Poštnina plačana v gotovini. Izhaja VSaK Četrtek. Posamezna številka stane 1 Din. Št. 10. V LjubSlafti, dne 6. marca 1924. Leto II. RkOlUALSKI CjL A S N!K 0Q6iAN NARODNE RADIKALNE J'TPANlćE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Potreba velikih strank. V svojem znamenitem delu o modernih demokracijah pravi Brice: »Ker že morajo obstojati stranke, je mnoKo boljše, da jih je Številčno malo in da so čim močnejše.« Ta ugotovitev teoretično izšolanega, kakor tudi praktično izkušenega politika veljajo brezdvomno tudi za našo državo. Proporčni Volilni sistem je potreben tribut, ki ga je morala plačati moderna demokracija. Njegova velika prednost obstoja samo v po njem ostvarjenem prepričanju vsake stranke, da fc po svoji številčni moči zastopana pri sodelovanju v državni upravi. Ni pa ta sistem Prinesel absolutne volilne pravičnosti in tudi ni pripomogel do uspešnejšega in plodovitej-Šega delovanja političnih kolegijev. S tem pa nikakor nočem trditi, da bi ne bil ta sistem zaenkrat najboljši, koristi pa bo prinašal samo, ako ga vsakdo pravilno razume in ako ga narod pravilno uporablja. Za nas Slovence se je začelo res pravo Politično življenje še-le z vstopom v novo državo. Tedaj nam je bila dana možnost, da se okoristimo z najnovejšimi pridobitvami Zadnjega veka. Toda že kratka »poprevrat-na« doba je pokazala, da nismo bili za ta veliki trenutek nripravljeni. Brez vsakega razumevanja sc je pojavilo pri nas vse polno Političnih strank, ker je vsakdo naivno mi-si'k da bo edino njegovo mišljenje prineslo svetu rešitev. Pri tem smo se tako zajedli v domače krajevne razmere, da smo izgubili izpred oči dogodke, ki so se odigravali Ua odločujočih mestih v lastni državi, da ne rečetri, da smo bili slepi za dogodke v inozemstvu, ki nudijo marsikateri dober nauk. Svoje zastopstvo na najvišjih mestih smo zaupali raznim ljudem, ki so prišli v najvišji forum s polnimi žepi zahtev, ki so si često naravnost nasprotovale. Posledice, ki so nas zadele in razočaranje nad našimi zastopniki Je bilo povsem naravno in čuditi se moramo, da nismo tega uvideli in da noče tega uvideti marsikdo 6c danes. Državna politika ho-i pač nekoliko drugačna pota nego stran-arska in pi i mej se lahko uveljavijo samo .velike stranke, ki imajo tradicijo iu može iz-vežbane v državniških poslih. Z ujedinjenjem smo postali tudi mi Slovenci samo del velikega -državnega naroda Parlamentarne države. Recimo, da smo živeli pred sprejetjem ustave še v nekaki zavesti neke slovenske politične neodvisnosti °d celotnega državnega organizma, bi morala ta zavest po sprejetju ustave izginiti. Parlamentarna država je faktum in na tem dejstvu ne bo ničesar spremenil kak deus ex machi-na. S tem seveda nikakor ni rečeno, da nismo enakopravni državljani, naglašeno je samo, da sodelujemo samo v toliko, v kolikor smo se po proporčnem volilnem sistemu odločili sami. Če smo torej razcepljeni na desetero frakcij, ki ne pomeni vsaka zase ničesar, medtem, ko bi večina Slovencev, včlanjenih pri veliki državni stranki bila vpo-števana, je naša krivda. Pri sestavi vlade v parlamentarnih državah se pač ozira na eno ali drugo državno pokrajino samo, v kolikor je dotična pokrajina zastopana v dotični stranki. Te žalostne toda potrebne izkušnje, ki smo jih prestah v prvih letih naše svobode v parlamentarni državi naj zadostujejo, da krenemo na drugačna pota, pota, ki jih hodijo veliki narodi s staro kulturo že mnogo let. Odločitev ne more biti težka. Priključiti se moramo kaki veliki stranki, ki nam bo omogočila, da se v javnem življenju uveljavimo. S tem ne koristimo samo svoji ožji domovini, marveč tudi državi sami, kajti tudi zbornica, kjer se vrše dolgovezne razprave o malenkostih samo, da volile! vedo, da so njihovi zastopniki še živi, ni dobra in ne more doseči onega cilja, ki so jih zasledovali borci za moderno demokracijo. V zbornici naj se sestanejo zastopniki velikih strank, ki bodo ustvarjali koristi, bodisi, da so zastopani v vladi, bodisi, da vrše stvarno in pravično kritiko v opoziciji. Naš parlament pa je od tega ideala še zelo daleč, čeravno bo moralo v doglednem času do tega priti. Za katero stranko pa se naj odločimo mi Slovenci? Omeniti hočem tri glavne, ki se skušajo uveljaviti: demokrate, klerikalce in narodne radikalce. Demokratska stranka izhaja pač iz našega stališča in trdi, da je , državna stranka. Toda že površen pogled za kulise demokratskega parlamentarnega zastopstva nam priča o razdvojenosti v ciljih in programu demokratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osobito igrajo naši slovenski demokrati kaj žalostno vlogo, ker imajo svoje posebne namene, ki se ne krijejo z nameni njihovih srbskih in hrvatskih tovarišev. Njihova naloga je dvolična in njihovi cilji nejasni. Pokažejo lahko na nebroj lepih fraz. ne morejo pa se sklicevati na pozitivno delm ki so ga vršili za časa, ko so se greli na vladnih stolcih. Slovenec se zanje ne more ogrevati, ne more pa se priključiti tudi klerikalcem, ki so radi svoje verske politike že vnaprej obsojeni na ozke meje cerkvene oblasti ljubljanskega in mariborskega škofa; kot državna stranka ne morejo priti nikdar v poštev. Mnenja pa sem, da vsi ti pomisleki pri Narodni radikalni stranki odpadejo. Ta stranka je prestala najhujše boje, njeni voditelji so preizkušali njen program v pregnanstvu, v opoziciji in na 'dadi. Stranka s takimi tradicijami, ki ima poleg tega program, ki je vedno zadovoljil uradnika, kmeta in obrtnika, stranka, ki je ustvarila nebroj dobrega, ne potrebuje mnogo propagande. Da so se držali Slovenci napram njej doslej rezervirano, so vzrok ogabni napadi nasprotnikov, ki so blatili stranko in podtikali njenim pristašem vse slabosti, ki jih moremo najti na človeku. To-I da baš ti napadi nam pričajo o velikanski bo-I jazni pred tem nevarnim tekmecem, ki bo končno otvoril oči zaslepljenemu ljudstvu. Radi tega pristopite vsi, ki nočete še nadalje ostati pasivni, marveč s svojimi močmi pripomoči do čimprejšnje konsolidacije naše države in s tem koristiti sebi in splošnosti h stranki, ki vam nudi najboljša jamstva. Naše vrste se gostijo, kajti baš oni, ki stoje v ozadju in so siti sedanje »politike«, skušajo s svojimi močmi pripomoči do ciljev, ki lebdijo vsakomur v lastnem in državnem oziru pred očmi. r . Redukcija na državnih železnicah. Medtem ko komunisti iu demokrati z de-demagoškimi frazami begajo železničarje, je dosegel Akcijski odbor Nar. rad. stranke s svojimi tihim in doslednim delom uspeh, ki je prihranil marsikateremu nameščencu državnih železnic v Sloveniji skrb za družino in za bodočnost. Na progah državnih železnic v območju ljubljanske direkcije ni bil po posredovanju NRS reduciran noben nameščenec. Narodna radikalna stranka bo kakor vselej tudi v bodoče vedno zastopala interese železničarjev. Zato je umevno, da pridobiva radikalna stranka v zadnjem času vedno več svojih članov med železničarji, ki prihajajo do spoznanja, da jim more in hoče pomagati samo velika državna stranka. „Oposiclionaini blok" in radikali. časopisje takozvanih skupin, ki naj bi tvorile bodoči opozicijonalni blok, piše že celo večnost o neposredni ustvaritvi tega bloka, katerega edina naloga naj bi bila zrušiti sedanjo radikalno vlado. 7. velikim veseljem so poročali ti listi, da se vršita te dni dve važni seji, ki bosta odločili vse potrebno za ustvaritev tega famoznega bloka. In res! V nedeljo 2. t. m. se je vršila v Zagrebu »plenarna seja hrvatskega narodnega zastopstva«, na kateri so sklenili radičcvci, da obelodanijo protest proti sporazumu med beograjsko in rimsko vlado, ki krši »pravno in neodvisno hrvatsko državo«. In še par drugih takih stvari! Radičevcl so objavili tudi izmišljene tajne klavzule, po katerih naj bi bila Italija obvezana, da pošlje v našo državo svoje čete v slučaju notranjih nemirov in da naša država odstopa Italiji teli tori jelne koncesije v Dalmaciji, ako dovoli Italija, da mi zasedemo Solun. S takimi političnimi oslarijami vzdržujejo radičeve! svoje zapeljane pristaše v sovraštvu do države in !; naroda. Nadalje so sklenili, da pokliče v slu- | čaju potrebe predsedništvo določeno število poslancev v narodno skupščino. Drugi dan pa se je vršila v Ljubljani seja vodstva SLS, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje v kratkih besedah vse ono, kar piše klerikalno časopisje že od osvobojc-nja sem. Resolucija ne pove ničesar. To je pač klerikalna taktika. Istočasno pa pišejo opozicijonalni listi — demokratski seveda prednjačijo — da se bo vsled teh sklepov že v najkrajšem času spremenil notranjepolitični položaj. Iz vseh poročil pa zveni prikrit strah pred možnostjo ne- j uresničenja opozicijonalncga bloka, kajti Ra- j dič — duševni in materijelni vodja združene j opozicije — do sedaj še ni povedal nič pozi- j •tivnega, kaj morajo storiti njegovi demokrat- j [skl, klerikalni in muslimanski prijatelji, da J pridejo do državne oblasti. Demokratska , {»Pravda« piše izrecno, da radičevci nočejo j siti v blok, da bodo le pomagali zrušiti vlado, j (In to se zdi nasprotnikom naše edinstvene j Šdržave glavna stvar. Zrušiti vlado, kaj bo potem, to jih ne zanima, oziroma jih skrbi, ker vedo, da ni med njimi nobene skupne točke, ki bi jih zedinila v eventuelni vladi. Opozicijonalno časopisje piše tako zmedeno, da sploh ne more nihče vedeti, kaj pravzaprav nameravajo. Recimo, da vržejo sedanjo radikalno vlado in da pride do vlade jfclok, ki bo neprestano odvisen od radičevske {volje. Ali pa hoče blok takoj po zrušitvi ra-[dikalne vlade nove volitve? Dobro. Toda s ‘kakšnim ciljem in s kakšnim načrtom naj bi Jse vršile te volitve? Samo zato, da se even-ftuelno oslabijo radikali in se izboljšajo Radičeve pozicije? Ali morda zato, da se popravijo demokrati, ki sami ne vedo, ah so za vidovdansko ustavo ali so za njeno revizijo? In kaj mislijo slovenski klerikalci? Tega ravno nočejo povedati, ker vedo, kaj bi pomenile zanje nove volitve! Isto je s Spahom. Za demokrate bi bile volitve, ki naj bi tih izvedel ta blok. še najbujši udarec. Demokrati pač ne morejo v nobenem slučaju upati iiia izboljšanje svoje številčne moči. Ako gredo demokrati skupno s Korošcem, Radičem in jSpaho na volitve, bodo izšli iz volilnega boja Se bolj oslabljeni, kar je popolnoma v redu. Nemogoče je vsako napredovanje stranke, ki jnenja svoj program ob vsaki priliki in na katero .se ne more nihče zanesti v državnih poslih. To bi veljalo seveda le za slučaj, ako pl dobil takozvani blok mandat za volitve, fcar pa le samoposeb! umevno drugo voraša- nje. Kdo naj da mandat skupinam, ki nimajo ničesar drugega skupnega, kakor samo hrepenenje po oblasti? To hrepenenje pa vendar še ni nobena garancija, da bi mogel opozicijonalni blok storiti v resnici kaj dobrega in koristnega za državo. Opozicijonalni blok je brez vsakega programa glede eventuelnega svojega dela v vladi. Ako bi mogel opozicijonalni blok pokazati svoj program, ki bi vsaj v glavnih točkah sledil smernicam naše dosedanje državne politike, potem bi Narodna radikalna stranka brezdvomno odstopila oblast takemu opozi-cijonalnem bloku, v katerem bi moral biti seveda tudi Radič. Radikali so doprinesli že mnogo žrtev za državo, in bi z lahkim srcem predali oblast tudi kakemu Radiču, ako bi se že enkrat odrekel svoji defetistični politiki in, ako bi dal garancijo, da bo sledil dosedanjim državnim političnim smernicam. Tako pa, ko se ustvarja blok samo za zrušitev radikalno vlade, ne pa za pozitivno in konstruktivno delo, nc more nihče zameriti radikalom, če se bodo v borbi za državo proti heterogeni opoziciji in njenim dunajskim pomagačem borili tudi za oblast. V takih razmerah je država zares skoraj sinonim Narodne radikalne stranke. Kakor že rečeno, je ustvaritev opozici-jonalnega bloka odvisna tudi od ureditve od-nošajev med slovenskimi klerikalci in radi- , čevci, ki se na noben način nočejo odreči svoji agitaciji v Sloveniji. Saj je Radič svojc-časno pri sklepanju federalističnega bloka s klerikalci jasno izjavil, da ne more opustiti razširjenja svoje organizacije v slovenskih j krajih. Kaj pa to pomeni za naše klerikalce, je na'dlani in ni treba še enkrat poudarjati. Poleg tega pa je treba tudi vedeti, da klerikalci še niso prekinili svojih zvez z narodnimi radikali, kar je na vsak način pomembno za sedanji notranjepolitični položaj. Poleg tega pa je še Svetozar Pribičevič, | ki se s svojimi poslanci nikakor in v nobe- ! nem slučaju ne bo pridružil kakšnemu opozi- i cllonalncm bloku, v katerem bi bili iadi- ! čcvci. Kakor poročajo iz merodajnih beograjskih virov, bi Pribičevič takoj zapustil s svojimi pristaši demokratski blok, kakor hitro bi prišlo do sporazuma med Davidovičem in Radičem. V boljše umevanje naj navedemo še izjavo odličnega radikalskega prvaka, ki jo je podal zagrebškemu dnevniku »Novosti«: Opozicijonalni blok še ni dejstvo, zato še ni čas, da se radikalna stranka opredeli napram njemu. Ako pride do bloka brez radičevcev, se nc more izpremeniti ne parlamentarna in ne politična situacija. Ako pristopijo bloku tudi radičevci, bi bil to brezdvomno uspeh državne politike. S tem bi se spremenila situacija tudi za radikalno stranko. Ako priznajo radičevci kot najmočnejša skupina v opozicijonabiem bloku obliko vladavine in kralja in ako se omejijo samo na problem notranje državne ureditve ne vtikajoči se v narodno in državno edinstvo, radikalna stranka »e bi imela razloga, biti nezadovoljna z novo orijentacijo radičevcev in da ne bi skušala sporazumeti se ž njimi o gotovih korekturah notranje državne ureditve. Ako pride do opozicijonabiega bloka z radičevci, nastane v skupščini za radikalno stranko sledeči položaj: Opozicijonalni blok bo najbrže ■porabil svojo številčno nadmoč, da zruši radikalno vlado. To se more zgoditi zelo lahko, toda a tem še ni storjeno ničesar v pozitivnem pravcu in še le tedaj se prične konstruktivno delo v novi situaciji. Tudi v taki situaciji ostane radikalna stranka najmočnej- ša v parlamentu, zato ima časa, da čaka na opredelitev. Radikalna stranka smatra sporazumevanje s Hrvati kot največjo nalogo sedanjosti v notranji politiki, toda nc more priti do sporazumevanja, dokler se radičevci ne odrečejo svoje fantastične republike in dokler rušijo narodno in državno edinstvo. O vsem drugem se moremo sporazumeti, toda monarhistična oblika vladavine ter narodno in državno edinstvo ne morejo biti predmet razgovora. Siosiai g* OsiešKa radikalna »Straža« piše: Razprava o proračunu Je prinesla iznenađenje, da se je bivši podpredsednik narodne skupščine, g. Mihajlo Ratiković postavil na stališče opozicije. Jasno vidimo razvoj misli, ki je dovedel g. Rankovlea v ta položaj. V vsakem društvu, v vsakem klubu morejo obstojati razlike v mišljenju in posebna pojmovanja posameznih prilili, vprašanj, taktlenili in metodičnih sredstev itd. Satno tisto društvo je zdravo in napredno, ki sprejme svoje sklepe šele potem, ko jih !c vsestransko proučilo. To je znak, da so sklepi rezultat globokega razmišljanja, edino mogoč rezultat, ki izhaja z ene strani iz programatičnega stališča gotovega društva, kluba. stranke itd., z druge strani pa iz oportunoga ocenjevanja vseh možnih prilik. Toda v vsakem društvu mora obstojati gotova notranja vez, ki spaja vse člane In ki postavlja meje samovoljnim mišljenjem in razlogom, preko katerih se ne more iti, ne da h! se zadelo v programatično stališče tega društva. Slučaj g. Rankoviča le zanimiv, ker je precej osamljen in kaže Jasno psihično genezo emancipacije od najvišjih društvenih pravil, v tem slučaju od strankinih statutov. Ta slučaj bo skušala opozicija sedanje radikalne vlade izkoristiti kar največ in proti volji g. Rankoviča, kateremu ni prijetno odobravanje opozicije. Za radikalno stranko to nc more imeti večje škode raz ven eventuelne izgube enega po-slanskga glasa, pač pa je koristno, da se vidi, kam zaide človek, ki misli, da je nad stranko. 0. Rankovič jc imel v začetku brezdvomno čiste namene, da ozdravi zlo, kjer ga vidi. Nastopil je proti ministru Markoviču najprej v svojem klubu, kar je dovoljeno In lojalno. Tudi mi smo izjavili, da je treba zlo napadati in zdraviti, samo se mora dokazati da je zares zlo. Po mišljenju g. Rankoviča je bilo delovanje g. dr. Laze Markoviča škodljivo za državo in on je imel pravico in dolžnost, da vstane proti zlu. Toda g. Rankovič je zašel na krivo pot. Mesto da najde v svojem klubu način za sanaciio onega zla, o katerem misli, da )e tako, dasiravno ne more dokazati, da je to de faeto zlo, je šel v javnost ter je ponudil orožje svojim nasprotnikom, da izkoristijo to v svoje strankarske svrbe, kakor ic to sam prizna' v svojem skupščinskem govoru. Posledica tega je bila. da ic prišel g. Rankovič v neprijeten položa5 nedoslednega človeka, ker se je vzdržal glasovanja v zadevi, katero je on skuhal. Glasovati ni hotel s svojim klubom, z opozicijo pa ni n »ogel. Ako je g. Rankovič tudi nadatie hotel ostati zvest borltelj radikalnih načel bi bjl moral precizirati svoje strankarsko razmerje, svoj položaj v radikalnem klubu. On tega ni storil, ampak je napravil močen korak na levo, zavzel je v narodni skupščini neprijateljsko stališče napram svoji stranki na radost opozicije. — O. Rankovič )e v duši radikal In noče izstopiti iz stranke Kot bistrega, inteligentnega kmeta, ga je skupščinska večina izvolila za podpredsednika skupščine. Ta višina pa je omotila njegov bistri pogled. Čutit }e v sebi potrebo, da postane strankin reformator. Prirojena inteligenca ni mogla nadomestiti one potrebne rutine, ki Jo mora imeti politik, državnik in reformator. Ne vemo. kakšno stališče bo zavzel radikalni klub napram g. Rankoviču in kaj bo ukrenil g. Rankovič. Vemo samo to, da Je bil pokojni Stojan Protič mnogo JačJa individualnost nego ie k. Rankovič, pa j« podlegel ker ni Imel dovoli lasnih pojmov o strankarski disciplini Usoda disidentov )c vedno ta, da se razvijajo dogbdkl. brez njih. Kmeta in delavca so ne more varati r. lepimi besedami. Kmet la delavec zahtevata dela. Stranka dela pa ie edino Narodna radikalna! ,5lf©risSt©S©*«?ci“. Zbral bi lahko leksikon psovk in očitkov, ki lete na Narodno radikalno stranko in njene pristaše. Toda zaenkrat hočem omeniti samo tako priljubljen epitheton ornans »koristolovec«. Slovenski pristaš Narodno radikalne stranke je torej po mentaliteti moralno visoko stoječih nasprotnikov »koristolovec«, j ki se je prodal za skledico leče. Morda sodijo j naši nasprotniki kvaliteto naših pristašev po izrodkih v lastnih vrstah, ki udani v voljo božjo in zaslepljeni po blebetanju o potrebi uničenja naše stranke, brezupno čakajo na veseli dan, ko bo slovenski narod plesal po taktu pentarhije »idealnih« mladinov. Ta očitek pa za slovenske pristaše Narodne radikalne stranke ne velja, kar se tiče osebnega koristolovstva. velja pa v kolikor gre za stremljenje vedno naraščajočih vrst narodnih radikalcev po blagostanju države, ki je istovetno z blagrom, srečo in zadovoljstvom vseh državljanov — tudi onih, ki farizejsko skrivajo svoje sebične namene pod krinko nekega svet odrešujočega idealizma. Ni moj namen nastopiti kot zagovornik vseh onih, ki so dnevno izpostavljeni temu očitku, uverjen pa sem, da so bili pri vseh slovenskih pristaših za vstop v Narodno radikalno stranko merodajni isti razlogi. Naše povojno politično življenje je bilo neusmerjeno in ta neorijentiranost širših plasti naroda so bila ugodna tla za demagogijo, ki je učinkovala destruktivno, mesto da bi pritegnili sve- | že in razvezane moči h konstruktivnemu delu. Priti je torej morala reakcija, da dovede do zaželjene konsolidacije. Vsakdo, ki količkaj trezno in samostojno misli, je že sit večnih malenkostnih in ogabnih prepirov in želi, da bi se energija, ki se uporablja v brezplodne in za narod škodljive svrhe, usmerila k ustvarjanju pozitivnih vrednot, k tekmovanju za napredek na političnem, kulturnem In gospodarskem polju. To pa je nemogoče, dokler bodo pri presojanju javnega življenja merodajni sebični nameni in bo narod razdeljen na brezpomembne politične frakcije. Zdrava, stvarna in poštena kritika je sicer potrebna in koristna, toda žal je političen pogled Slovencev medel, ker je v interesu nekaterih »voditeljev«, predvsem nezmotlji- vih mladinov, da držijo ljudstvo v nevednosti, da ga zamorejo tem lažje sukati okoli svojih prstov in mu kazati danes kot belo, o čemur so še včeraj v svoji nedoslednosti trdili, da je črno. To pa so žalostne perspektive za skorajšnje zboljšanje sedanjih razmer. Razmišljal sem torej o lekih, ki bi čim-prej učinkovali in uvidel potrebo ustvaritve mogočnih strank, ki bi še vnaprej obrezuspe-šile vse eksperimentacije raznih sebičnih »politikantov«. Spričo tega sem z zadoščenjem pozdravil narodno radikalni pokret v Sloveniji. To je za slovenski narod brezdvomno zgodovinskega pomena, kajti v tem je bila Slovencem dana prilika, da se res lahko udeleže sodelovanja pri državni upravi. Nasveti, želje in zahteve, ki bi sicer, čeravno bi bile dobre in pravične, bile obsojene na pozabljenje v arhivih raznih političnih frakcij, pridejo do izraza na najvišjih državnih upravnih mestih. Kajti samo velika in mogočna stranka, kt združuje pod svojim okriljem velikanski del naroda, bodisi pa, da je na vladi ali v opoziciji, lahko ščiti, uresniči in zadovolji potrebam širših plasti ali pa tudi samo majhnih skupin državljanov. »Koristi,« ki jih ima narod od velikih strank so ogromne, kar nam lahko pričajo marsikatere velike, in moderne države, kjer so pritlikavci že davno odigrali svojo vlogo in spričo teh »koristi« mi ni bilo težko vstopiti v vrste narodnih radikalov. Stranka, ki je v težjih bojih preživela pol veka in zavzema še vedno prvo mesto, mora pač biti dobra in logično bi bilo, da bi jo v nasprotnem slučaju zapustili vsi tisoči srbskih kmetov, ki so na njen poziv pustili plug in ženo, riskirali življenje in imetje, da dospejo do onega vzvišenega cilja, ki sc v zlatih črkah blešči na njenem praporu. To so torej »koristi«, ki jih ima država in narod od mogočne stranke in od podpiranja te stranke po poedincih, ki ne pomenijo osamljeni ničesar, ki pa so kot člani te organizacije konstruktiven faktor v javnem življenju. V interesu vseh in vsakogar je torej, da čirnprej postane narodni radikal in »koristolovec« v tem smislu besede. —arn. k našim meiam. »Or ju n a« od 1. t. m. piše; Z rimskim paktom je naša država dobila na zemljevidu končnoveljavno svoj okvir, meje, ki nas je vanje utesnila tuja samopaš-nost in v še večji meri naša lastna nezmožnost. Dejstva govore, kričijo o naši nezmožnosti in jih ni mogoče utajiti, kakor bi mogoče skrila šila v vreči. S Koroško smo Igrali ijtro, ki bi jo bili morali dobiti na celi črti. Ne smemo pozabiti, da je na samo plebiscitno nedeljo dopoldne delegat naše vlade g. Jovanovič pri tedanji deželni vladi za Slovenijo, ki je bila zmago-zavestna in ie zmage pijana že mislila na Celovec, predlagal onemogočenje plebiscita. Bil je ta »srbski« diplo-,lla* ei*iri* dobro informirani človek od vseh naših tedanjih oblastnikov, jasno mu je bilo, da bomo izgubili plebiscit, zato je namignil, da bi bilo dobro onemogočiti plebiscit z Iz-zivanjem lokalnih nemirov. Priporočal ie žc Picje sporazum z Avstrijo, pa je od slovenske strani vedno dobil kategoričen odkaz. Vladali so nam tedaj jadni diletantje, ki niso jmeli niti tistega proverbljelnega malega zrnca vladalske soli, ki K' potrebna za vladanje. Prvič smo tedaj Slovenci sami vladali — beograjska vlada nam je dala popolnoma prosto roko — prvič smo sami o sebi odločali in doživeli poraz, ki se ne da popraviti drugače, kakor da cel jugoslovanski narod z orožjem v roki izbriše z lica zemlje sramotni čin prve, popolnoma avtonomne vlade. To dejstvo govori razločno proti naši avtonomiji in Srbi so storili prav, da so nam pustili svobodne roke, kajti njim bi se kompromis z Avstrijo, po katerem bi nam ostal naš plebiscitni pas, štel za izdajstvo. Vedno bi sc jim očitalo, da so izdali Celovec in Go-sposveto. Zločinci, ki so s kaznivo nevednostjo, gnusno korupcijo in gorostasno lahkomiselnostjo zakrivili izgubo one krasne zemlje preko Karavank, pa hodijo med nami bogati iz agitacijskih fondov, iz moke in žita in nihče jih po porazu ni poklical na odgovor za njih zlodela. Narod se nauči vladati, ko čuti udarce svojih pogrešek na lastni koži, zato je morda dobro, da doživlja hude poraze. V album slovenskih avtonomistov zapišemo: Koroška je bila naša, dokler so jo držali SrW, ko smo jo prevzeli mi, smo jo sramotno zapravili! Drugi veliki poraz, ki smo ga doživeli po vojni, je rešitev jadranskega problema. Tudi tega bi bili Srbi rešili tako ugodno, kolikor so kd-ij dopuščale razmere. Ponuicnn nam je bila Wilsonova linija in Srbi so silili, da se naj ponudba sprejme takoj in z obema rokama brez obotavljanja. Analogno, kakor v koroški zadevi, smo bili zopet mi Slovenci, ki smo ob krepki asistenci Hrvatov vložili svoj energični in samozavestni, toda smešni in širokoustni veto. Popustili so Srbi* da se ne zamerijo bratom, ki »so vedno najbolje informirani in ki poznajo razmere« in ti slavni poznavalci razmer so spet pokazali svojo gorostasno nevednost, otročjo lahkomiselnost in operetno umetnost politike, ki bi bile smešne, da nimajo tako bridkih posledic. Zopet nam pišejo račun za našo nesposobnost na naši lastni koži! Pol Istre, vsa Kranjska, in ves Kvarner, Opatija in Reka bi bili naši, če bi šlo po »balkanskih« metodah Srbov. Moralo pa je iti po »evropskem« načinu Slovencev in Hrvatov, zato smo padli tako globoko, da smo veseli celo Baroša, enega pomola in enega skladišča. Še sreča, da je tako, kakor tisti, ki se je slabo oženili Pri vsem tem pa se dobijo pri nas ljudje, ki še vedno poudarjajo našo kulturno, politično zrelost in visoko civilizacijo našega ljudstva in zahtevajo zanj avtonomije, federacije, republikanske samovlade in ne vemo česa Še. Ali naših bratov še ni dosti v rob-stvu na severu in jugu, ki jih je vanje pahnila naša nesposobnost, da hočete na vsak način nadaljevati svoje metode? Ali naša politična nesposobnost — kolikokrat bomo morali zadati to besedo, da bo zalegla separatistom?, — še ni zadostno dokumentirana? Ali bi res radi videli Italijane na Bledu In v Trbovljah, Nemce v Mariboru in Madžare ob Sotli? Ali naj človek, ki ljubi to zemljo in ljudstvo, ki je iz njega izšel, res obupa nad pametjo tega ljudstva, kakor je moral obupati nad pametjo njegovih voditeljev? Iz teh dveh sramotnih porazov izvaja misleč človek samo eno: Boj avtonomiji, boj federaciji in boj vsakemu separatizmu, boj na življenje in smrt! Jugoslovenski nacijonalisti se v polni meri zavedajo, da je samo v integralnem ujedinjenju vseh treh mogoče obdržati našemu ' narodu to, kar si je priboril s krvjo in smrtjo, ; trpljenjem in mukami stotisočev, da je samo v njem najti jamstva za uspešno dovršitev osvobodilnega dela na severu in na zapadu, ki nas čaka. Zato se bomo z vso ljutostjo, ki je zmore naš temperament, uprli in ustavili vsakemu poskusu in nadaljevanju razdora, ki so mu posledica vsenarodne katastrofe tako groznega obsega, kakor sta koroški In jadranski poraz. To je naš epilog h končnoveljavni ureditvi naših državnih meja. Mi ne mečemo očitkov starcu,' ki mora podpirati pakt, ki ga ni zakrivil, ker vemo, da bi bilo drugače, da njegova beseda ni našla gluhih ušes. Ugotavljamo poraz in njegove vzroke in gremo s stisnjenimi zobmi in mrkimi očmi na delo za osvoboditev zasužnjenih bratov, da nas usodna ura ne zaloti nepripravljenih. Zaprisegli smo boj do iztrebljenja vsem sovražnikom našega naroda, notranjim in zunanjim! Tako piše glasilo nacijonalistov o uspehih narodne radikalne vlade in o neuspehih »slovenske politike«. — Takoj na 3. strani pa se tolče sama po zobeh, ko neokusno in neupravičeno napada isto kar hvali na 2. strani! Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „RadikalskiGlasnik“! Proži z demokratskimi sosenicamil Demokratska stranka gre h koncu. Težko se je posloviti stranki, ki ji je edini cilj, imeti v rokah denarni aparat in ga izrabljati zase. Potapljajoča se ladja v zadnjih tednih kaže najstrašnejše svoje pogreške: pogodba s separatisti, nesramno izsiljevanje meglenega Jugoslovenstva, zavožena skrb za državne nameščence, nemožnost, da se obelodani pogodba z Radičem, razkritja zoper bivše demokratske ministre itd. Vsak dan prihajajo vesti o novih nepremišljenih ali pa brezvestnih ukrepih demokratov. Vsem nam je še v spominu triumf, ki so ga složno zagnali demokrati, ko so izsilili imenovanje koalicijske vlade. Demokrati so obljubili vse, samo da so mogli v koalicijo z radikali. Ko so radikali brezvestne in bese-dolomne demokrate pognali iz vlade, je bil za vsakogar sklepčen dokaz, kakšne ovire pri delu je vršila JDS v vladi, ko so morali radikali popravljati, kar so zavozili demokrati in nositi odgovornost za demokratske eksperimente. Zato pa igrajo demokrati celo vlogo razočaranih in se skušajo rešiti s pomočjo opozicijonalnega bloka. Celokupna poštena' javnost je vneta za to, da se demokratska korupcija vrže. Treba je demokratske izrastke s silo potlačiti, da nam ne uničijo narodne svobode, kakor so že oglodali ves mladi njen cvet. In bando izkoriščevalcev, ki se je obesila za raztrgan plašč demokratske stranke, treba razgnati s pasjim bičem, kakor je to storil Jezus v templju z verižniki. Dol s to družbo brezvestnih gosenic, to je soglasni klic vseh poštenih ljudi. Slabše ne more biti! Demokratsko ljuliko v Sloveniji treba 'dzruvati, in kar se je zanjo skrilo in skušalo tv motnem ribariti, to naj vzdržuje demo-} krafsko-inozetnsko-židovski kapital, i Radikalna stranka gre naprej z mirno .vestjo. Njena načela so se utrdila tudi v j Sloveniji. In tudi oni del njenega programa, ki je bil najbolj izpodbijan, t. j. njeni pogledi (na ustrojstvo države, je prestal ognjeno preizkušnjo. Državno edinstvo, samouprava, Jspošteno plačano nameščenstvo — vse to po-jstaja skupen program vseh onih, ki žele sa-. nacijo naših razmer. Naš program prodira in mnogi, ki govore za svoje mase a avtonomiji, mislijo v resnici na ono, kar hočemo mi. Propadajoča demokratska stranka bo s .svojo od vseh poštenjakov zaželjeno smrtjo rešila naš narod pred židovsko korupcijo. (Gotovo je, da bo vsemu narodu odleglo, ko poide y zasluženi grob. Scciiatoi vestftik. Socijalno zavarovanje v Češkoslovaški. V pododboru češkoslovaškega sociialno-^ političnega parlamentarnega odbora je podal prof. dr. Schonbaum važne izjave na :azna vprašanja in ugovore glede novega zakonskega načrta o socijalnern zavarovanju. Socijalnozavarovalni sistem je zgrajen na I načelu popolnega ravnotežja med dohodki in izdatki osrednjega socijalnozavarovalnega zavoda, ker vodijo drugače zgrajeni sistemi do nevarnih j posledic. Po tem sistemu morajo vsi sedanji zava-Vrovanci skupno z vsemi v bodoče zavarovanimi i osebami kriti vse stroške, ki jih ima zavod in si-icer se izvrši to kritje z enakimi premijami. Iz tega sledi, da so premiie za sedanjo generacijo f cenejše, za bodoče pa višje. Zakon ne bo povzročil v gospodarstvu nobenih nenadnih sprememb, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, kjer se je v osemdesetih lerih upeljalo socijalno zavarovanje v obupnejšili gospodarskih razmerah, nego so sedanje v Češkoslovaški To je bilo radikalno delo Bismarcka, kakor je bilo tudi Lloyd Georgeovo socijalno zavarovanje v Angliji. Rezultat je bil v obeh slučajih zelo ugoden za narodno gospodarstvo. Prvotno se je nameravalo obremeniti produkcijo z letnimi 800—850 milijoni, pozneje pa se je znižala obremenitev na 738 milijonov. V prvih letih bo država obremenjena samo za 17 milijonov. Na podlagi zadnjih cenitev absolutna obremenitev narodnega gospodarstva ne bo dosegla 650 milijonov, in sicer zato ne, ker so se plače izza 31. decembra 1922 izdatno znižale ter so se s tem skrčile tudi premije. Nadalje je treba vedeti, da velik del onih oseb, ki so bile pri zadnjem ljudskem šietju uvrščene med delavce, ne bo takoj po uve javljenju starostnega in invalidnega zavarovanja pristopil k zavarovanju. Razlika bo znašala 8—10 odstotkov. Temu je vzrok nezaposlenost in veliko število nestalnih delavcev. Zato se bodo stroški najbrže še za kakih 40—50 milijonov znižali. Socijalnozavarovalni zavod bo mogoče šele s časom obsegal s pomočjo bolniških blagajn tudi te kategorije. Uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja bo takoj povzročila znižanje bolniško zavarovalniških premij od 6 in pol na 5 odstotkov. Druga važna posledica bo potreba reformiranja pokojninskega zavarovanja. V zadnjem času se je znižala tudi nezgodna zavarovalnina od 10 na 6 odstotkov, kar je tudi olajšanje bremen na strani delodajalcev. Omenjenih 640 milijonov se bo znižalo na samo 360—380 milijonov. Pri tej vsoti participiralo enako delojemalci in delodajalci. Produkcijski stroški češkoslovaškega narodnega gospodarstva se bodo vsied uvedbe starostnega in invalidnega zavarovanja zvišali za 0.4 odstotkov. Kmalu po uvedbi zavarovanja bodo odpadle tudi razne obremenitve, n. pr. preskrba ubožcev. Zvišanje produkcijskih stroškov za 0.4 odstotkov ne pomeni ničesar. Malenkostno povišanje cen, poostritev bančnih kreditnih pogojev pomeni večkrat večjo obremenitev produkcijskih stroškov nego socijalno zavarovanje. Pri vsem tem pa država ne bo obremenjena, kajti 17 milijonov Kč ne pomeni v proračunu ničesar Angleška država bo po devetih letih obremenjena za eno milijardo češkoslovaških kron in francoska država mora v prvem letu plačati na zavarovalnini 340 milijonov frankov. Glede plačilnih razredov je razdeljeno zavarovanje na štiri razrede, in sicer zato. da je uprava cenejša. Dr. Schon-bauni je zagovarjal načelo, da se ne sme zahtevati od države visokih prispevkov za premije. s Izseljevanje v Brazilijo. Po uradnih poročilih podpira vlada države San Paulo v ihazilijl i priseljevanje inozemskih delavcev s tem, da plača izseljencem prevoz iz starega kraja do delodajalčevega posestva. Vsied skrajno slabih razmer na tamkajšnjih kavnih plantažah, se naši izseljenci resno opozarjajo, naj se ne selijo v omenjeno državo. Izseljenci morajo opravljati zelo naporno delo v nezdravem podnebju, delodajalci pa jim prikrajšajejo plačo. s Pozor izseljenci v Ameriko! V južnoameriških lukah se mnogoštevilni sleparji bavijo s tem, da doseljencem iz raznih evropskih držav obljubljajo za dober denar vtihotapljcnjc v Zedinjene države. Tem goljufom nasedajo mnogi naši Izseljenci ter jim izročajo velike vsote denarja, oziroma vse, kar imajo. Sleparji jih res spravijo v kako luko Zedinjenih držav tam jih pa puste na cedilu kjer jih aretirajo ameriške oblasti, ki ravnajo z vtihotapljene! brezobzirno ter iih za-pro ali pa takoi deportirajo v Južno Ameriko. s Zakon v varstvo najemnikov v Angliji. Angleški parlament ie odobril zakonski načrt v varstvo najemnikov na temelju predvojnih pogodb od 1925 do 1928. Predvoine najemnine se smejo zvišati samo za največ 25 odstotkov, tako da se bodo sedanje najemnine, ki so zvišane za 40, znižale za 15 odstotkov. Protlsrbskl demokrati. »Radikalna Omladina« (Vukovar): Ml se ne čudimo toliko Radiču, Korošcu in Spahi, ki so vedno mrzili Srbe in prezirali vse, kar je srbsko, mi se čudimo boli impertinenci demokratske stranke. . Demokrati bi radi sklenili blok z vsemi prot'srbskimi elementi. Ne vemo, kako se mislijo demokrati opravičiti pred svoiimi vo-lilci, ki so jih poslali v parlament, da razčistijo situacijo v korist države, toda vemo, da so demokrati zelo blizu bloku, kar so dokazali tudi pri nedavnem glasovanju v parlamentu, ko so glasovali oo navodilih iz Zagreba. Zapiski. Demokratsko priznanje. »Jutro« od 2. t. m. št. 54 priznava, da so demokrati razočarali radikale v koalicijski vladi. To priznanje pa seveda ni pošteno mišljeno, kakor ni bilo pošteno mišljeno, ko so demokrati obljubovali radikalom, da bodo delali v korist naroda in države, ako jih vzamejo na poskušnjo v vlado. Naša država nikdar ni toliko trpela V! notranji, finančni in socijalni politiki, kakor rav-i no za časa, ko so demokrati izvajali svojo ko-ruptno politiko. Zdelo se je že, da je država tik ob robu prepada, tako so gospodarili demokratski ministri, med katerimi so bili tudi slovenski-veljaki. Radikali so skoraj v zadnjem trenotku spoznali nevarnost ter so sami prijeli za državno krmilo, da rešijo dragocene pridobitve naše skupne svobode. Demokratska nesposobnost v vladi je prišla v Srbiji že v pregovor. Ako kdo slabo gospodari, pravijo kratkomalo: Gospodari koit da bi bil demokrat! Jutrovci imajo tore] popolnoma prav, ko pravijo, da demokrati niso med razočaranimi! Kako neki! Razočaranje za demokrate šele pride! Toda to razočaranje bo precej hudo! Moč SLS. »Slovenec« od 1. t. m. piše: Kakšno moč naj imajo slovenski SLS pripadajoči poslanci proti 300 drugim poslancem? Oni so velika manjšina, ki pač lahko pripoveduje in dopoveduje, in dokazuje, kako bi moralo biti to in ono urejeno, ne more pa nič odločilnega ukreniti... »Slovenec« se pri tem seveda sklicuje na sedanjo centralistično ustavo in hinavsko zavija oči, češ: Slovenci naj storijo, kar hočejo, dosegli itak ne bodo ničesar, ker je vsa moč in odgovornost v Beogradu. , , »Slovenčevo« priznanje, da 21 poslancev, pripadajočih SLS, ne more doseči ničesar nupram 300 drugim poslancem, bi moralo odpreti oči zadnjemu zaslepljencu! Kar smo mi že tolikokrat ugotovili, to priznava sedaj »Slovenec« sam. Saj je vendar čisto jasno, da tako mala lokalna stranka kakor je SLS, ne bo prišla v naši državi nikdar do veljave In do odločilnega vpliva, čeprav bi ji ljudstvo »poverilo« vse skupščinske mandate v obeh slovenskih oblastih. Zato je klerikalno obetanje raznih avtonomij ie mlatenje prazne slame. V naši državi imajo moč samo velike državne stranke, ki obsegajo vse kraje države in katerih člani so lahko vsi pošteni državljani brez razlike vere in plemena. Taka stranka pa je edino NRS. iz zfamsmie H- Anglija in Rusija. Rykov je odpotoval V London, da se osebno pogaja z Macdonaldom o ureditvi rusko-angleškili odnošajev. + Belgijska vladna kriza še ni rešena. Kakor poročajo, se bo razpustil parlament in se razpisale nove volitve. -1 Mirovne pogodbe. Mucdonald je pasla! Hcndcrsonu glede njegovega govora o potrebi revizije versailieske mirovne pogodbe pismo, v katerem ga opozarja, da ni mogoče misliti na revizijo brez sporazuma s Francijo in Ameriko. + Angleška politika In Francija. Macdonald je poslal Poincareju pismo, v katerem mu natanko razlaga smernice angleške politike napram Franciji. Glavno je, da ne pride do vojne in je treba ukreniti vse, kar bi preprečilo vojne. Zato bo treba izpopolniti Društvo narodov. Glede reparacij se je treba ozirati tudi na razdejano valuto in brezposelnost v Evropi. Poincare ie odgovoril, da Francija nikakor ne misli na uničenje Nemčije in tudi ne na hegemonijo v Evropi. Francozi bodo zasedeno ozemlje takoj zapustili, čim bodo izpolnjeni gotovi pogoji. Francija želi krepko Društvo narodov, kar pa ni mogoče brez tesnega sodelovanja Anglije in Francije. -r Ženska volilna pravica v Angliji. Angleška zbornica je sprejela predlog, po katerem imajo ženske, ki so dopolnile 21. leto, volilno pravico v samoupravna zastopstva. Vsied tega zakona bodo tvorile v Angliji ženske večino vo-lilcev. Do sedaj so imele volilno pravico ženske v starosti nad 30 let. Za to določbo so glasovali člani delavske stranke in konservativci, proti pa so glasovali liberalci. + Italljansko-albanska pogodba glede naseljevanja in konzulatov, je bila podpisana te dni v Rimu. + Petrograd ostane. Kakor poročajo iz Pariza, sc Petrograd ne bo prekrstil v Ljenlngrad, pač pa bodo imenovali v bližini Petrograda ležeči Peterhol — Uaninsk. Pokret Narodne radikalne stranke. MestoS odbor N RS v Ljubljani odobren. G$m4 odbor Narodne radikalne stranke v Beosradn je s svojini dopisom od 29. febru-aija t. L odobril ustanovitev mestnega odbora NRS v Ljubljani, ki ima čin okrožnega odbora. Z odobritvijo mestnega odbora v Ljubljani stopa organizacija NRS v Sloveniji v zadnjo fazo. V teku so vse priprave za organizacijo rednega okrožnega radikalskega odbora za ljubljansko oblast. Trdno smo prepričani. da bo od sedaj naprej delo za uspeh naše stranke v Sloveniji mnogo večje in živahnejše, ia da bo disciplina članov v skladu z radikalskkni tradicijami. Apeliramo na radikalsko zavest svojih članov, da širijo povsod radikalske ideje, da zbirajo nove člane in da organizirajo nove radikalske odbore. Kdor dela za NRS, ta dela za boljšo bodočnost avejega naroda in svoje domovine. V §5©mjr!