let. Varšava, Poljska. — Ob «?>i zaključku obiska italijanskega zunanjega ministra, Ciano, tukaj, je bila v sredo izdana objava, v katerem se je pov-darjalo, da se bo nadaljevalo prijateljsko sodelovanje med obema državama v dosego skupnih interesov. druge komaj za širino ročajev ni kolesu. iz slovTnaselbin (Nadaljevanje s 2. strani) umrl najstarejši dbčan Peter Smolič iz Preske, ki je učakal lepo starost 93 let. V Catezu pod Zaplazom pa so pokopali najstarejšo gensko 94 letno Terezijo Zagor-jan iz Križa. V Št. Petrski župniji pri Novem mestu pa je podiral posestnik Jože Prešeren iz Zagrada staro hišo, pa je med podiranjem tako nesrečno padel med tramovje, da si je prebil lobanjo in čez 8 dni zatem umrl. 4. febr. sta obhajala zlato poroko Franc in Marija Huč iz Ponikev pri Trebnjem. 7. febr. smo pokopali pri nas blago ženo Mairijo Špen-dal pd. Žingarco iz Prapreč, ki je umrla v 77 letu svoje starosti. Bila je skrbna gospodinja. NA STARA LETA POSTAL OČE Belgrad, Jugoslavija.— Tukajšnji list Politika je priobčil iz Nikšiča v Črni gori vest, da je tamkaj neki Mile Cigano-vič postal oče v 96. letu svojega življenja. Ta možakar je tako trden, da je samo dvakrat v življenju videl zdravnika; prvič, ko je bil ranjen v vojni, katere se je udeležil v 1875, in drugič zdaj, ko je šel po poročno dovoljenje. -o- POUK ZA VOŽNJO Z BI- CIKLJI New York, N. Y. — V tukajšnjih šolah se je za dečke in deklice uvedel pouk za varno vožnjo z biciklji. Ker je to vozilo postalo med mladino zadnja leta zelo priljubljeno, a je vožnja z njim na prometnih mestnih ulicah dokaj nevarna, se ta ideja splošno odobrava. Pouk je besedni in dejanski in gre v prvi vrsti za tem, da .pokaže, kaj ima voznik napraviti v nevarnem položaju. Med skušnjami, pri katerih se pokaže voznikova izurjenost, je tudi ena, pri kateri mora na šolskem dvorišču voziti kolesar med dvema črtama, zaznamovanima s kredo, dolgima 50 čevljev in oddaljenima druga od PROŠNJA Imperial, Penna. Dobila setti pismo iz starega kraja iz Doberniča, na Dolenjskem, iz tiste fare, kjer je bil škof Baraga doma. Piše mi žena od mojega nečaka tako le: "Dragi stric in teta: — Pišem Vam žalostno pismo. Tako sem nesrečna, da jokam in molim noč in dan,da bi se nas Rog usmilil. Moj mož Matija je v bolnišnici. Levo roko so mu prav v rami odrezali. Prišlo 'mu je skozi prehlajenje in zastrupljenja krvi. Ni 'bilo druge pomoči. Kaj hočem sedaj jaz počet. Imam dva mala otročiča, druzega nič, ne jesti, ne svojega doma nimamo. Prosim pomagajte mi. On je star 32 let." Prav res je hudo, že v jutru zakonskega življenja jih je. zadela taka nesreča. Torej rojaki in rojakinje in citat el j i lega lista, prav lepo Vas prosim, če je kateremu mogoče karj pomagat tej nesrečni družini. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel in že v naprej najlepša hvala vsakemu, ki bo kaj daroval. Darove sprejema podpisana: < (Ogl.) Alojzija Zupančič, Box 746, Imperial, Penna. -o-- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne. 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. Za Velikonoč se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka. VČERAJ SO BILE NAŠE CENE: Za $ 6.30............ 100 lir Za $ 12.00............ 200 lir Za $ 2.45............ 100 Din Za $ 4.75............ 200 Din Za $ 7.00............ 300 Dm Za $11.00..........500 Din Za $21.50............1000 Din Za $42.50............2000 Din Zanesljivo — moderno -ZOBOZDRAVNIJŠTVO zmerno DR. JAMES W. M ALLY SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO Za $ 29.00............ 500 lir Za $ 57.00........:...1000 lir Za $112.50............2000 lir Za $167.00............3000 lir Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust. Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati: Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00 in za $25.......$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS SLOVENSKE velikonočne razglednice Krasne večje oblike z j ako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah _________________________10c. komad Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, koinad po_5c. Ducat--------------------------------40c. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1S49 \V. Cermak Rd. »:- Chicago, Illinois GUZAJ Spisal JANUŠ GOLEČ \ ANGLEŽI ČASTE MATER BOŽJO Že koj po prvem omočenju glave je odprla Klakočerca na široko oči. Pri pogledu na strašne tolovajske obraze je hotela krikniti na pomoč, a jej je zavrla glas moška šaka z zagotovilom, da bo po njej, ako ne uboga natančno, kar jej bo zapovedano. Kaj bi jej pač bilo tudi koristilo še tako krčevito vikanje, ko je bila v krogu sedmih človeških pošasti, ki sigurno niso bile nikdar vajene, ceniti dragocenosti človeškega življenja. Eno krepko moško strašilo jo je močno podprlo pod levo, drugo pod desno pazduho in že je šlo navkreber preko gladine v gozd, kjer je vlekel težko ženšče le eden, drugi jo je porival od zadaj, eden spredaj je svetil, ostali so se zabavali od daleč, postajali ter pili žganje iz steklenice, katero je pripeljal od Hrovata Mačkov Janez. To je bila za debelušasto mamco kriie-va pot po ozki gozdni stezi, ker jo je eden vlekel, drugi potiskal, da je šlo hitreje. Kap bi jo bila zadela pred ciljem, da se niso večkrat ustavili, da se ji je vsaj nekoliko umirila od strahu, razburjenja in nagle hoje preveč razburkana kri in liki kovaško kladivo nabijajoče srce. Dobro uro je bilo treba krepko stopiti od Tinske-ga potoka, predno so bili na Rudniškem vrhu. Že od daleč jim je puhtel pod nos vzduh po dimu. Na vrhu zbrani so kurili ogenj in dim se je valil proti dolini. Ko so oznanili s tajinstvenimi žvižgi svoj prihod na cilj, so spustili težki plen v krog moških postav ob svetlo plapolečem ognju. Ženska je kar padla po tleh, ko jo je izpustil izpod pazduhe njen krepki spremljevalec. Zmakali ter drgnili so jo z vinom ter žganjem, da je razločila položaj in lahko prepoznala, kje in v kaki družbi da se nahaja. Neznanci so jej veleli, da mora sesti na štor ob ognju, da pride glavar, sodniki so že zbrani. Ko je slišala to-le zadnje pojasnilo, so ji šele za-gomazeli mravljinci smrtne groze po vsem telesu. Jasno kot beli dan je bilo, da je zašla v past Guzaja ter pomagačev, od koder ne bo živega izhoda. Niti ni utegnila več uravnati vseh misli, ko je nekdo zažvižgal, možje v krogu so hušnili po koncu, med nje je stopil primeroma bolj majhen človek v čedni lovski obleki — Fran-celj Guzaj. Stisnil je vsakemu roko, sedli so. Stopil je pred smrtne srage prelivajočo ujetnico, prekrižal roke na hrbtu in vprašal prezirljivo: "Me li poznaš, gospa Ana Klakočer?" Vprašana je prikimala, nakar je nadaljeval: "Ti nisem prisegel, prokletnica, v sodni dvorani celjskega okrožnega sodišča, da se še bova srečala in tedaj bom sodil jaz po pravici!" Obto-ženka je prikimala, nakar je sedel tudi glavar in ponovil vpričo zbranega telovaj-skega sodnega dvora, zakaj je dal privesti Ano Klakočer na zatožno klop na Rudniški vrh pod milo nebo v temni noči. Da-si znana obtožnica, je napravila globok vtis na navzoče in pretresla obtoženo do šklebetanja z zobmi. Zavedala se je, da sta obračunali z njo na tem svetu usoda in roka pravice. Na vsa od groznih nočnih sodnikov stavljena vprašanja je le kimala pokorno, govoriti bi ne bila mogla, ako bi jej tudi kurili pod petami. Na vse očitke le pritrjevanja, radi tega je bilo treba le še sodbe in njene takojšnje izvršitve. Tolovaji so' s?- molče namignili; poglavar se je odstranil. Še nekaj skrivnostnega šepetanja, dvig rok vseh moških prikazni in iz ust vseh glasni: "Tako je in po naši postavi se naj izvrši!" Krepke roke so dvignile onemoglo obsojenko s štora, jo vlekle navzdol z vrha ter jo spustile na tla ob mogočni bukvi. Rablja sta jej zamašila usta, jo zravnala ob deblo in pritrdila trdno za na hrbtu zvezane roke, noge in vrat k bukovemu križu. Strahoten obračun s človeškim življenjem se je doigral v nekaj minutah brez besede pritožbe ali krvniškega pojasnila. Klakočerca je ostala sama ob deblu, luč krvnikov se je oddaljila proti vrhu, odkoder ni bilo več slišati glasu in ne koraka. Obsojena je ostala čisto sama v temni mrzli noči pri polni zavesti, da je izpolnil priseženo maščevanje nekdaj pošten mož in katerega je pahnila njena zloba v razbojniški brlog. Radi zavrnjene ljubezenske vsiljivosti kriva prisega, krivična večletna obsodba in zdaj strašna kazen za vso to hudobijo na bukovem križu, v temno noči pod milim nebom in bogznaj v če-gavem gozdu. Z milostjo ni bilo računati. Ni je poznala ona z nedolžnim; je tudi on ne bo vršil nad njo po priznanju ter zasluženju obsojeno. Take in enake misli so se preganjale po Klakočerčini glavi, ko se je začelo daniti in niti jutrajni svit ni motil grozne gozdne tišine. S posinom solnca je pritisnil spomladni mraz, ki je prevzel križano, da so jej otrpnili udje. Zmagala je v njej mehkejša ženska narava. V popolni samoti se je začela smiliti sama sebi, potoki solz so se jej spustili kakor hudourniki po licu in polzeli preko prs ter kapljali po obleki navzdol na listje, ne da bi bili zadeli v grozni samoti na iskrico sočutja in usmiljenja. Med solzno prošnjo po milosti ter usmiljenju se jej je rodilo vprašanje: Kaj bo z menoj, ako ne bo rešitve iz strašnega položaja in bom umrla slabše nego nema zver? Njeno življenje ni bilo uravnano po božjih in še manj po cerkvenih zapovedih. Cerkveni prag je prestopila, kadar lo jo k temu silile razmere. Prejem sv. zakramentov jej je bil — španska vas. In kako bo sedaj, če bode treba stopiti pred sodni stol ne le čisto praznih rok, ampak še z na črno plat popisano življensko knjigo? Očitki vesti so se zbudili\z ne-ugnano silo in jo bolj plašili, nego zahteva po življenju. Malo poprej je bridko jokala radi osamelosti ter mraza, sedaj je skušala kričati zamašenih ust radi kesa-nja ter očitkov nad za večnost izgubljenim življenjem. Kesanje je rodilo obžalovanje, iskreno molitev in trdni sklep po-boljšanja za slučaj čudežne rešitve z bukovega križa. Obračun s samim seboj v vesti, ki se je kesala, molila k peterim ranam Križanega za odpuščanje in še upala na zadoščenje, jo je pomiril, da ni zabredla v brezno nevolje ter preklinjeva-nja. Solnce jo je pozdravilo še pri zavesti. Uprla je vanj motno zasolzeni pogled, srce je šepetalo gorečo molitev: (Dalje prih.) -o- Škof Schwertner iz Wichita pravi: "Naš cilj mora biti:ka-toliški časopis v vsako katoliško hišo!" Starodavna angleška pre-' rokba se glasi: "Kadar se An-j glija vrne v Walsingham, takrat se Mati božja vrne v Anglijo". Ta prerokba pomeni, da je nekdaj angleški Kraj Walsingham bil središče Marijinega češčenja. Kakor veli stara legenda, je nekdaj v grofiji Norfolk v kraju Walsingham živela pobožna deklica Richeldis. Ta je leta 1061 imela prikazen,a kateri je deklica videla hišico svete Družine v Nazaretu. Ko se je za to zvedelo, so ljudje tamkalj takoj zgradili kapelico. Ta kapelica v Waisinghamu je kmalu zaslovela kot nekak 'Novi Nazaret". Zraven tiste capelice so v teku 13. in 14. stoletja zgradili dva velika moška samostana. Z vseh strani katoliškega sveta so takrat začeli romati romarji h kapelici v Walsingham. Med pobožnimi romarji so bili tudi angleški kralji Edvard II., Edvard TIL, Rihard II., Henrik VII. Celo pozneje glasoviti Henrik VIII. je v mlajših letih poromal semkaj bosonog ter se Mariji priporočal za svoje oti'oke. To je bilo leta 1511. Tudi Erazem Rotter-daimski je tukaj zapustil krasno molitev k Materi božji. Ko pa se je kralj Henrik VIII. ločil od svoje prave zakonske' žene ter je hotel vze-U za ženo drugo, zaradi česar se je ločil tudi od katoliške cerkve, je začel katoličane hudo preganjati. Takrat so tudi za cerkvico Matere božje v Waisinghamu nastopili težki časi. Henrik VIII. je ustanovil novo anglikansko cerkev, ki je njen poglavar bil on sam, nova cerkev pa njegovo orodje kot državna cerkev. L. 1538 je anglikanski škof Latimer dal čudodelno sliko walsinghamske Marije javno sežgati. da bi tako uničil Marijino češčenje na Angleškem. Več ko sto let na Angleškem ni bilo niti govora o tej nekdaj tako sloveči Marijini božji poti. Konec 19. stoletja pa je neka gospa kupila tisto staro kapelico v Waisinghamu. Poslej so tjakaj začeli zopet vreti romarji, in sicer ne le katoličani, marveč tudi Angli-kanci sami. Anglikanci, ki ča-ste Marijo, se imenujejo an-glokatoličani. Ti so v Waisinghamu zgradili lepo cerkev, kjer poslušajo lepe govore o Mariji. Kajpada se tudi katoličani ne dajo prekositi v češčenju Matere božje od kri-voverskih bratov. Še letos so katoličani priredili tjakaj veličastno romanje, ki se ga je udeležilo več ko 10.000 romarjev, samih mladih katoliških Angležev. Angleška mladina roma sedaj k Mariji. Tisto romanje je vodil sam westminstrski nadšjkof kardinal Artur Hinsley. Tako se Anglija vračaj v Walsingham. Dioklecianovo palačo bodo preuredili Ministerstvo za zgradbe v Beogradu je dovolilo skoro pol milijona dinarjev, za ureditev Dioklecianove palače v Splitu. Sestavljen je poseben odbor, ki bo določil, kako se bo ta denar vporabil. Pri ureditvi palače bodo morali podreti nekaj hiš in očistiti vso okolico. Nakazana svota pa seveda ne bo zadostovala za vsa ta dela in bo moralo tudi mesto Split prispevati k ureditvi te tako znamenite palače. Pisano polje J. M. Trunk Drobiž. M. 1ARICH & SON GRADIMO STAVBENIK IN KONTRAKTOR 1 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 nove hiše, velike in male, prenav-1 Ijamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za \ nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska fi9 Katoliška Jednota VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za leto 1940. 2. VEČBRNICE, povest "Pravica do življenja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA. 16, In poslednji snopič. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitveiiik. Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 19.39. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO________$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, 111. Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu ''B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo .izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. i Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V Vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le oseni oseb starbsti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. (Konec) "Razni časnikarski poročevalci v Španiji trdijo že zdaj, da se je persekucija katoličanov v Španiji že pričela, da se preganja ne samo prostozidarje in protestante, ampak tudi tiste, ki bi m'orali širiti Kristusov nauk". Strašno naravnost. In vse bi bilo rešena« ko bi ne bilo papeža in škofov, ki se "vežejo" s fašizmom. Pri taki žalosti je še nekaj prostora za neko radovednost. "Nismo radovedni", pravijo, "toda vseeno, če pomislimo na fakte, ki dokazujejo, da se je katoliška cerkev vpregla v službo fašizma, bi radi vedeli, kako boelo začeli Truriki in ostali Kristusovi namestniki opravičevati svoje početje pred katoliškimi delavci". F,vo vam vsaj mojega opravičila. Trpite na fiksni ideji, da se je cerkev "vezala" s fašizmom. S tem pade vse. Prizor za bogove je, če ljudje, ki razglašajo katoliško cerkev za "najreakcionar-nejšo strujo", točijo solze, da se "veže ta cerkev s fašizmom", se s tem uničuje, in morajo taki ljudje z nekimi "intelektualci, znanstveniki in celo duhovniki" in seve s "katoliškimi" delavci to reakcionarno cerkev reševati. Od samega veselja, da "legenda o moči splamtuje", ste žalostni da sam papež in ikofje pokopavajo to cerkveno mdč, in s to hinavščino ste pokazali že zdaj, ko katoliške cerkve še ni konec, konjsko kopito. Dobro vemo, kaj bo prišlo, kadar boste res na konju, in "katoliški" delavci raj gledajo,kam jim boste tedaj postavili glave. * Konec katoliške cerkve. Chas. Kramer, Menominee, Mich., je pisal nekaj o hudičih. Pa je nekaj drugega "hudič", ki šace vahta, in hudič, kakor uči o njem katoliška cerkev. Imenuje ga "teološkega hudiča", kar odgovarja resnici. Ako pravi, da on "ne veruje v teološkega hudiča", toraj hudiča, kakor uči o njem katoliška cerkev, je to pač le njegova zadeva, jaz sem ga opozoril le, da naj bo previden, ampak trditev, da "najbrže tudi jaz ne verujem v teološkega hudiča", je precej impertinentna, ker zopet iz-l le moja, ne njegova zadevi Počakajmo. Kakor mnogi drugi, izi'aZi tudi Chas. Kramer mnenje je katoliška cerkev pri ko"' cu, "čeprav človeštvo sili n* zaj v barbarizem in srednJ* veško temo". Kam sili človeštvo in kam bo prišlo, me krat ne zanima, ker je to P21 zopet zadeva človeštva, pak "posvetna oblast" cerkv' je prazno strašilo, in ko«c cerkve nihče ne bo dočak8 če bi prav sodnjemu dnev'J trobil. Katoliška cerkev je ginila iz te in one dežela, $ tegne še izginiti pri tem onem narodu, ampak konca Je ne bo, kakor naprej in n8! prej napovedujejo tudi raz"1 slovenski preroki ateistični kova. Lord Thomas Babingto« M,acauley nikakor ni nak^ njen katoliški cerkvi, pa p>se' "When we reflect on the tf* mendous assaults which sfe has survived, we find it dl!' ficult to believe that she isf perish. She may still exist15 undiminishing vigor some traveler from New Ze5' land shall, in the midst of J vast solitude, take his sta" on a broken arch of Lo«d°, Bridge to sketch the ruins St. P^ul". Konca katoliške cerkve boste dočakali. d ■ JUDE PODŽIGAJO K NA SILNOSTIM Jeruzalem, Palestina. — ' neke tajne radio postaje • je zadnjo sredo objavil Jude v Palestini poziv, naj poslužujejo dejanske nasili10" sti za dosego neodvisne judo' ske države, češ, da je to edino sredstvo, ki jim je P1* ostalp. Istočasno so, se n1 prebivalstvo razdajali tudi ' taki s podobnim poziv^ Ogorčenje Judov je prišlo 0 tod, ker Anglija baje name-rS va napraviti iz Palestine odvisno arabsko državo. HIII[HII!!ini!!ni!BII!^ r, L1 -v i a 23 LET IZKUŠNJE . g Pregleduje oči in predpisuje očal3 I DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 39 leto pri K. S. K. Jednoti Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds, Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. *uiiiai I I 1801 So. Ashland Avenue j Tel. Canal 0523 | Uradne ure: vsak dan od '' 1 zjutraj do 8:30 zvečer. iiiaiiaiiinaiiiiHiii m« Društvo sv. Vida Stev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J} M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. J. F. Seliskar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične p