NASA TEMA SPORT Danijela Brišnik o izzivih konservatorstva str. 26-27 Človek in zver: kdo se koga Poslovil se je Lado Gobec, bolj boji? str. 12-13 celjska športna legenda str. 19 ■o Im Irin-, ■m im "o St- hI H/ a: > cr m => O " C cr Tj m &> O > Ш novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 20/ Leto 74 / 16. maj 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Občanom je prekipelo »Odgnali so zdravnike, ukinjajo nam 24-urno dežurno službo. Morda je naslednja žrtev celotno javno zdravstvo v Zgornji Savinjski dolini?« se sprašujejo v Nazarjah. Direktorica zdravstvenega doma zagotavlja, da bo vse uredila, župani sestankujejo, občane pa mineva potrpljenje. str. 2-3 Do polnega ■ • »i® vozička brez mošnjička ЏШ^ :tusklub ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637 Napolnite svoj =®4i hladilnik brezplačno! B, i Poiščite kupon in m sodelujte v akciji t« Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik radio celie tSd # JH « ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. RLAČILO TAKOJ!!! o ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH > do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € +- davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek X POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do D.2S €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIĆK; t \ cca 200 250 kg I Zagotovljeno plačilo v dveh dfltih na vaS bančni račun. "jZjy^iei "pteitte. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-IOOO Ljubljana novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 ZADETKI »Nujno bi bilo treba v dobro vsega gospodarstva, ne samo obrtnikov, spremeniti in posodobiti nekaj zakonov, ki veljajo še iz železnih in postko-munističnih časov.« Miran Gracer, predsednik Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Celje »Medved si po vaseh predvsem išče hrano. Zakaj bi nabiral jago-dičevje, če ima na voljo cel zabojnik bio odpadkov?« Jagoda Tkalec, borka za pravice živali »Vedno več je pritiskov. Zato, da svoje delo opraviš na pravi način, moraš biti res pokončen človek.« Danijela Brišnik, vodja celjske območne enote ZVKDS »Ni res, da bi časopis oziroma papir prinesel in prenesel vse, po drugi strani je pa res, da danes živimo v času, ko drugi digitalni mediji prinesejo in prenesejo vse, predvsem pa zelo veliko laganja.« Ali Žerdin, avtor razstave Časopis, prvi odtis zgodovine, in urednik »Finalna serija je bila super. Čestitam Slovenskim goricam za naslov. Nam se je ponudila priložnost, a je nismo izkoristili.« Marko Hlevnjak, trener Ženskega nogometnega kluba Celje ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA NAZARJE - Protest Civilne pobude za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov Ogorčeni občani direktorici izrekli nezaupnico je usmerjena v to, da zagotovimo ustrezno zdravstveno varstvo za občane in normalne pogoje dela za naše zaposlene,« se je na situacijo pisno odzvala direktorica zZd Nazarje Darja Es. Po njenem je problem v pomanjkanju denarja, ki vodi v pomanjkanje in preobremenjenost zdravnikov. »ZZZS bo moral razumeti, da je naše območje specifično, oddaljeno od središč in razgibano. Zato V slovenski mreži družinskih zdravnikov na primarni ravni je cel kup težav, ki bistveno presegajo lokalne okvire. A v Zgornji Savinjski dolini problematika zdravstvenega doma korenini globlje. Ob dolgotrajnih napetostih v ZZD Nazarje svoje naloge niso opravili niti svet zavoda niti občine ustanoviteljice. K razpletu težav pa niso pripomogli niti zavarovalnica, ministrstvo ali zdravniki sami. Vodstvo zavoda je po prepričanju prote-stnikov prej del problema kot rešitve. SAŠKA T. OCVIRK, SIMONA ŠOLINIČ Marca so v tej ustanovi trije zdravniki podali odpovedi delovnega razmerja. Če vodstvo zavoda za zdaj ta »problem izgorelosti in preobremenjenosti« rešuje tudi z delom upokojenih zdravnikov, pa se neuradno že ves čas govori, da so v jedru težav slabi medsebojni odnosi ter nestrokovno vodenje zavoda. Od tega meseca v Nazarjah ni več 24-urne dežurne službe. To pomeni, da bodo popoldne, ponoči, ob koncih tedna in praznikih kot prvi posredovalci levji delež nujne medicinske pomoči na terenu prevzemali gasilci. »Ne bomo vas pustili na cedilu, vendar te odgovornosti ne moremo prevzemati,« je bil na protestu odločen Janko Žunter iz tamkajšnje gasilske zveze. »Nekdo z 80-urnim tečajem za nujne medicinske primere vsekakor ni enako usposobljen kot zdravnik, ki se za to šola deset let.« Poleg ukinjanja programov in zapiranja ambulant je to bil eden glavnih razlogov za ustanovitev civilne iniciative, ki je ta torek pred zdravstvenim domom organizirala protest. »Zahtevamo, da se zdravstvena oskrba v naših krajih vrne na enako raven, kot smo jo nekoč že imeli. Od občin ustanoviteljic zahtevamo, da jasno ocenijo delovanje sveta zavoda in se lotijo iskanja novega vodstva. Delovanje zavoda naj bo tran-sparentno, zato zahtevamo mm sortwws WSTW Ш ПИШМА! ■п\шШШ SWKOtt W£AVE ! objavo imen članov sveta zavoda in objavo zapisnikov sej sveta za zadnja štiri leta na spletni strani zavoda,« so člani iniciative pred nekaj sto občani predstavili svoje zahteve. »Do jeseni bo spet vse po starem« »Razumem stisko skrb občanov in vam zagotavljam, da so vsa prizadevanja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazar- potrebujemo zdravnike tukaj, zagotoviti pa jim moramo tudi normalne pogoje.« Kot je še dodala, verjame, da ji bo do jeseni uspelo ponovno zapolniti ekipo zdravnikov ter vzpostaviti dežurno službo. »Lokalna skupnost - za nas so odgovorni župani sedmih občin - pa nam bo morala prisluhniti, da čim prej zagotovimo nov, sodoben zdravstveni center in prepotrebna CELJE - Evropska komisarka na obisku v Osrednji knjižnici Celje Glavni izzivi podnebne spremembe in starostniki »Nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije kaže, da ima EU boljše rezultate kot pred krizo, vse države članice izkazujejo pozitivno rast in razvoj, prvič se je tudi dvignila povprečna plača v okviru EU. To so pomembni pozitivni impulzi. A to še ne pomeni, da smo našli rešitev za odpravo revščine, to ostaja dolgoročni cilj,« je povedala evropska komisarka mag. Violeta Bulc na pogovoru v Osrednji knjižnici Celje, kjer so v nizu številnih obeleževanj praznika dneva Evrope prav tako pripravili enega od dogodkov. terorizem, nova pravila, ki jih globalno uvaja Trumpova administracija, ter seveda brexit, niso izginili z mize, vendar jih zna EU bolje obvladovati kot na začetku, ko ni našla najprimernejših rešitev. Evropska komisarka Violeta Bulc v »Na vse to smo se uspeli ustrezno odzvati, kar je EU in države članice še bolj povezalo. Nikakor ne smemo zanemarjati vpliva ekstremnih gibanj, predvsem skrajne desnice, ki oživlja neonacistične ROBERT GORJANC Drugi pomembni izzivi EU so podnebne spremembe, na kar opozarjajo tudi mladi, in starajoča se družba. Evropska komisarka je navedla, da bo v prihodnjih letih 25 odstotkov proračuna EU namenjenega za obvladovanje podnebnih sprememb. Cilj je, da bi do leta 2050 ustvarili Evropo brez izpustov. »Pri obvladovanju starajoče se družbe gre za ustvarjanje pogojev, da se bodo lahko v EU tudi starostniki počutili vključene v družbo, da bodo imeli pogovoru s poslanko Janjo Sluga možnosti za aktivno delovanje in da bodo imeli zagotovljeno varnost. »Ideja, ki jo slišim iz raznih političnih krogov, da je treba razmišljati o neke vrste Erasmusu za starejše, se mi zdi zelo dobrodošla,« je še poudarila komisarka. »Stari« izzivi ostajajo Ob tem je Bulčeva še dejala, da tudi ostali večji izzivi v EU v zadnjih letih, kot so begunska kriza, ekonomske migracije, AKTUALNO 3 reševalna vozila. Seveda pa moramo najprej poskrbeti za zaposlene in naše bolnike,« še pravi Esova. Občine okopavale le svoje vrtičke Optimizem direktorice je morda pretiran. Člani civilne iniciative so prepričani, da je svojo priložnost zapravila. Vodstvu zavoda izrekajo nezaupnico in od njega zahtevajo prevzem odgovornosti za nastalo situacijo. Resen pristop k reševanju problematike pričakujejo tudi od vseh županov sedmih občin ustanoviteljic. »Z razmerami so seznanjeni že dolgo, pa so se v glav nem ukvarjali s sami seboj, s prepiri okrog tega, kdo bo kaj in v kakšnem deležu financiral. Ob tem, da je sofi nanciranje zavoda dolžnost vseh. Tako v 12 letih nismo prišli do prepotrebnega prizidka k stavbi. Težave v zavodu so se tako - tudi zaradi neposluha države - le kopičile,« je bil oster član iniciati- ve Zvone Zupan. Da je bil zavod v zadnjih letih voden strokovno, preudarno in finančno vzdržno, verjame le še malokdo. Trenutno se izgube zavoda približujejo milijonu evrov. »Nekaj časa je šlo s premostitvenimi krediti, zdaj pa naj bi občine kar prevzele to breme. So domovi, kjer so izgube, in so tudi domovi, kjer teh ni. Enako je tudi s tako imenovano preobremenjenostjo^ Ali je izguba ali ne, je predvsem odvisno od vodstva zdravstvenega doma in njegove iznajdljivosti,« je prepričan mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Župani sedmih občin za skupno mizo Kot so nam sporočili župani občin soustanoviteljic Mozirje, Nazarje, Ljubno, Solčava, Gornji Grad, Luče in Rečica ob Savinji, so bile težave v zadnjem obdobju vse bolj očitne, se jih pa zavedajo že dolgo. Finančne težave so v skladu sanacijskim programom skupaj reševali, dokler načrta ni podrla sprostitev plačne politike. Prav tako po njihovem za kadrovske težave v slovenskem zdravstvu ne more biti odgovorna lokalna skupnost. »Občine smo že pred ustanovitvijo civilne iniciative sprožile postopke revizije poslovanja, saj je tre- ba vsem Zgornjesavinjčanom pregledno predstaviti delo vodstva in zaposlenih v ZD Nazarje, ugotoviti morebitne nepravilnosti in na tej podlagi zastaviti delo v prihodnje,« je med drugim zapisal Franjo Naraločnik, župan Ljubnega. »Razočarani smo nad zdravstvenim sistemom v državi, saj primarno zdravstvo prelaga na pleče lokalnih skupnosti. Z ukinjanjem NMP v dolini se počutimo kot drugorazredni državljani,« je majske spremembe v organizaciji storitev komentirala županja Katarina Prelesnik iz Solčave. Za prizidek k ZD Nazarje je v pripravi dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja. »Glede na trenutno stanje se sprašujemo o smiselnosti investicije. Lani smo občine potrdile tudi nakup nujnega reševalnega vozila, vendar zavod postopka ni izpeljal do konca,« je še dodala. Vsi župani pa so se strinjali, da je to problem, ki ga bodo morali rešiti za skupno mizo s predstavniki zavoda, zavarovalnice in tudi države. Foto: SHERPA ideje, predvsem pa zelo ostro nastopa proti drugačnosti. Evropa temelji na liberalnih vrednotah, enakovrednosti, enakopravnosti in vladavini prava, te pa so izzvane, zato moramo strniti vrste in zagotoviti, da bo Evropa še vedno najbolj demokratično in vključujoče okolje,« je opozorila evropska komisarka. Glede brexita je povedala, da se bo odhod Velike Britanije (VB) pri ustvarjanju bruto družbenega proizvoda (BDP) v uniji seveda poznal, ampak da so se nanj ustrezno pripravili. »Hkrati je globalna skupnost dala jasne signale - če bo VB izločena iz evropskega trga, se bo mnogo industrije in posla preselilo na celino. Še vedno upam, da bomo našli neko tretjo rešitev, da ne bo prišlo do trdega izhoda in da bomo tlakovali pot za nadaljnjo gospodarsko in socialno sodelovanje.« Vizija trojne ničle Kar zadeva njen resor v Evropski komisiji, je Bulče-va dejala, da je ponosna, da so promet vrnili na politični dnevni red in da danes večina v EU razume, da je promet eno ključnih področij gospodarskega in družbenega razvoja. »Glavna izziva sta dokončanje hrbteničnih omrežij in povezanost med državami članicami do leta 2030 z enotnimi standardi in ukrepi za učinkovit pretok blaga in ljudi z ustreznimi hitrostmi, predvsem na železnicah, kjer bodo omogočene hitrosti med 180 in 220 km/h, razen na ekstre-mnih hribovitih območjih.« Izpostavila je tudi tri tako imenovane »vizije 0«: za smrtne nesreče in težke poškodbe na evropskih cestah, kjer letno umre 25 tisoč ljudi, 136 tisoč pa je huje poškodovanih, kar je še vedno najboljša prometna statistika na svetu, a se z njo ne moremo hvaliti. To vizijo je mogoče uresničiti s tehnologijo avtomatiziranega in avtonomnega prometa. Druga vizija zadeva promet kot drugega največjega onesnaževalca, zato bo v naslednji finančni perspektivi več kot 60 odstotkov sredstev namenjenih razogličenju prometa. »Tretja vizija 0« je v smislu odprave administrativnih ovir in »papirologije« ter prehod na digitalizacijo, kar je pogoj za razvoj sodobnih prometnih logističnih in uporabniških storitev. »Promet v roku dvajsetih, tridesetih let bo kazal precej drugačno podobo kot danes,« je zaključila evropska komi-sarka Violeta Bulc, ki se ji bo oktobra iztekel mandat. Novi del stare bolnišnice končno do energetske obnove Splošna bolnišnica Celje bo začela energetsko obnavljati stavbo tako imenovanega centralnega bolniškega objekta v Celju. Gre za rumeno stavbo, kjer je tudi glavni vhod v bolnišnico. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč podprla projekt, ki naj bi bil končan do leta 2020. Gre za energetsko sanacijo osrednjega 33 let starega bolnišničnega objekta. Vrednost naložbe je 7,3 milijona evrov. Kohezijski sklad bo zanjo prispeval malo več kot dva milijona, bolnišnica je prispevala 1,3 milijona evrov, ostali znesek pa bo poravnalo pa ministrstvo za zdravje. Projekt mora biti končan naslednje leto zaradi črpanja sredstev Evropske unije. Gradnjo te stavbe so začeli leta 1980, vendar zaradi vedno večjih gospodarskih težav občin, ki so modernizacijo bolnišnice tedaj finančno podpirale, in zaradi nekajletnega odpravljanja posledic katastrofalne poplave objekt ni bil končan v predvidenem roku. Dela so trajala nato še v nadaljnjih letih. Približno tri desetletja stara stavba je zaradi stare izolacije in stavbnega pohištva energetsko vedno bolj potratna, prav tako je zaradi starosti nujno treba obnoviti tudi streho tega objekta, pravijo v bolnišnici. Zato bodo v okviru naložbe prenovili toplotno zaščito zunanjih sten in strehe, zamenjali bodo tudi okna in vrata. Prav tako bodo nadgradili programsko opremo za izvajanje energetskega monitoringa. SŠol Dobrodelni koncert za družino, ki je ostala brez hiše Danes (četrtek) bo ob 19.30 v Celjskem domu dobrodelni koncert S srcem za družino Bučar-Golob. Omenjena družina je lani ostala brez strehe nad glavo, medtem ko naj bi gradbeni izvajalec poškodoval temelje hiše med obnovo. Družina je še vedno nastanjena v začasno urejenem domu. Toda v novo hišo se do popolne ureditve še ne more vseliti. Ves izkupiček s koncerta, na katerem bo nastopilo več kot 15 glasbenih izvajalcev, bo namenjen dokončanju del. K organizaciji koncerta so pristopili predvsem člani Krajevne skupnosti Ostrožno. S pomočjo Humanitarnega društva Enostavno pomagam so ljudje že pred časom zbrali sto tisoč evrov denarja, v ta znesek je všet tudi gradbeni material, toda gradnja še ni popolnoma končana. Da bi se družina lahko vrnila v svoj dom, bi potrebovala še približno 40 tisočakov. Ves do zdaj zbran denar so organizatorji humanitarne akcije že vložili v gradnjo. Kot je znano, se je del hiše porušil zaradi napake gradbenega podjetja, ki je lani prvotna gradbena dela tudi izvajalo. Policija še ni končala preiskave oziroma podala kazenske ovadbe, pri čemer še vedno preiskuje v smeri kaznivega dejanja povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Poročali smo že, da izvajalec del, ki je samostojni podjetnik, v času napake pri delu ni imel urejenega zavarovanja odgovornosti. Tu se je zapletlo, in sicer na način, ki je najbolj oškodoval družino Bučar, saj ta ni upravičena do odškodnine. Je pa proti podjetniku, ki je dela izvajal, družina vložila civilno tožbo. SŠol KS Ostrožno še vedno zbira donacije in denarna sredstva na TRR KS Ostrožno: SI56 0121 1645 0787 922 referenca: SI 00 18-07-2018 koda namena: CHAR namen: POMOČ DRUŽINI BUČAR-GOLOB Možne so tudi SMS-donacije s sporočilom BUCAR5 na 1919. Na ta način boste donirali 5 evrov. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Petdeset let Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Danes manj članov, vendar močnejši Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje bo konec maja obeležila petdeset let delovanja. Proslava bo skromna, napoveduje predsednik zbornice Miran Gracer, osrednji dogodek na njej bo podelitev priznanj nekaterim nekdanjim in sedanjim članom. Celjski obrtniki so bili med prvimi v Sloveniji, ki so se odločili za ustanovitev stanovske organizacije, danes je celjska zbornica tudi med največjimi v državami, saj sta po številu članov večji od nje le ljubljanska in mariborska. Zbornica že od nekdaj združuje obrtnike in podjetnike v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. Trenutno ima malo več kot 500 članov, kar je občutno manj kot v časih, ko je bilo članstvo v zbornici še obvezno. JANJA INTIHAR Preden je država pred štirimi leti v Obrtnem zakonu uveljavila prostovoljno članstvo, je imela celjska obrtna zbornica približno 2 tisoč članov. Številka je bila nato iz leta v leto manjša, zdaj upadanja članstva ni več, saj obrtnike, ki gredo v pokoj ali prenehajo opravljati svojo dejavnost, kmalu nadomestijo novi člani. »Že vsa štiri leta si prizadevam, da bi za obrtnike in podjetnike, ki niso člani zbornice, uvedli dajatev, ki bi se imenovala zastopanje. Nepošteno je, da članarino plačujejo samo nekateri, funkcionarji v zbornicah pa se borimo za pravice vseh. To res ni prav. Vsak pravni ali gospodarski subjekt bi moral biti nekje član in bi moral za zastopanje plačevati minimalno članarino. V katero zbornico se bo vključil, je njegova stvar, naj gre tja, ker bo imel več koristi. Mi, tako imenovani funkcionarji, vsaj v Celju je tako, za svoje delo ne prejemamo nobenih nadomestil. Vse delamo zastonj,« pravi Miran Gracer. Se vam zdi, da je država z uvedbo neobveznega članstva želela omiliti ostrino obrtnikov? Bile so sicer neke osebne zamere med takratnima vodstvom OZS in ministrom za gospodarstvo, ampak po moje je bil cilj spraviti zbornico na kolena. Ker je bila premočna, ker je imela veliko denarja, s katerim je, to je treba priznati, ravnala grdo. Zaradi slabega vodenja je bilo tudi članstvo nezadovoljno in zgodilo se je, kar se je zgodilo. Ko je vlada ugotovila, da nima več primernega sogovornika pri reševanju problemov, je zbornična organiziranost spet začela pridobivati veljavo. Zdaj smo kar spodoben partner, še zlasti v socialnem dialogu med delodajalci, sindikatom in vlado. Glede na seznam zahtev, ki jih obrtniki naslavljate na državo in je iz leta v leto daljši, o kakšnem prav posebnem partnerstvu ali upoštevanju obrtnikov ne bi mogli govoriti. Res nismo najbolj učinkoviti, to je treba priznati. Na forumih vsako leto znova ugotavljamo, da vlada ni uresničila niti petih odstotkov naših zahtev. Če bi bilo po moje, bi nekatere zahteve, ki so na seznamu deset ali še več let, poslal v ustavno presojo. Zaradi ljubega miru krovna organizacija tega noče narediti. Res je tudi, da vse zahteve niso uresničljive, zato bi morali dati na tehtnico, kaj je možno in kaj ne. Nujno bi bilo v dobro vsega gospodarstva, ne samo obrtnikov, treba spremeniti in posodobiti nekaj zakonov, ki veljajo še iz železnih in postkomunistič-nih časov. Kateri je po vašem mnenju trenutno največji problem slovenskih obrtnikov? To je še vedno Zakon o delovnih razmerjih. Čeprav je v zakonu zapisano drugače, v praksi delavca ne moreš odpustiti, čeprav imaš za to razlog. Zakon ščiti slabe delavce in to je res problem. Nobenemu delodajalcu ne bo nikoli padlo na pamet, da bi odpustil dobrega delavca, saj ga potrebuje. Iz katerih dejavnosti imate v celjski zbornici največ članov? Imamo 21 sekcij, najmočnejša je tista, ki združuje avtoprevoznike in se srečuje tudi z največ problemi. Logistika je namreč po številu obrtnikov in podjetnikov postala številka ena. Težave avtoprevoznikov, od pomanjkanja voznikov do zastojev na cestah in mejnih prehodih ter nelojalne konkurence, bo morala država čim prej rešiti, ker če se bo ta voz ustavil, bomo vsi na tleh. Kako ocenjujete poslovanje obrtnikov in podjetnikov? Je njihova rast prava in obetavna? Izvoz je še vedno skromen. Mali obrtniki in podjetniki so le podizvajalci velikih sistemov, zato so morda podatki malo prikriti, vsaj o izvozu. Dela je sicer dovolj, včasih celo preveč, ampak zaradi konkurence, ne tuje, temveč domače, so se cene storitev in izdelkov znižale, cene surovin pa se na žalost še naprej višajo. Zato so ostanki dohodka vedno manjši. Včasih je bilo za enak dobiček treba delati veliko manj. Če ni dobička, ni razvoja. Brez denarja ne moreš kupiti sodobnejših strojev ali poslati zaposlenih na dodatna usposabljanja, da bi bila produktivnost še višja. Je bilo v teh petdesetih letih sploh kakšno obdobje, za katerega bi lahko rekli, da je bilo za obrtnike lepo? Nobena leta posebej ne izstopajo. A je bila na začetku povezanost med obrtniki večja in trdnejša, ker je bil odnos oblasti do obrtništva mačehovski. Danes te po-seb- povezanosti ni več. To se med drugim vidi tudi v tem, da sploh ne moremo več organizirati obrtniškega plesa, ker je zanj premalo zanimanja. Zadnji dve leti tudi nismo imeli tradicionalnega piknika, ker je bilo manj kot 50 prijav. Najbolj obiskana so srečanja naših upokojencev. Izjema so seveda tudi brezplačni posveti in seminarji, na katerih se naši člani seznanjajo z različnimi finančnimi zadevami. Kakšen je posluh mestne občine za zbornico in potrebe njenih članov? V zadnjih nekaj letih kar dober. Občina vsako leto razdeli približno 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev za dvig rasti gospodarstva, v komisiji, ki deli denar, je tudi predstavnik naše zbornice. Na žalost še vedno ni poskrbela za izdelavo prostorskega načrta in zato primanjkuje gradbenih parcel, po katerih je veliko povpraševanje tudi med našimi člani. Celjska in ostale tri občine nam sofinancirajo tudi projekt za spoznavanje učencev in njihovih staršev z obrtnimi poklici. Učinek je izjemen, zlasti zadnja leta. Vpis v gimnazije se je zmanjšal, medtem ko je šolski center poln. Če ne bi bilo obrtnikov, v Celju ne bi bilo Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. Danes Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ni več med lastnicami družbe, ki sejem organizira. Prodaja deleža je bila prava odločitev, saj z njim nismo imeli kakšne posebne moči pri odločanju. Obrtniki bomo na Mosu še naprej sodelovali, saj brez nas ne bo mogel preživeti. Upam le, da bo krovna zbornica denar, ki ga je dobila za delnice, dobro oplemenitila. Rekli ste, da v Celju funkcionarji delate brezplačno. Koliko je v zbornici redno zaposlenih? Imamo tri strokovne sodelavke, visoko izobražene, ki delujejo na različnih področjih. Od lani je naša zbornica tudi sedež za tako imenovan Spot, Slovensko poslovno točko. Pod okriljem Spota, ki deluje kot konzorcij in ima šest članov, smo do zdaj pripravili že 25 delavnic in seminarjev z različnimi vsebinami, od tega, kako brati bilance, do zdravja zaposlenih pri delu. S Spotom na začetku nismo bili zadovoljni, ampak potem se je pokazalo, da ga ljudje radi uporabljajo, in tudi seminarji so dobro obiskani, pomeni tudi solidno finančno injekcijo ministrstva za gospodarstvo. Sami iz članarin ne bi mogli pripravili toliko delavnic in predavanj. Se pa bojim, da bo Spot lahko počasi izpodrinil kakšno območno obrtno zbornico. Zakaj? Kjer je članstva in s tem tudi denarja malo, bodo zaposleni v manjših območnih zbornicah sčasoma raje postali uslužbenci ministrstva in se bodo te, manjše obrtne zbornice, začele ukinjati. Če vprašate mene, bi se to moralo že zdavnaj zgoditi. Nekatere manjše zbornice, ki imajo do sto članov, bi se morale združiti. Marsikje so strokovni delavci zaposleni samo štiri ure in tudi nimajo takšnega znanja, kot ga imamo pri nas ali ga imajo v drugih večjih zbornicah. Naj navedem primer. Med Laškim in Litijo je pet območnih zbornic na razdalji 40 kilometrov. Nobena od teh zbornic nima več kot 200 članov. Če bi se združili v dve zbornici z več strokovnimi delavci, bi bilo njuno delo bolj kakovostno, cenejše in tudi bolj enostavno. Lep primer povezovanja je šmarska obrtna zbornica, ki prav tako na razdalji 40 kilometrov združuje člane iz več občin. Na žalost hoče sedanje vodstvo v Ljubljani ohraniti sedanji sistem 62 območnih zbornic. Celjska obrtna zbornica je posebna, ker že dolgo skrbi za reševanje stanovanjskih težav delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Res smo edina zbornica v Sloveniji, ki je skoraj trideset let zbirala denar za gradnjo stanovanj. Prispevek je znašal 0,6 odstotka plače zaposlenih pri obrtnikih. Z zbranim denarjem smo gradili in tudi kupovali stanovanja. Soupravljavec te stanovanjske ustanove je bil včasih tudi sindikat, a nam je z njim uspelo doseči sporazum in danes smo sami. Pod okriljem zbornice deluje poseben režijski obrat Nepremičnine, ki ima v lasti 72 stanovanj in z njimi tudi sam upravlja. V preteklosti je ta stanovanjski sklad marsikoga zamikal in imeli smo veliko težav, da je ostal naš. Letos smo od občine na območju Bukovžlaka, kjer že imamo pet manjših stolpičev, kupili še približno 4.500 kvadratnih metov zemljišča, kjer bomo v naslednjih letih zgraditi tri ali štiri stanovanjske enote s skupaj 75 stanovanji. Denar smo zbrali z najemninami. Stanovanja imamo tudi v Glo-bočah za delavce z Dobrne in iz Vojnika ter v Dragi za delavce iz občine Štore. Vsa ta stanovanja so pravi zaklad, ki zagotavlja, da zbornica ne bo kar tako propadla. Če bomo le ravnali z njimi pravilno in preudarno kot doslej. Foto: arhiv NT (SHERPA) Za Aero štiri ponudbe Za nakup dela upravne stavbe Aera v Ipavčevi ulici v Celju so prispele štiri ponudbe. Kdo so ponudniki in koliko so za nepremičnino pripravljeni plačati, stečajna upravi-teljica Alenka Gril še ne more povedati. O ponudbah je morala najprej obvestiti ločitveno upnico Družbo za upravljanje terjatev bank, ki bo odločila, ali je katera od njih primerna za nadaljnja pogajanja. Če ni, bo Grilova prodajni postopek morala ponoviti. Ali bo v tem primeru stavbo še naprej prodajala kot celoto ali po delih, za zdaj še ne more odgovoriti. Stečajna upraviteljica je upravno stavbo Aera poskušala prodati že lani na dražbi, ki ni bila uspešna. Izklicna cena je bila 1,4 milijona evrov. Grilova prostore v upravni stavbi, ki v pritličju ter dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, oddaja v najem različnim najemnikom že vse od začetka stečaja Aera leta 2015. JI Premogovnik prodaja stanovanja Premogovnik Velenje na javnem razpisu prodaja pet stanovanj in parkirišča v ljubljanskem bloku, znanem pod imenom Eko srebrna hiša. Stanovanja v Eko srebrni hiši, ki merijo od 60 do skoraj 120 kvadratnih metrov, je gradilo hčerinsko podjetje premogovnika HTZ. Ta družba se je kasneje znašla v sodnih sporih z investitorjem oziroma lastnikom večstanovanjske stavbe. Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da sodni spori še niso končani in jih zato ne komentirajo. Izhodiščne cene stanovanj, za katera lahko zainteresirani vloge za nakup podajo do 20. maja, znašajo od približno 200 tisoč do približno 400 tisoč evrov. Premogovnik sicer z namenom osredotočanja na osnovno dejavnost že dlje časa odprodaja poslovno nepotrebno premoženje. Med drugim je odprodal hotela, poslovne prostore, stanovanja, deleže v nekaj družbah. izvajanje gostinske dejavnosti je predal zunanjemu izvajalcu. TS GOSPODARSTVO 5 Gospodarstvo celjske regije tudi lani povečalo prihodke in dobiček Plače prehitele rast produktivnosti Statistični podatki, ki so jih na osnovi letnih poročil zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), razkrivajo, da so gospodarske družbe v celjski regiji tudi lani poslovale dobro. Vendar je bila rast bolj umirjena kot v letih 2016 in 2017, je povedala vodja izpostave Darja Lipičnik. Čeprav se je dodana vrednost na zaposlenega zvišala le za 3 odstotke, je bila rast plač višja. Povprečna bruto plača je znašala 1.474 evrov, kar je za 6 odstotkov več kot predlani, a še vedno pod republiškim povprečjem. JANJA INTIHAR V primerjavi z letom 2017 so se prihodki podjetij lani povečali za 9 odstotkov, znašali so 6,849 milijarde evrov. Približno tretjino prihodkov je gospodarstvo ustvarilo na tujih trgih, rast izvoza je bila v primerjavi s predlani 11-odstotna. Višji je bil tudi neto čisti dobiček, ki je znašal 289 milijonov evrov. Najmočnejše v regiji so še vedno družbe, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, trgo- vini in gradbeništvu. Predelovalna podjetja so lani prihodke povečala za 9 odstotkov, trgovska za 7 odstotkov in gradbena za 17 odstotkov. Predelovalna podjetja so lani povečala tudi neto čisti dobiček, medtem ko je bil v trgovini in gradbeništvu nižji od predlanskega. Po podatkih Ajpesa so lani na Celjskem čiste prihodke in dobiček povečali tudi samostojni podjetniki. Spodbudno je, da so bili uspešni tudi na tujih trgih, kjer so prodali za 96 milijonov evrov svojih izdelkov in storitev, kar je 10 odstotkov več kot leta 2017. Prihodki podjetnikov, teh je bilo lani v regiji 5.587, so znašali 631 milijonov evrov, kar je za 11 odstotkov več kot predlani. Neto dobiček je bil višji za 9 odstotkov in je nekoliko presegel 40 milijonov evrov. Tudi samostojni podjetniki so lani povečali neto dodano vrednost na zaposlenega. Znašala je 15.236 evrov in je bila od predlanske višja za 7 odstotkov. Rast je bila torej višja kot v gospodarskih družbah. Zaposleni pri obrtnikih, po podatkih Ajpesa jih je bilo lani 4.777, so v povprečju zaslužili le 1.051 evrov bruto. radio cehe Prostore Kompasa kupil odvetnik Šrot Zadnje tedne so se mnogi Celjani spraševali, kdo je kupil prostore podjetja Kompas Celje v središču mesta. Ugibanj je zdaj konec, saj so iz občinske uprave na naše vprašanje, ali drži, da je novi lastnik župan Bojan Šrot, poslali odgovor, da je prostore kupil oziroma jih še vedno kupuje odvetnik Bojan Šrot. Kompas Celje je imel v stari meščanski zgradbi na križišču Prešernove ulice in Glavnega trga, torej v najbolj elitnem delu v središču mesta, 275 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Tretjino je zasedal del za poslovanje s strankami v pritličju stavbe, ostalo so bile pisarne in nekaj pomožnih prostorov v prvem nadstropju. Ker agencija prostorov ni več potrebovala, saj je večino svojega poslovanja preselila na splet, poleg tega ime še podružnici v Ljubljani in Velenju, se je odločila, da bo to svojo nepremičnino prodala. Za prostore v pritličju, ki merijo 93 kvadratnih metrov, je pričakovala 180 tisoč evrov, prostori v prvem nadstropju so bili naprodaj za 230 tisoč evrov. Odgovora na vprašanje, ali je odvetnik Bojan Šrot kupil vse prostore in kaj z njimi načrtuje, za zdaj še nimamo. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) Vaš slovenski trgovec s prijazno nakupovalno izkušnjo za vse generacije V Tušu se radi srečujemo. Zato vam v naših trajnostno naravnanih trgovskih objektih omogočamo nepozabna doživetja, prihranek časa in odlično počutje. Le tako vam lahko že tri desetletja s ponosom nudimo samo najboljše. www.tus.si tus 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Promet skozi naselje stanovalcem trenutno povzroča največ težav in skrbi. Sprehajalci so nakazali nekaj možnih rešitev, ki jih bo Zavod Metro kot organizator sprehoda tudi prenesel do pristojnih občinskih služb. Stanovalci so se zavzeli za postavitev grbin za umirjanje prometa, zmanjšanje najvišje dovoljene hitrosti s 40 na 30 kilometrov na uro ali postavitev (prenosnega) radarja. CELJE - Na urbanem sprehodu Za umiritev prometa Na že osmem urbanem sprehodu v Celju, ki ga je tudi letos organiziral Zavod Metro, so se zbrali predvsem stanovalci soseske Lisce. Tokratna tema sprehoda je bila Življenje med reko in gozdom. LEA KOMERICKI KOTNIK »Lisce so ena od mestnih sosesk, v katerih je življenje nadvse prijetno. Bližina mestnega gozda in nabrežja Savinje, peš dostop do mestnega jedra, mir, sosedske vezi, urejena okolica. Vse to so prednosti >naše< soseske,« je v uvodu dejala Mojca Furman Oman, organizatorka in vodja sprehoda. Ob tem je dejala, da je naselje grajeno po dobri urbanistični zasnovi, ki je bila v 60. letih značilna za Celje. Sprehajalci so se strinjali, da je življenje v naselju zelo prijetno in da jim lega nudi precej visoko kakovost bivanja. Kot eno največjih prednosti so izpostavili bližino mestnega gozda, ki je prepreden s številnimi potmi in nudi ogromno možnosti za rekreacijo in sprostitev. Ce je mir in spokojnost v naselju pred 20 in več leti kalila nenehna skrb zaradi morebi- Mojca Furman Oman: »Na urbanih sprehodih ljudje velikokrat podajo dobre ideje za izboljšanje aktualnega stanja. Pomembno je, da vsak prevzame odgovornost za svoj prispevek za izboljšanje bivanja v nekem prostoru. Sprehodi so odlična priložnost, da se sosedje zberemo, se pogovorimo, izrazimo svoje zamisli in podamo skupne konstruktivne predloge. Vemo, da ni vedno vse mogoče, ampak že zavedanje, da so spremembe mogoče in da smo tudi mi sami sprememba, ki si jo želimo v svetu, se mi zdi, da je velik doprinos sprehodov.« aa tnih poplav, tega danes ni več. Stanovalci so med sprehodom pohvalili vsa prizadevanja občine in izvedene projekte za protipoplavno varnost. Precej manj zadovoljni so stanovalci z ureditvijo prometa in s skrbjo za prometno varnost pešcev. »Vsaka mestna soseska v Celju ima težave s prometom. Ene z mirujočim, druge z dostopnostjo zaradi oddaljenosti od središča, sploh kjer ni urejenih ustreznih poti in povezav. Lisce imajo kar se tega tiče vse dobro urejeno. Imajo pa težave z mimobežnim prometom po Partizanski cesti. Gre za fizično ogrožanje sprehajalcev, predvsem otrok,« je povzela Mojca Furman Oman. S sprehajalci se je ustavila tudi na Čopovem mostu čez Savinjo, kjer je, kot pravi, prečkanje ceste v večernih in nočnih urah zelo nevarno, saj je prehod premalo označen in povsem neosvetljen. V nekaj letih viseči most do Špice Na sprehod so organizatorji povabili tudi predstavnike Mestne občine Celje, ki se srečanja niso uspeli udeležiti. Se je pa po naselju skupaj s stanovalci sprehodila predsednica Mestne četrti Savinja Zdenka Zdolšek. Predstavila je nekaj načrtov in izboljšav, za katere je občina že prižgala zeleno luč. »V kratkoročnem načrtu so ureditev igrišča, pre-plastitev košarkarskega igrišča in zamenjava lesenih delov igral. Računamo tudi na boljšo razsvetljavo.« Za izboljšanje prometne varnosti bo skušala mestna četrt zagotoviti postavitev dveh ogledal, da bo lažje in predvsem varnejše vključevanje na glavno ulico, ki postaja iz leta v leto bolj prometna. Temi pogovora med sprehodom sta bile še prodaja in ureditev Petrička ter dela zapuščenega območja ob poti proti Petričku. O tem bodo morali stanovalci pravilne odgovore poiskati v občinski upravi. Gorazd Furman Oman je ob tem podal tudi zadnje informacije glede ureditve kolesarske povezave. Čeprav je bila ta sprva načrtovana po Partizanski cesti, jo bo investitorka, država, raje uredila po nabrežju Savinje. V okviru urejanja medobčinske kolesarske povezave bo na koncu naselja zgrajen nov viseči most proti Špici. »Ureditev kolesarske poti bo še dvignila kakovost bivanja v soseski,« je prepričan Furman Oman. Foto: Gorazd Furman Oman Namesto pod zemljo odpadki ob zabojnikih CELJE - Ponedeljkova jutranja podoba na zbirnem mestu odpadkov na prenovljenem Muzejskem trgu ni bila nič kaj prijetna za oči. Odpadki v vrečkah ali celo izven njih so ležali ob podzemnih zabojnikih, namesto da bi bili v njih. »To, kar se je zgodilo konec tedna na Muzejskem trgu, je po naših opažanjih bolj izjema kot pravilo. Vzrok za to, da so odpadki ostali pred zabojniki, je, da je eden od uporabnikov odvrgel veliko kartonasto škatlo med mešane komunalne odpadke. Ker je pred tem ni raztrgal, se je zataknila in preprečila, da bi še kdo odvrgel odpadke v ta zabojnik, kjer je bilo sicer še dovolj prostora za vse odpadke, ki so ostali zunaj,« so Neljub prizor pred podzemnimi zabojniki odpadkov na Muzejskem trgu neljub prizor komentirali v podjetju Simbio. Da bi takšne dogodke v prihodnje preprečili, morajo uporabniki v prvi vrsti upoštevati navodila za ločevanje odpadkov ter v odprtine odlagati odpadke, za katere so zabojniki namenjeni, ter jih po potrebi stisniti (na primer plastično embalažo) ali raztrgati (na primer kartonsko škatlo). Večje, to je t. i. kosovne odpadke, ni primerno odlagati v zabojnike pred objekti, temveč jih lahko občani pripeljejo v zbirni center in jih tam brezplačno predajo ali pokličejo Simbio za brezplačen odvoz (1 kubični meter letno). Kot so še navedli, prostornine zabojnikov ustrezajo številu oseb, ki so vezane na to odjemno mesto na Muzejskem trgu. »Odpadke na Muzejskem trgu odvažamo ob petkih in ponedeljkih med 6. in 7. uro ter vedno poberemo tudi viške odpadkov ob zabojnikih. V ponedeljek zjutraj viški odpadkov v tem času niso bili pobrani, ker je bil zaradi več bolniško odstotnih delavcev na terenu le en delavec, ki je prednostno počistil smeti iz parka in šele nato z Muzejskega trga,« je še pojasnila Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi v podjetju Simbio. Za primere, ko bi bili zabojniki polni pred predvidenim praznjenjem, v Simbiu na podzemne zabojnike nameščajo tudi merilnike, ki jim bodo avtomatično javili, kdaj so zabojniki polni. Vendar merilniki te informacije ne bodo posredovali v primerih, kot se je zgodil minuli konec tedna, se pravi, če bodo uporabniki nepravilno odlagali odpadke in s tem preprečili ostalim, da jih odložijo v za to namenjen prostor. RG, foto: LKK .. • IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Kdo bo saniral zemljo pri vrtcih? Sanacijo bo spremljala tudi lokalna skupnost Po odhodu Jureta Lebna s položaja okoljskega ministra je mnoge Celjane zaskrbelo, da bo njegova obljuba o državni sanaciji onesnažene zemljine v okolici celjskih vrtcev pozabljena. Minister Simon Zajc očitno na to ni pozabil. Ministrstvo je v začetku aprila objavilo razpis, s katerim je v prvi fazi iskalo izdelovalca projektne dokumentacije za izvedbo sanacije zemljine v petih celjskih vrtcih. Prijavili sta se dve podjetji, ime izbranega izvajalca še ni znano, ministrstvo naj bi ga objavilo v prihodnjih dneh. LEA KOMERICKI KOTNIK Aktualni okoljski minister Simon Zajc upa, da bodo lahko menjavo zemlje v okolici petih celjskih vrtcev izvedli še letos. Kar bo sicer precej težko. V celjski občini namreč opozarjajo, da se lahko dela zgolj v poletnih mesecih, ko je v vrtcih manj otrok in jih lahko premeščajo v druge enote. Ker gre za zamenjavo onesnažene zemlje, bo sanacijo budno spremljala tudi lokalna skupnost. Ne samo da bo pomembno, od kod bo izvajalec del pripeljal novo, neoporečno zemljo, še pomembneje bo, kam bo odpeljal in odložil odkopano. Tudi cena ni nepomembna, mno kratek razpisni rok glede na zahtevnost projekta. Razpis je bil na ministrstvu odprt zgolj dvanajst dni. »Verjetno je bilo to pisano na kožo izvajalcu, ki je že delal pri Vrtcu Hudinja.« Šuštar ob tem predvideva, da bo tudi izbrana analizna metoda podobna, kot je bila v primeru zamenjave zemljine pri hudinjskem vrtcu. »Ta ne bo pokazala dejanske vsebnosti kadmija. S to predpisano analizno metodo se namreč lahko določa kadmij zgolj na pet miligramov. Vemo pa, da je opozorilna vrednost za kadmij dva miligrama na kilogram. In kadmij je zagotovo škodljiv za otroke,« pojasnjuje dolgoletni borec za sanacijo Celjske kotline. Celjane zato zelo zanima, komu bo ministrstvo zaupalo sanacijo zemljine pri vrtcih. Kot so sporočili z ministrstva, bodo to razkrili po pregledu in preveritvi obeh prispelih ponudb, izvajalec pa naj bi bil znan sredi maja oziroma v prihodnjih dneh. Neuradno naj bi se na razpis prijavila manjše celjsko podjetje AZ inženiring in podjetje Pro-jektiva NVG, ki je lastniško povezano v Vocem. Prav Voc je pred tem že saniral vrtec na Hudinji. Foto: arhiv NT (SHERPA) Menjava onesnažene zemljine okoli vrtca na Hudinji. opozarja Boris Šuštar, koordinator Civilne iniciative Celje. »Sanacija Vrtca Hudinja je stala 350 tisoč evrov, medtem ko je stala sanacija dveh vrtcev v Zagorju 67 tisoč evrov. Sanacija vrtca na Skalni kleti, ki je bistveno manjši kot hudinjski, je stala 120 tisoč evrov. Kar pomeni, da je v Celju vse enkrat ali dvakrat dražje kot drugje v Sloveniji.« Je bil izvajalec znan še pred razpisom? Šuštar sicer vsakršne izboljšave pozdravlja, a je pri tem tudi nekoliko v dvomih. Predvsem opozarja na izje- - ■■ Mladi letos izdelovali družabne igre CELJE - Eden od projektov Cinkarne Celje, s katerim podjetje že vrsto let skrbi za to, da mladi spoznavajo njegov pomen in delo, je likovno-ustvarjalni natečaj za osnovno- in srednješolce. V celjski osrednji knjižnici so v torek pripravili zaključno prireditev letošnjega natečaja in podelili nagrade najboljšim. Mladi so letos izdelovali družabne igre pod skupnim naslovom Poišči izdelke cinkarne. »Enako pomemben, kot je poslovni uspeh, je tudi odgovoren odnos do okolja, v katerem delujemo. Pomembno se nam zdi, da ljudje poznajo naše delo in izdelke,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Tomaž Benčina. Odziv na enajsti natečaj je bil zelo dober, podobno kot vsako leto, ugotavlja vodstvo podjetja. Vsako leto mladim zastavi izziv, ki jih vodi k raziskovanju in ustvarjanju. Letos je 560 mladih iz osnov- nih in srednjih šol v regiji izdelalo več kot 40 družabnih iger z izdelki podjetja, ki jih srečujemo v vsakdanjem ži- vljenju: žveplova kislina je v akumulatorjih avtomobilov, titanov dioksid je v kozmetiki, zdravilih, barvah ali papir- ju, cinkove zlitine so v okovju, masterbatchi so osnova za vse plastične izdelke, gospodinjski aparati so zaščiteni s praškastimi laki ... »Izdelki mladih so izvirni in praktično uporabni, pri tem so mladi uporabili različne tehnike in materiale, ena od ekip je vprašanja in odgovore celo zapisala v verzih,« je sodelujoče pohvalila članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. Z nekaterimi od njih se bo mogoče v prihodnjih dneh igrati v Osrednji knjižnici Celje, fotografije izdelkov pa so na ogled na spletni strani cinkarne. TC, foto: GrupA Glavno nagrado so prejele: Podružnična osnovna šola Kalobje, OŠ Nazarje in OŠ Glazija ter Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC. Posebne nagrade so izročili ekipam II. OŠ Celje, OŠ Blaža Kocena Ponikva, Gimnazije Celje - Center in Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Poklonili so se dnevu zmage ŠOŠTANJ - V zdraviliškem parku v Topolšici je bila minulo soboto zvečer osrednja slovesnost ob dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom. Prireditev je spomnila na prelomno dogajanje 9. maja 1945, ko se je v Jugoslaviji in celotni jugovzhodni Evropi končala druga svetovna vojna. Osrednjo slovesnost ob dnevu zmage so pripravili Krajevna skupnost Topolšica, Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje. Župan Šoštanja Darko Menih je dejal, da je bilo dogajanje 9. maja pred 74 leti pomembna prelomnica, ki domačinom pomeni izjemo veliko. Zato si je Krajevna skupnost Topolšica 9. maj izbrala tudi za svoj krajevni praznik. »V Topolšici je general Alexander Löhr 9. maja 1945 podpisal popolno kapitulacijo za nemške sile celotne jugovzhodne Evrope. To je prineslo konec druge svetovne vojne in nov čas za razvoj in življenje po grozovitih dejanjih v drugi vojni.« Na letošnji slovesnosti ob dnevu zmage je bil slavnostni govornik minister za obrambo Karl Erjavec. Prireditev, na kateri sta nastopila pevski zbor Osnovne šole Karla Destov-nika Kajuha in Pihalni orkester Zarja, je vodil znan slovenski kulturni ustvarjalec Jure Ivanušič. TS Mladi s Celjskega med najboljšimi Konec tedna je bilo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič že trinajsto državno preverjanje znanja prve pomoči med osnovnošolci. Med ekipami, ki so pokazale največ znanja in se uvrstile v vrh, je bila tudi ekipa Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, ki spada pod okrilje Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Na lokalnih preverjanjih znanja prve pomoči se vsako leto sreča več kot sto ekip, najboljše nato nadaljujejo s tekmovanji na regijskih preverjanjih, nato pa dvanajst regijskih zmagovalnih ekip primerja svojo usposobljenost na državni ravni, kar se je zgodilo v soboto. Člani ekip na preverjanjih pokažejo, kaj so se naučili, obenem s pomočjo ocenjevalcev ugotovijo, katera znanja in veščine morajo še utrditi. Ugotovitve nedavne mednarodne raziskave, ki je v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo bila izvedena tudi v Sloveniji, kažejo, da se je kar 42 odstotkov sodelujočih šolarjev, starih 11, 13 in 15 let, poškodovalo v zadnjih 12 mesecih. Več kot tretjina je potrebovala zdravniško pomoč. SŠol 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 VELENJE - Občani s podpisi proti gradnji blokov v zelenem delu mesta Eni za bloke, drugi za zelenico Mestna občina želi zamenjati zemljišče ob Kersnikovi cesti z drugim zemljiščem. Tako bi zemljišče ob Kersnikovi ulici prešlo v roke zasebnega investitorja, ki bo lahko tam gradil dva stanovanjska stolpiča. Prebivalci okoliških blokov gradnji nasprotujejo. Da bi ohranili zelenje pred svojimi okni, so ustanovili civilno iniciativo Ohranimo zeleno mesto. Slednja je za ohranitev zelenih površin v tem delu mesta doslej zbrala več kot 300 podpisov. TINA STRMCNIK Če bo zemljišče ob Kersnikovi ulici prešlo v roke zasebnega lastnika, bo ta glede na sprejet ureditveni načrt iz leta 1993 tam lahko gradil dva stanovanjska stolpiča s približno 50 stanovanji. Mestni svetnik Andrej Vrbec iz SDS je na zadnji seji dejal, da bi morali občina in Mestna četrt Levi breg občane obveščati o svoji nameri o menjavi zemljišča. Vodja urada za urejanje prostora mag. Branka Gradi- šnik je pojasnila, da lahko javnost vedno spremlja seje sveta mestne občine, občina pa mestnih četrti posebej ne seznanja o načrtovanih spremembah razpolaganja z zemljišči. Z načrtovano gradnjo blokov se želi predvsem odzvati na veliko povpraševanje po stanovanjih v središču mesta, je dejala. Javnosti bo občina natančen projekt predvidene gradnje stanovanjskih stolpičev predstavila, ko bo urejeno lastništvo zemljišča in ko bo potencialni investitor pridobil projektno dokumentacijo. Da so imeli občani za razpravo o tem, ali se strinjajo z gradnjo ali ne, na voljo skoraj 30 let, je na zadnji seji sveta mestne občine dejal podžupan Peter Dermol. In dodal: »Če želimo razvijati Velenje in našo skupnost, moramo izkoristiti prostor, ki ga imamo zato na razpolago. Prostora za širitev pa ni veliko.« Nekaj svetnikov je opozorilo, da zasebni investitor ne bo gradil neprofitnih stanovanj, zato potrebe po njih ne bodo nič manjše. Suzana Kavaš iz SDS je omenila, da je zelenico škoda menjati za drugo zemljišče, kjer bi občina lahko uveljavila predkupno pravico. Slišati je bilo mogoče tudi, da bi bilo treba ureditvene načrte izpred skoraj 30 let prevetriti z namenom ohranitve zelenih površin v središču mestu. »Zidamo, kjerkoli lahko, čeprav bi lahko za gradnjo uporabili prostor na obrobju. Velenje je znano kot mesto v parku. To dediščino s takšnimi gradbenimi predlogi uničujemo,« je opozoril Matej Jenko iz stranke Dobra država. Drugi, kot na primer Karmen Grabant iz stranke SD, so menili, da mesto, ki ima veliko parkovnih površin, potrebuje tudi stanovanja. »Spomnim se, da so bila na mestu, kjer je danes Kardeljev trg, nekoč koruzna polja. Pa tedanji prebivalci gradnji niso nasprotovali. Videli so, da so stanovanja v mestu Velenje še Mestna občina Velenje bi z menjavo zemljišča ob Kersnikovi cesti rada prišla do stoodstotnega lastništva zemljišča med pošto in Reko Pako, kjer je zdaj le solastnica. Tako bi pridobila osnovo za možnost gradnje stanovanjsko-po-slovne stavbe. Branka Gradišnik je še dodala, da bi občina tako dobila možnost dogovora s stanovanjskim skladom za gradnjo neprofitnih stanovanj. Potreba po njih je velika, saj je trenutno na čakalni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj 360 prosilcev. kako potrebna.« Da pravice do stanovanj nimajo le tisti, ki bi želeli neprofitna stanovanja, temveč tudi tisti, ki so zanje pripravljeni odšteti več denarja, je poudarila podžu-panja Darinka Mravljak iz DeSUS. Civilna iniciativa Ohranimo zeleno mesto menjavi ze- mljišča odločno nasprotuje. Opozarja, da zelenico starši in otroci uporabljajo za športne dejavnosti, tam sprehajajo pse, zelenje je po njihovem prepričanju pomembno tudi zato, ker daje zatočišče različnim vrstam živali. Foto: CI Ohranimo zeleno mesto Za več informacij o projektu, ki je namenjen ljudem CELJE - Zdravstveni dom je v petek dopoldne v središču mesta mimoidočim predstavil projekt dolgotrajne oskrbe na našem območju. Gre za 2,5 milijona evrov iz evropskega socialnega sklada, s katerimi zdravstveni dom z ostalimi ustanovami na področju socialnega varstva vzpostavlja celovitejšo in koordinirano obliko zdravstvene in socialnovarstvene pomoči starejšim. Zdravstveni dom Celje je bil izbran kot eden od treh izvajalcev v Sloveniji - dveletni projekt bodo izvajali še v CSD Krško in domu starostnikov na Koroškem. V projektne dejavnosti se lahko vključujejo občanke in občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, ki so starejši od 18 let. Dejavnosti so namenjene osebam, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč druge osebe pri izvajanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. S tem projektom naj bi tako pomoč starejšim pri dolgotrajni oskrbi postala še bolj celovita in nadgrajena. Foto: FB Projekt Dolgotrajna oskrba v Celju. Kako do večjih prostorov? MOZIRJE - Osrednja knjižnica, ki ima sedež v trškem jedru, potrebuje večje prostore. Na zadnji seji občinskega sveta je bila zato načrtu za njihovo povečanje namenjena posebna točka. Knjižnica je v prostorih mo-zirskega kulturnega doma, kjer bo, kot vse kaže, nastal njen večji prizidek. Zanj je bil dokument identifikacije investicijskega projekta potrjen lani poleti. Za nadaljnje postopke je treba pridobiti še soglasje zavoda za kulturno dediščino. Če bo šlo vse po sreči, naj bi bil objavljen razpis za izvajalca gradnje prizidka letos septembra. V najboljšem primeru naj bi se gradnja začela pred koncem tega leta. V načrtovanem prizidku bodo poleg knjižnega gradiva razstavljene zbirke, ki jih hrani mozirska knjižnica. V njem bo prav tako večnamenski prostor, ki bo služil za vaje zgornje-savinjske godbe. BJ Občino bo vodil podžupan VELENJE - Župan mestne občine Bojan Kontič je od konca aprila odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Za čas svoje odsotnosti je izdal pooblastilo za vodenje občine podžupanu Mestne občine Velenje Petru Dermolu. Kontič je na zadnjih lokalnih volitvah za župana prepričljivo zmagal in začel svoj tretji mandat na čelu velenjske občine. Velik uspeh je požela tudi njegova stranka Socialnih demokratov, ki ima v občinskem svetu 17 svetnikov od 33. Občinska organizacija Socialnih demokratov je v začetku maja izvolila novo vodstvo. Dosedanji predsednik Bojan Kontič se je poslovil od aktivnega vodenja stranke, vendar še naprej ostaja član predsedstva SD Velenje. Nova predsednica občinske organizacije SD Velenje je postala Andreja Katič, medtem ko je predsednik območne organizacije SD Saša je postal Peter Dermol. TS Od križišča do I v ■ v v krožišča ŠMARTNO OB PAKI - Občina si prizadeva za obnovo državne in lokalne ceste v središču kraja. Namen naložbe je poskrbeti za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, tudi šolarjev. V sklopu projekta, za katerega mora zeleno luč dati tudi država, je predvidena še gradnja dveh krožišč. Projekt predvideva celovito ureditev 400 metrov državne ceste od železniškega prehoda proti poslovni coni. Obnovo naj bi dočakala tudi javna pot mimo osnovne šole, in sicer v dolžini 250 metrov. V sklopu projekta v občini želijo urediti cestišče, obnoviti komunalne vode, zgraditi kolesarske steze in pločnike. Na stičišču cest je predvidena gradnja dveh krožišč. Župan Janko Kopušar pravi, da bo na državni cesti k večji varnosti v prometu prispevala predvsem obnova nevarnega Drobni-čevega ovinka. Obnova lokalne ceste bo pomembna tudi zaradi večje prometne varnosti šolarjev. »V jutranjih in popoldanskih konicah je na tem območju gost promet. Gre za šolske prevoze, kombije in avtobuse, v šolo in iz nje otroke vozijo tudi starši. V neposredni bližini je športni center, kjer so dejavnosti popoldne in ob koncih tedna.« V Šmartnem ob Paki si želijo, da bi država denar za predvideno naložbo čim prej zagotovila v državnem proračunu. Ocenjena vrednost naložbe znaša malo manj kot 1,3 milijona evrov. Občina bo morala za obnovo prispevati vsaj 350 tisoč evrov. Vendar dokončen znesek, ki bo določen v sofinancerskem sporazumu, še ni znan. Preden bodo na terenu zabrneli stroji, bo treba odkupiti še potrebna zemljišča. Če bo vse po sreči, naj bi cesto začeli obnavljati prihodnje leto, dela naj bi se končala v letu 2021. TS m n 7 r muzej'iuvtjj< zgodovine celje Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 22. maja 2019, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Danom Podjedom, avtorjem knjige Videni. Vstop prost. Prijazno vabljeni! http://www.muzej-nz-ce.si. IZ NAŠIH KRAJEV 9 KOZJE - Motel Ribnik odprl vrata kot Kozjanski dvor Z družino na kosilo ali s prijatelji na koncert »Ta motel je zaznamoval naš kraj in našo mladost. Zdaj smo v njem dobili priložnost, da širši okolici nekaj vrnemo in se v domačem Kozjem tudi ustalimo,« je tik pred odprtjem dejal Sandi Štus, eden od štirih solastnikov gostinskega objekta. Pod okriljem podjetja Turistico so to odločitev sprejeli še njegov brat Iztok Štus, Miha Goropevšek in Primož Resnik. SAŠKA T. OCVIRK Motel so zgradili leta 1983. Zadnji lastnik je bilo podjetje Kemoplast iz Šentjurja. Kupilo ga je leta 1999 in ga leto kasneje v celoti obnovilo. Šentjursko podjetje, ki se sicer ukvarja s talnimi oblogami, je sčasoma gostinsko dejavnost opustilo in objekt oddajalo v najem različnim najemnikom. Zadnji je motel zapustil oktobra lani. Zadnje mesece so stavbo zasedli gradbinci. Povsem prenovlje- na je prejšnji petek slovesno odprla vrata. Poleg restavracije je v gostišču pivnica, ob njej je prijetna terasa s pogledom na ribnik. V desetih sobah lahko prenoči približno trideset gostov. V prihodnje bodo uredili tudi wellness. Skupno bi lahko Kozjanski dvor pogostil približno dvesto gostov. A kot pravi Štus, želijo najprej postaviti temelje za dobro storitev, potem bo čas in prostor tudi za veli- ka slavja, kot so poroke in podobno. Za zdaj bodo zaposlili osem oseb, kar za Kozjansko sploh ni zanemarljivo. Preplet celotne kozjanske ponudbe »Želimo si, da bi Kozjanski dvor ponovno postal družabno središče, kjer bi se našlo za vsakogar nekaj. Načrtujemo tudi različne kulturno-zabavne dogodke. Topli poletni večeri bodo kot nalašč za druženje ob ribniku ob dobri glasbi ali stand up nastopih,« pravi Štus. V motelu bo tudi kozjanska trgovinica, kjer bodo lahko domačini prodajali svoje domače izdelke, turisti in drugi obiskovalci pa bodo na enem mestu dobili vse informacije ter napotke o ponudbi Kozjanskega in Obsotelja. Da so krajani že v resnici težko čakali na tovrstno ponudbo v kraju, so potrdili tudi predstavniki turističnega, kulturnega in folklornega društva. Še v ne povsem dokončani stavbi so novinarjem predstavili program letošnje prireditve Koza, zmaj in še kaj. Podjetje Turistico je namreč prevzelo pomembno vlogo pri soorganizaciji dogodka. »Trdno verjamem, da gre za izjemen dogodek, ki povezuje Kozjane na najširši možni ravni, da bomo skupaj tradicijo še utrdili.« pravi Štus. »Prihodnost je v trajnostnem turizmu in povezovanju lokalnih pridelovalcev hrane in pijače. In prav zato želimo uspešno zgodbo Kozjanskega dvora spisati z domačimi ljudmi. Hkrati upamo, da nas bo pri teh naporih podprlo tudi občinsko vodstvo.« Foto: JERNEJ ŠULC Šolo bo vodila Alenka Virant ROGATEC - Na čelo VIZ Osnovna šola Rogatec je svet zavoda ta ponedeljek s šestimi glasovi v novem mandatu postavil Alenko Virant. Pet glasov je prejel dosedanji ravnatelj Viljem Prevolšek. Pred sejo so člani sveta sicer dobili dopis Prevolškovega odvetnika, ki je zahteval izločitev enega od članov sveta. Fredi Ferčec, predstavnik staršev v svetu zavoda in občinski svetnik, naj bi se namreč znašel v nasprotju interesov. V iz-ogib zapletom so tudi trije predstavniki ustanoviteljice, Občine Rogatec, na sejo prišli v spremstvu pravnice. Zastopala jih je Nataša Pirc Musar. Med drugim je zagotovila, da ni pravnih razlogov, da bi predsednica sveta Ferčeca izločila iz postopka. To je šest članov sveta potrdilo tudi z glasovanjem. Enako podporo je za mesto ravnateljice dobila tudi Virantova. Podprli so jo trije predstavniki staršev in trije predstavniki občine. Prevolšek, ki mu sicer očitajo velik finančni primanjkljaj v šolski blagajni, je imel na svoji strani pet glasov predstavnikov zaposle- Razpis za Cityband se izteka CELJE - Do 20. maja se mladi glasbeniki in neuveljavljene skupine še lahko prijavijo na letošnji razpis za Cityband. Natečaj že deveto leto organizira Citycenter Celje. V petek, 14. junija, se bosta na Glavnem trgu predstavili dve najboljši skupini, ki ju bosta izbrala strokovna žirija in občinstvo z glasovanjem na Facebooku. Tudi tokrat bo koncert popestril dogodek zasedbe Mi2. Mnogim glasbenim skupinam je Stotaka za prvošolce ROGATEC - Če je enkratna pomoč ob rojstvu otroka za vse slovenske občine že običajna, so v Rogatcu tradicijo nekoliko spremenili. Namesto zvišanja vsote za novorojenčke bodo v tamkajšnji občini sto evrov namenili vsakemu prvošolčku pred prelomnim prvim septembrom. Kot je dejal župan Martin Mikolič, morajo občine v tem pogledu seveda ravnati v skladu z zakonom, a pri tem morajo razmišljati širše. »V naši občini se letno rodi približno 40 otrok. V prvi razred pa se jih vpiše le dobra polovica. Danes so selitve del življenja, vseeno pa so za nas pomembni tisti otroci, ki polnijo naše osnovnošolske razrede. Zato sem ta predlog na občinskem svetu z veseljem podprl.« Pomoč ob rojstvu otroka ostaja na enaki ravni kot pred tem, in sicer 200 evrov. StO Tri občine za skupno turistično strategijo Občine Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli so na skupni seji občinskih svetov sprejele enotno strategijo razvoja turizma do leta 2023. »Prizadevali si bomo, da bomo ostali zlata zelena destinacija, da bomo na lokalni ravni čim bolj povezani, da bomo dosegali čim višjo dodano vrednost in da bomo na evropski ravni krepili skupno blagovno znamko,« je dokumentu na pot dejal direktor Turizma Boštjan Misja. Priprava strategije je bila dolgotrajen proces, ki so ga vodili pod strokovnim nadzorom Emila Juvana v Turizmu Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. V različnih delavnicah, razpravah in izobraževanjih so združevali tako velike kot male turistične ponudnike. Sožitje enih in drugih je za dolgoročen razvoj bistveno, je prepričan Misja. »V prvi fazi priprave strategije smo pregledali, kakšno je stanje, kje smo močni in na katerih področjih se lahko še izboljšamo. Usmerjali se bomo v trajnostno rast, nujna bo tudi profesionalizacija tega področja.« Za leto 2023 si želijo, da bi vsak ponudnik še izpopolnil svojo storitev, da bi vsak od njih obvladal digitalni marketing in se dobro uvrščal na svetovnem spletu ter bi tako soustvarjal vedno prepo-znavnejšo podobo destinacije na turističnem zemljevidu Evrope in sveta. O tem, da brcajo na isti gol, v Podčetrtku radi govorijo. Povezovanje na različnih ravneh je doslej že obrodilo sadove. »Turista resnično ne zanimajo občinske meje, zanima ga le bolj ali manj kakovosten in prepoznaven turistični produkt. In zato se pod okriljem vseh treh občin lahko odlično dopolnjujemo,« pravi Misja. Učinkovita turistična strategija je za manjše občine v prvi vrsti prezahteven zalogaj, v nadaljevanju pa je tudi izvedba velikopoteznih načrtov vprašljiva ali celo nedosegljiva. Skupno strategijo so zato z optimizmom in navdušenjem pozdravili vsi trije župani - Peter Misja, Milenca Krajnc in Franjo Debelak. Da gre za primer dobre prakse, ki bi jo veljalo razširiti na celotno državo, sta se strinjala tudi vodja strateških projektov v Slovenski turistični organizaciji Miša Novak in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. StO nih v šoli. Prevolšek podpore ministrstva in občine ni dobil že za svoj trenutni mandat. V nadaljevanju postopka bo svoje mnenje podalo še pristojno ministrstvo, potem bo novo ravnateljico svet zavoda dokončno potrdil. Nato se lahko ostali kandidati pritožijo. Kot je znano, so na razpis prispele štiri popolne prijave. Poleg obeh omenjenih se je za sedež potegoval še Gorazd Šket, medtem ko je Vesna Jerič Drofenik od kandidature odstopila. StO bil ravno Cityband odskočna deska za resnejšo uveljavitev na slovenski glasbeni sceni. Zmagovalec po mnenju strokovne komisije bo lahko izkoristil dva snemalna dneva v profesionalnem studiu, zmagovalec glasovanja na Facebooku pa bo prejel darilne bone De-setak v vrednosti 500 evrov. TC 10 KULTURA novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Razstava Hešteg grda račka Mikavno žensko telo, ki opozarja na onesnaženo okolje V galeriji Račka v Celju je na ogled šesta predstavitev erotične zbirke Grda račka. Tokrat je posvečena fotografiji. »S pomočjo umetnosti bi rada opozorila na prekomerno onesnaževanje in osveščala o njem,« je rdečo nit svojih fotografij opisala fotografinja Ana Straže. BARBARA GRADIČ OSET Na razstavi Center sodobne umetnosti Celje razstavlja prispevke, ki so vezani predvsem na fotografski medij. »To so predvsem manjša dela, ki so zabeležila erotične izkušnje in ljubezenske spomine. To so dela, ki so bila v lasti anonimnih pošiljateljev, in fotografije. Nekaj je tudi fotografij, ki so jih posneli celjski in ostali fotografi ter se vežejo na teme erotike, spolnosti, telesnosti. Svoje fotografije so v zbirko Grda račka dali Arnož Božič, Tomaž Črnej in Nuša Ofentavšek, Katja Goljat, Žiga Gričnik, Robert Hutinski,« je razložila kustosinja Maja An-tončič. K sodelovanju na razstavi so povabili tudi pet slovenskih avtoric in avtorjev, ki uspešno delujejo v polju sodobne fotografije in se v svojih opusih med drugim dotikajo erotike, uprizarjanja telesnosti ter interpretacij ljubezenskih in spolnih izkušenj. Na razstavi sodelujejo Uroš Abram, Jaka Babnik, Urška Premik, Ana Straže in Tadej Vaukman. »Ti fotografi se ne ukvarjajo samo z erotično fotografijo, temveč tudi z družbeno-angažirano tematiko,« je še dodala Maja Antončič. Razgaljeno telo sinonim za krhkost naravnega ravnovesja V sklop družbeno-angaži-ranih fotografij sodijo dela Celjanke Ane Straže, ki se tokrat predstavlja z novo serijo Iceberg (Ledena gora). Rdeča nit njenih fotografij je erotika v povezavi z globalnim segrevanjem. »S pomočjo ume- V Celjskem mladinskem centru Filmski teden Evrope V dvanajstih krajih v Sloveniji se je na začetku maja začel Filmski teden Evrope, ki bo trajal do 13. junija. Zvrstilo se bo 33 brezplačnih projekcij. V Celjskem mladinskem centru (mcC), in sicer v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska, bodo tudi ljubitelji evropskega filma v Celju prišli na svoj račun. V MCC že pet let sodelujejo v tem projektu. »Namen Filmskega tedna Evrope je približati bogastvo in raznolikost evropskega filma širši javnosti, ponuditi kakovostne filme in pokazati še drugo, nekomercialno plat filmske produkcije,« je povedala vodja informacijske točke mag. Katja Kolenc. Izbor projekcij v Celjskem mladinskem centru, vse bodo ob 20. uri, bo tokrat v znamenju skandinavskega filma. »Vsako leto prejmemo spisek filmov, ki so bili prejemniki kakršnihkoli sredstev EU, ki pomagajo spodbujati evropsko filmsko in avdiovizualno industrijo, in nagrad. Iz tega nabora potem izberemo filme, za katere menimo, da so lahko zanimivi za lokalno skupnost ali na bolj sproščen način prikazujejo določene tematike,« je še dejala Kolenčeva. Jutri, 17. maja, si bo tako mogoče ogledati islandski film Bojevnica, ki govori o ženski, ki se bori proti lokalni industriji aluminija na Islandiji. V boju tvega vse, da bi zaščitila višavje Islandije. Ampak situacija se nepričakovano obrne, ko se v njeno življenje vključi sirota. Film Bojevnica je tudi prejemnik letošnje nagrade lux, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami. Prihodnji petek bo na sporedu animirani film Neverjetna zgodba o velikanski hruški, ki govori o dveh prijateljih, ki želita rešiti njihovega župana. Na reševalno akcijo se podata z nenavadnim prevoznim sredstvom - velikansko hruško, kjer tudi doživita nevarne in zanimive dogodivščine. Cikel skandinavskih filmov bo v MCC sklenila projekcija Los Bando, ki je film o potovanju mlade glasbene skupine Los Bando Immortale čez Norveško, ki se želi udeležiti državnega rokovskega tekmovanja. Na poti se ji pripetijo razne dogodivščine, prav tako je v dirki s časom, policijo in tudi starši. RG Ana Straže se tokrat predstavlja s serijo Iceberg. tnosti bi rada opozorila na prekomerno onesnaževanje. Menim, da lahko tudi umetnost in umetnik z različnimi akcijami precej pripomoreta k splošnemu zavedanju posledic naših dejanj. Tako je nastala serija Iceberg, ki je ena prvih zametkov te tematike. Serija govori o posledicah globalnega segrevanja in prekomernega onesnaževanja s plastičnimi odpadki in hkrati o zavednem proti nezavednemu umu. Kot je rekel Freud: >Um je kot ledena gora, ki plava s samo eno sedmino nad vodo.< Prav tako lahko razgaljenost telesa razumemo in beremo kot sinonim za krhkost naravnega ravnovesja našega planeta,« je razložila Ana Straže. To je druga predstavitev foto-grafinje v Galeriji Račka, prvič je razstavljala maja 2018 v sklopu pete predstavitve zbirke Grda Račka s serijo Razglednic. Pred dvema letoma je bila odmevna njena razstava fotografij psov in njihovih lastnikov. Naslednja razstava, ki jo pripravlja, bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje na ogled od junija do septembra. Predstavila se bo s serijo fotografij These flowers will never die. »Ne manjka mi tudi novih idej in povsem je verjetno, da se bo v prihodnje zgodil še kakšen projekt na prostem, ki se je izredno dobro izkazal pri projektu Pasji dnevi. S takšnimi dogodki seveda tudi ogromno pridobi celjsko mestno jedro, ki včasih prav kliče po tem.« Trenutno razstavo v galeriji Račka spremlja natečaj Grda račka za najboljšo fotografijo, ki je namenjen splošni javnosti. Edina zahteva je oznaka grdaracka. Med objavljenimi in prejetimi fotografijami bo komisija do konca junija izbrala tri najbolj domiselne, jih nagradila in uvrstila v zbirko Grda Račka. Foto: GrupA Eva Vrečko v Narodnem domu V veliki dvorani Narodnega doma je recital pripravila izjemna mlada violinistka Eva Vrečko, dijakinja četrtega letnika Gimnazije Celje - Center (GCC) in študentka predakademijskega programa na slovitem salzburškem Mozarte-umu. Eva se je s koncertnim dogodkom, ki ga je poimenovala Pomladna simfonija, poslovila od srednješolskih let. Vrečkova je na številnih tekmovanjih doma in v tujini dosegla številna visoka priznanja in nagrade. Januarja 2017 je opravila avdicijo za solistični nastop z Mladinskim simfoničnim orkestrom v Gradcu in aprila 2018 avdicijo za orkestrsko akademijo Tiroler Festspiele Erl v Avstriji. Je tudi članica Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje in zasedbe The Šlagers na GCC. Na odru Narodnega doma Celje je s pianistko Lariso Čanji, z violinistko Manjo Jelčič, s klarinetistko Špelo Okorn in šolsko zasedbo The Šlagers pokazala, kaj vse zmore njena violina. Na program je uvrstila dela velikanov klasične glasbe. Koncert se je končal v lahkotnejših džezo-vskih ritmih. BGO, foto: GrupA Eva Vrečko je na poti uspešne glasbene kariere. St. 20, 16. maj 2019 KULTURA 11 Razstava Alija Žerdina iz Cankarjevega doma prispela v Celje Razburljiva zgodovina na časopisnih naslovnicah Odprtje razstave v Muzeju novejše zgodovine Celje je avtor posvetil Petru Kolšku, sodelavcu pri časopisu Delo, dolgoletnemu uredniku in novinarju kulturne redakcije, sicer pa Celjanu, od katerega so se poslovili pred odprtjem razstave. Kot je še dejal Ali Žerdin, je Peter Kolšek ob razstavi v Cankarjevem domu zapisal, da bi ta razstava lahko bila zametek muzeja slovenskega tiska. Po odmevni predstavitvi v Cankarjevem domu je razstava Časopis, prvi odtis zgodovine avtorja Alija Žerdina, enega najbolj prepoznavnih novinarjev in urednikov v Sloveniji ter poznavalca razvoja tiska in medijev, na ogled tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje. ROBERT GORJANC Razstava s pregledom naslovnic tujih in domačih časopisov prinaša vpogled v prelomne dogodke naše polpretekle zgodovine in je žlahten izbor tega, kar je bilo predstavljeno v Cankarjevem domu. Na ogled je približno 80 primerkov časopisov, ki na zanimiv način ilustrirajo, kakšen je bil tisk v preteklosti. Burnih in prelomnih poglavij zgodovine se na razstavi spomnimo ob naslovnicah, ki pripovedujejo o Ga- Mbl-IMOHEPbl KOCMOCAI CEIDJUia МПСКВЛ W№W I EPM I НДШ СШШТ M»» [HI! [MI П ЛГГ1А r г.1И ui i JiHiro ЗШДП Elprt. ■ ■ Naslovnica časopisa Komsomolskaja Pravda, ki piše o velikem pričakovanju Moskve, da pozdravi heroja, pionirja kozmosa Jurija Gagarina. garinovem poletu v vesolje in prvem človeku na Luni, koncu druge svetovne vojne, slovenski osamosvojitvi, uboju Johna F. Kennedya in smrti drugih pomembnih političnih osebnosti ter velikanov rokenrola, 11. septembru in podobno. Za razstavo v Celju je Ali Žerdin namenil še nekaj časopisov, ki jih je pridobil v zadnjem času. »Gre za zanimiv izvod nemške revije Der Spiegel iz leta 1952, na naslovnici katere je Josip Broz Tito, nekaj je tudi izvodov revije Tovariš, na naslovnici teh sta tudi France Prešeren in Ivan Cankar,« je povedal Ali Žerdin, ki se je za zbirateljstvo ogrel pred približno desetimi leti z nakupi nekaj svetovnih časopisov na bolšjem trgu, potem je njegova zbirka narasla do 600 izvodov. »Časopis na tej razstavi predstavljamo kot enega najpomembnejših in najbolj neposrednih zgodovinskih virov, hkrati kot muzejski predmet in artefakt preteklosti. Razstava je pravzaprav pregled 20. stoletja v globalnem smislu, vseh največjih političnih prelomnic, v katerih je Avtor Ali Žerdin (levo) v pogovoru z obiskovalcema razstave udeležena tudi zgodovina našega prostora. Sprehod skozi čas, ki ga ponujajo ti časopisi, na nek način zbuja nostalgijo, obenem je precej poveden o družbenih razmerah, v katerem so izhajali«, pa je ob odprtju razstave povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kljub temu da gre za razstavo časopisov v muzeju, Ali Žerdin upa, da vendarle še ni napočil čas, da je časopis kot medij že za v muzej, čeprav je res, da se tisku po svoje slabo piše. »Ker bi to pomenilo somrak nekega obdobja, v katerem ljudje poskušajo povečevati količino vednosti, argumentov in refle- ksij, ki jih prinašajo časopisi,« je razmišljal Ali Žerdin. Pri tem se je dotaknil tudi prihodnosti časopisa v času interneta, kar pa je bila tema včerajšnjega pogovora z Alijem Žerdinom v Muzeju novejše zgodovine Celje, v katerem si je razstavo mogoče brezplačno ogledati do 26. maja. Četrti festival amaterskega in neodvisnega filma FAF V Šmarju pri Jelšah so bili nad sedmo umetnostjo vedno navdušeni. Prve filme so predvajali že pred več kot 65 leti. Dostopna tehnologija je tudi filmsko ustvarjalnost približala kar najširšim množicam. Idejo, da neodvisnemu amaterskemu filmu prepustijo veliko platno šmarskega kulturnega doma, se je rodila pred štirimi leti. Doslej je ta ognjeni krst preživelo že več kot sto filmskih izdelkov. Za prve korake v svet gi- že pametni telefon in ne-bljivih slik je danes dovolj kaj znanja o montaži. Od tu naprej je vse odvisno od dobre zamisli oziroma domišljije. »Pri vsem skupaj ne gre za tržno naravnanost. To je predvsem spodbuda za mlade ustvarjalce, ki lahko na ta način svoje delo pokažejo širšemu občinstvu. Pri tem se gledalci v prvi vrsti zabavajo, za marsikoga pa je to tudi prvi korak v resen filmski svet,« je poslanstvo festivala povzel vodja projekta Borut Bevc. Na petkovem večeru so gostili enega plodovitejših slovenskih režiserjev in scenaristov Miho Čelarja. V medijski svet se je pod okriljem Studia Ljubljana in Kanala A podal že v začetku 90. let. Začel je s kratkimi dokumentarnimi filmi, z oglaševalskimi spoti in s TV-oddajami. Med njegovimi najbolj znanimi deli je film Codelli, ki so ga tudi v Kinu Šmarje zelo toplo sprejeli. V luči njegove ustvarjalnosti je bil pogovorni večer, ki ga je vodila Ajda Račečič, izjemen dogodek tako za izbirčne filmske sladokusce kot priložnostne obiskoval- Veliko navdušenja nad filmsko ustvarjalnostjo je bilo med osnovnošolci. ce kinodvoran. Račečičeva je je vodila tudi sobotno dopoldansko filmsko delavnico. Ker je ta lani požela veliko navdušenja, so jo tokrat še nagradili in dopolnili. Mladi filmski navdušenci so tokrat ustvarjali film kar iz lego kock. V popoldanski projekciji so najprej prikazali šest filmov v kategoriji Mladi filmar. Vrhunec festivala je bila večerna projekcija desetih izbranih filmov v tekmovalnem delu. Strokovno žirijo je prepričal Tadej Vintar s filmom Hrepenenje. Doslej so v Šmarju slavili že Marko Samec s filmom Sofija, Lina Ržen s filmom Mine dan, začne se jutri in David Belina s Študenti. StO Foto: arhiv FAF Zmagovalci četrtega festivala FAF Tadej Vinter, Jaša Stojmirovič in Sergij Teraž z očetom festivala Borutom Bevcem (na sredini) ter direktorjem Knjižnice Šmarje pri Jelšah in prav tako filmskim navdušencem Markom Samcem (desno zgoraj). Na tretje mesto se je uvrstil Jan Fabris z Modrim Zajčkom, drugo mesto je osvojil Gašper Markun s filmom Sam, zmagovalec četrtega festivala FAF v Šmarju je Tadej Vintar s filmom Hrepenenje. VPIS V GLASBENO SOLO ZA SOLSKO LETO 2019/2020 Programi: PLESNA PRIPRAVNICA I., II., III., letniki rojstva 2013, 2012, 2011 SODOBNI PLES, leto rojstva 2010 in starejši PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA, leto rojstva 2014 GLASBENA PRIPRAVNICA, leto rojstva 2013 PROGRAM GLASBA - INŠTRUMENTALNI POUK: priporočljiva starost od 7 let dalje INFORMATIVNA DNEVA ZA STARŠE IN OTROKE: - ENOTA LAŠKO, ponedeljek 20. 5. 2019 ob 17.00 - ENOTA RADEČE, torek 21. 5. 2019 ob 18.00 SPREJEMNI PREIZKUS ZA INŠTRUMENTALNI POUK IN VPIS K OSTALIM PROGRAMOM BO V OBEH ENOTAH: V ČETRTEK, 23. 5. 2019, ob 17.00 in V PETEK, 24. 5. 2019, ob 17.00 SPREJEMNI PREIZKUS PETJE, LAŠKO, 24. 5. 2019, ob 17.00, RADEČE, 24. 5. 2019, ob 19.00 Več informacij na spletni strani www.gslasko-radece.si VABLJENI! NASA TEMA novi tednik St. 20, 16. maj 2019 i V naših gozdovih lahko srečamo medveda in šakale ^ . , K \ Človek in zver: kdo se koga bolj boji? Nič nenavadnega ni, če se človek boji zveri. A ob tem pozabljamo, da se zveri še veliko bolj bojijo ljudi. Načeloma se divje živali izogibajo človeku, saj imajo evolucijsko vgrajen strah pred njim. LEA KOMERICKI KOTNIK Divje živali so se naučile izogibati človeku, kar jim omogoča preživetje v naravi. »Žal človek s svojimi veliko- krat nepremišljenimi dejanji vedno pogosteje posega v njihov življenjski prostor, s čimer povzroča živalim stres, na katerega se občasno odzovejo z nepredvidenimi dejanji. Človek tudi z nepremišljenim odmetavanjem organskih odpadkov pogosto privablja zveri v neposredno bližino naselij. Slednje lahko občasno privede do bližnjih srečanj s človekom in ogroža njegove interese,« pravi Peter Terglav iz Zavoda za gozdove Slovenije. Vlada je lani konec leta sprejela odlok, po katerem bi lahko do konca letošnjega septembra iz narave odvzeli 200 medvedov in deset volkov. Za odstrel je bilo pred- videnih 175 medvedov, za ostale so domnevali, da bodo končali pod kolesi avtov ali kako drugače. Nevladna organizacija Alpe Adria Green je zaradi predvidenega od- strela zaščitenih medvedov proti državi sprožila tožbo na upravnem sodišču, ki je pred kratkim začasno zadržalo odstrel. Foto: Pixabay Denar na voljo za ograje, pastirje in pse v hlevu. Kmetje lahko pridobijo 112,60 evra na hektar letno. Tretja možnost je varovanje črede z najmanj tremi pastirskimi psi, ki se prosto gibajo. Plačilo za to zahtevo znaša 107,60 evra na hektar letno. Za omenjene zahteve je bilo v letih 2015-2017 skupno izplačanih 550.439 evrov. TC Ali država le izplačuje odškodnine za škodo, ki jo prijavijo kmetje zaradi divjadi in zveri, ali tudi spodbuja kmete in jim pomaga, če želijo ustrezno zavarovati svoje živali pred napadi zveri, na primer pri postavitvi ograj? To vprašanje smo zastavili ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V odgovoru so zapisali, da v okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (PRP) kmetom priznajo tudi stroške nakupa in postavitve ograj za zaščito pred divjadjo. Če se nosilec kmetijskega gospodarstva odloči za ograditev pašnikov in postavitev obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali, se kot upravičena stroška štejeta nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elek-troograje in pripadajoče opreme. Doslej je za to ministrstvo namenilo 304.590 evrov. Ministrstvo podpira sobiva-nje pašnih živali z medvedom in volkom tudi z operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri. Spodbuja različne načine varovanja pašnih živali, in sicer: varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektro-mrežami, varovanje ob prisotnosti pastirja in s pastirskimi psi. Do leta 2020 je še mogoče pridobiti določena sredstva v ta namen. Lani je ministrstvo prejelo 81 vlog, od tega največ za postavitev ograje. Zahtevi za plačilo za pastirja in psa se lahko dopolnjujeta, medtem ko se izključujeta z zahtevo po plačilu za ograjo. Eden od pogojev pri postavitvi ograje je, da mora biti zgrajena iz visokih elektromrež in mora biti visoka vsaj 160 centimetrov ter pod električno napetostjo najmanj 5 kV ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji. Kmetje lahko pridobijo 119,90 evra na hektar letno. Pri varovanju črede s pastirjem se morajo živali podnevi pasti, ponoči pa morajo bivati Brata Andrej in Aleš Sedmak, lastnika družinske kmetije iz okolice Pivke, sta že pred leti ugotovila, da so tornjaki zelo dobri pastirski psi, če jih pravilno vzgojiš. Kot pravita, je njihova čreda ovac, odkar jo čuvajo pastirski psi, neokrnjena. (Foto: osebni arhiv) Zahteva 2015 2016 2017 2018 Št. vlog ha Izplačilo (EUR) Št. vlog ha Izplačilo (EUR) Št. vlog ha Izplačilo (EUR) Št. vlog ha KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi elektromrežami 26 504 55.055 56 1.072 123.493 57 1.042 123.924 55 1.077 KRA_VARPA: Varovanje črede ob prisotnosti pastirja* 0 0 0 4 169 17.595 4 180 19.591 4 177 KRA_VAR_PP: Varovanje črede s pastirskimi psi 12 557 53.460 17 674 77.663 20 752 79.658 22 819 Skupaj 38 1.061 108.515 77 1.915 218.751 81 1.974 223.173 81 2.073 * V letu 2015 se zahteva ni izvajala. Podatki o izplačilih za leto 2018 še niso na razpolago, zato so v preglednici za to leto prikazani le podatki o številu oddanih zahtevkov in zahtevanih površinah (ha). i—v ... V ■ V1 i"" I" " N/ V I I Divji prasiCi ostajajo prvaki pri povzročanju skod V Spodnji Savinjski dolini med vsemi vrstami divjadi največ škode povzročajo divji prašiči. A to še ne pomeni, da na tem območju ne najdemo za ta del države tudi nekoliko bolj »eksotičnih« živalskih vrst, kot sta medved in šakal. Če je prvi dokaj redek, so se šakali v zadnjih letih precej razmnožili in začeli ogrožati srnjad, ostalo mlado divjad in drobnico. »Prašičev je v primerjavi z lanskim letom manj, a še vedno preveč za urbano okolje. Z odstrelom, ki je v okvirih predpisanih lovsko-gojitve-nih načrtov, se trudimo njihovo število zmanjševati, pri čemer ne smemo pozabiti na lovsko etiko. Vodečih in bre- jih svinj ne streljamo,« pravi starešina Lovske družine Prebold Anton Savorgna-ni. Da bi karseda preprečili škodo, ki jo povzroča divjad, preboldski lovci letos po občini načrtujejo postavitev kar približno deset kilometrov zaščitne ograje. Medved, naš sosed Območje Spodnje Savinjske doline je v preteklih letih veljalo z vidika medveda zgolj za prehodno, a kot pravi Savorgnani, ni povsem tako. »Na območju Mrzlice, nad katerim bdi naša lovska družina, predvidevamo, da za stalno živi en medved, ki so ga na krmiščih posnele naše kamere. Večje škode ne povzroča. Do zdaj je poškodoval kamero in tri krmišča za divje prašiče.« Več medvedov v naši regiji živi na Dobrovljah in naprej v Zgornji Savinjski dolini. Ker gre za samotarsko žival, ki se umakne, ko zasliši pohodnika, je njeno prisotnost zelo težko opaziti. »Zato je pomembno, da se po gozdu ne gibljemo preveč tiho. Nevarno je, če nas medved ne sliši in ga pohodnik s svojo prisotnostjo preseneti. V tem primeru se lahko zelo nepredvidljivo odzove.« Za manj šakalov Volka v primerjavi z nekaterimi drugimi deli države v Spodnji Savinjski dolini ni, je pa na tem območju vedno več šakalov, ki so zaščiteni celo leto, s čimer se lovci ne strinjajo. »Veliko škode povzroča pri srnjadi, ostali mladi divjadi in celo rejenih živalih, predvsem pri drobnici,« pravi Savorgnani in dodaja, da je povsem drugačna zgodba pri odstrelu srnjadi. »Zanimivo je, da si povsod po svetu lovci prizadevajo za povečan odstrel, medtem ko v Sloveniji predvsem pri srnjadi temu nasprotujemo. Srnjad je namreč lani zaradi zapoznele zime z nizkimi temperaturami in obilico snega utrpela hude izgube. Precejšnje število srn je bilo zaradi tega brez mladičev. Veliko jih je poginilo.« Savorgnani zato opozarja, naj se pohodniki ne dotikajo ali celo ne odnašajo navidezno zapuščenih mladičev srne, ker bo ta zagotovo prišla ponje. Da so zviti k tlom, je le njihova zaščita, medtem ko čakajo na mamo. Pozorni morajo biti tudi lastniki travnih površin in jih kositi od znotraj navzven in ne od roba proti središču travnika. ŠO NASA TEMA 13 Proti streljanju zavarovanih medvedov in volkov Vladni odlok naj bi bil po mnenju AA Green v nasprotju z ustavo, Zakonom o ohranjanju narave in direktivo o habitatih. Gre namreč za zavarovane živali, ki jih je načeloma prepovedno loviti, poškodovati, vznemirjati, usmrtiti ali si jih prilastiti. A ker naj bi zlasti številčnost medvedov v zadnjih letih naraščala - po ocenah ministrstva za okolje in prostor jih je med 750 in 900 - je to predlagalo, da je nujno poseganje v populacijo zveri z namenom, da se zmanjša verjetnost konfliktov. Upravno sodišče RS je odlok v delu, ki se nanaša na odstrel medveda, nedavno odpravilo in ga vrnilo v ponovni postopek. MOP predvideva, da bo zaradi te odločitve spomladi še najmanj 150 medvedov več v gozdovih, kot jih je zdaj. Odstrel ne bo rešil kmetov Potem ko so pred prazniki pred ministrstvom za okolje in prostor protestirali člani sindikata kmetov, češ da država ne zaščiti njihove živine pred napadi zveri, so se nekaj dni kasneje na shodu zbrali tudi aktivisti, ki so proti pobijanju volkov in medvedov. Jagoda Tkalec: »Pobijanje zveri mora postati preteklost. Upreti se moramo finančnim koristim, zato da ohranjamo naravo takšno, kot je.« Menijo, da odstrel ne bo rešil težav kmetov, in predlagajo drugačne ukrepe. Vodja shoda je bila Celjan-ka Jagoda Tkalec, študentka politologije in športnica, sicer pa veganka in borka za pravice živali. Povod za shod je bila sodba upravnega sodišča v zvezi z odvzemom medvedov. »Najbolj me moti izraz odvzem iz narave, ki se uporablja v sodbi, kar pomeni, da imaš medveda v ujetništvu, medtem ko v praksi to pomeni odstrel, kar je glede na zakonodajo EU prepovedano,« opozarja sogovornica. S protestom so aktivisti želeli opozoriti tudi na zastraševanje ljudi pred medvedom in volkom. »Med- vedov v Sloveniji je po raziskavah projekta Life DinAlp Bear letos približno 700, večinoma na območju južne Slovenije in na meji s Hrvaško. Kljub temu da se je v zadnjih letih število medvedov za dvakrat povečalo, to ne pomeni, da je preseglo nosilnost okolja niti da je to povečalo konflikt med medvedom in človekom. Zakaj se potem straši ljudi?« se sprašuje Jagoda Tkalec in predlaga, da bi namesto strašenja raje usposabljali ljudi, da bi se znali obnašati pri morebitnem srečanju z medvedom. Okusni odpadki Po njenem mnenju medveda privabljajo ljudje s svojim nepravilnim ravnanjem. »Medved si po vaseh predvsem išče hrano. Zakaj bi nabiral jagodi-čevje, če ima na voljo cel zabojnik bio odpadkov? Podobno velja za klavniške odpadke, ki jih ima medved rad, zato prihaja vedno bliže vasi, ker pričakuje, da bo vedno našel kaj za pod zob. Posebni zabojniki, ki jih ne more odpreti, so ena od možnosti odvračanja medvedov,« pojasnjuje Jagoda Tkalec, ki pravi, da smo pozabili, da smo mi tisti, ki vdiramo v njihov prostor. Ukrepov kar nekaj Protestniki so predlagali tudi nekaj drugih rešitev, s katerimi bi kmetje zaščitili živino. »Ti so naše predloge in shod razumeli kot napad nase. A to ne drži. Radi bi, da bi bilo za vse strani boljše.« Po predlogu aktivistov bi lahko na prizadetih območjih postavili električne ograje. »Na strani Varna paša najdejo obrazce, kako pridobiti subvencijo za postavitev ograje. Lahko si pomagajo tudi s pastirskimi psi. Težava je, da kmetje velikokrat zavrnejo ograjo in pse, ker mislijo, da so psi neučinkoviti, ograje pa ne poznajo in menijo, da je podobna električnemu pastirju, ki volka res ne ustavi. Okrog čebelnjakov bi lahko postavili električne preproge, saj so čebelnjaki zelo vabljivi za medvede. Predvsem bi morali izobraževati ljudi, kako ukrepati v primeru srečanja z medvedom,« je prepričana sogovornica, ki za dolgoročno sobivanje z živalmi, ki bo hkrati trajnostno za vse, predlaga postopno prenehanje odstrela v celoti. »Študije kažejo, da se ekosistem sam uravnava in da se porast populacije zveri in rastlinojedih živali konča pri mejni nosilnosti okolja. Živali namreč nikoli ne more biti več, kot jih lahko ekosistem prenese.« TC LEA KOMERICKI KOTNIK OB ROBU Ne zveri, ogrožajo nas klopi Tisti, ki se z divjadjo ali zvermi srečamo ponavadi v živalskem vrtu, o tem, kdo koga ogroža, res težko sodimo. A nekako se mi zdi, da želi biti človek prevečkrat sodnik. Ne glede na to, ali je za to poklican ali ne. Verjamem in povsem razumem, da so kmetje jezni in žalostni, kadar pride zver nepovabljena na jagnjetovo gostijo. A preden zver obsodimo na odstrel, bi bilo pošteno, da se kmetje vprašajo, ali so res naredili vse, da bi morijo preprečili. Veliko je preventivnih ukrepov, ki preprečujejo, da bi se človek in zver znašla »iz oči v oči«. Višje ograje, električne zavese in pastirski psi so se že izkazali za dobro zaščito predvsem pred volkovi in tudi medvedi. Verjamem, da ljudem ob robu kočevskega gozda ni prijetno, kadar najdejo zjutraj prevrnjene in izropane smetnjake. Srečanje z rjavim orjakom zagotovo ni nikomur prijetno. Razen tistim, ki se z opazovanjem in raziskovanjem vrste poklicno ukvarjajo. Pa so res naredili vse, da bi pred nezaželenimi obiskovalci zaščitili sebe in svoje imetje? Eden največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji Miha Krofel, ki svojo raziskovalno pozornost med drugim namenja tudi razumevanju in reševanju konfliktov med velikimi zvermi in ljudmi, se je z medvedom srečal že več kot dvestokrat. Prepričan je, da imamo o srečanjih z velikimi zvermi tako v Sloveniji kot drugje kar nekaj zmotnih prepričanj. Vsako leto se zgodita približno dva napada medveda, ki se končata s poškodbami človeka. Tovrstni napadi so običajno medijsko zelo poudarjeni in zato nimamo prave predstave, kakšna je verjetnost, da bi nas medved v gozdu zares napadel, pravi. Zagotovo se bo navaden smrtnik, ne glede na to, koliko medvedov ali volkov bodo letno odstrelili lovci, zveri še naprej bal. In zveri se bodo še naprej bale ljudi. Morda v razmislek še opomba lovca, ki bi si jo veljalo zapomniti. Ne ogrožajo nas divjad in zveri, človeku je trenutno v gozdu najbolj nevaren klop. ZGS: Kljub izboljšanju preventivnih ukrepov je »odstrel« nujen Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki že več kot dvajset let spremlja stanje pri nas živečih velikih zveri, kot so rjavi medved, volk in ris, je tisti, ki po proučitvi stanja pripravi predlog za odvzem zveri, kot odstrelu pravi stroka. ZGS z lovskimi organizacijami beleži število rjavega medveda na stalnih števnih mestih. Spremlja jih tudi z DNK-analizami, ki jih opravlja s pomočjo neinvazivnih vzorcev (iztrebkov, urina, sline), ter vzorcev mesa odvzetih živali. Ugotavljanje številčnosti temelji na večletnem spremljanju sorodstvenih vezi v populaciji medvedov, ki se gibljejo v dinarsko-alpskem območju, je pojasnil Peter Terglav iz Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod obravnava in ocenjuje tudi škodne dogodke, ki jih zveri povzročajo na premoženju ljudi. Oškodovancem svetuje in pomaga pri nabavi zaščitnih sredstev za varovanje premoženja, kot so elektro ograje, pastirski psi in podobno. Kot še pojasnjuje Terglav, zavod zadnja leta veliko naporov vlaga predvsem v preventivne ukrepe za zaščito premoženja in preprečevanje zahaja-nja medvedov v bližino ljudi. »Kljub temu je za zagotavljanje sobivanja človeka in zveri nujno potrebno tudi omejevanje številčnosti populacije, pri čemer je odstrel edina izvedljiva možnost,« zatrjuje sogovornik. Tako zavod na podlagi ugotovitev o populacijski dinamiki in prostorski širitvi živali pripravi predlog odvzema zveri in ga pošlje v nadaljnjo obravnavo na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za upravljanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. »Poseganje v populacije zavarovanih pro-stoživečih živalskih vrst temelji na več desetletnih podrobnih in znanstveno podkrepljenih ugotovitvah,« zatrjuje Terglav in poudari, da je odstrel le eden od ukrepov za zagotavljanje so-bivanja zveri z ljudmi. »Enako pomembni so ukrepi, ki jih uporabljamo v osrednjem območju velikih zveri: zaščita premoženja, medovarni smetnjaki in kompostniki, odškodninska obravnava, delo intervencijske skupine za velike zveri, vsakodnevni stiki z rejci domačih živali, čebelarji, lokalnim prebivalstvom ...« Volkov in risov ni, so pa medvedi Na območju celjske regije se od velikih zveri občasno pojavlja rjavi medved, medtem ko Ravno v tem tednu so sodelujoči v projektu Life Lynx v slovenski gozd spustili risa iz tujine. Goru je prvi od desetih risov, ki bodo pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov, ogroženo in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Risi so edine od velikih zveri, ki so bile v preteklosti pri nas že popolnoma iztre-bljene. Zato so se leta 1973 v napredno razmišljajočih lovskih krogih odločili, da risa ponovno pripeljejo v Slovenijo. Risi, ki so jih takrat naselili, so se pozneje sicer razširili v sosednje države, vendar populacija nikoli ni prišla v stik s katero od sose- dnjih, zato je ostala povsem izolirana. Vsi risi od Avstrije do Bosne so tako potomci le šestih živali. Parili so se tudi v sorodstvu, kar je povzročilo hude zdravstvene posledice in ponovno izginjanje populacije. Pri nas je trenutno po ocenah med 15 in 20 risov. Zgodba slovenskega medveda: od skorajšnjega izumrtja v začetku 20. stoletja do več kot 700 posameznih primerkov leta 2015. Kljub temu je neprijetnih srečanj z ljudmi malo. A strokovnjaki so prepričani, da ne bo več tako, če populacije ne bomo uravnavali. Edini učinkovit način je odstrel, pravijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer se z raziskovanjem medveda ukvarjajo že desetletja. Ostali ukrepi za ustavljanje rasti populacije namreč po njihovem mnenju ne delujejo. Ob nadaljnji rasti bi se povečalo število konfliktov med medvedi in ljudmi. Medved namreč ni »teritorialen«, je izjemen prehranski oportunist. Razen nosilne zmogljivosti okolja, ki jo kroji predvsem količina dostopne hrane, ni mehanizma, s katerim bi se številčnost populacije sama uravnavala, trdijo na biotehniški fakulteti. prisotnosti volkov in risov v zadnjih desetletjih niso zaznali. Medved se zadnja leta vedno pogosteje pojavlja na območju zasavskega hribovja (od Trojan do Rečice pri Laškem) in Bohorja. Na teh območjih se zadržuje od nekaj tednov do leta ali več. »Njegovo prisotnost zaznavamo predvsem na krmiščih za divje prašiče in v okolici čebelnjakov, kjer občasno povzroča manjšo škodo. ZGS je na prej navedenih območjih z informativnimi tablami v gozdovih že večkrat opozarjala ljudi na njegovo prisotnost ter jih obveščala o obnašanju v naravnem okolju.« Na savinjsko-kozjanskem območju se zadnjih nekaj let osredotočajo predvsem na dejavno upravljanje z divjim prašičem, s srnjadjo, z gamsom, lisico in s sivo vrano. Ti so občasno okoljsko problematični do te mere, da prekomerno posegajo v interese ljudi. »Glede vpliva divjadi želimo izpostaviti predvsem naraščajočo številčnost divjih prašičev, ki lahko lokalno povzročajo škodo na kmetijskih kulturah. Z načrti želimo nenehno zagotavljati usklajeno stanje med divjadjo in njenim okoljem, ki ga je mogoče zagotavljati s strpnim in konstruktivnim sodelovanjem med lastniki zemljišč, lovci, lokalnimi skupnostmi in ZGS,« pravi Terglav. LK Imajo zveri res prednost pred ljudmi? Odločitev upravnega sodišča o delni ugoditvi tožbe Alpe Adria Green je negativno presenetila Kmetijsko-gozdarsko zbornica Slovenije (KGZS). Ta bo odločitev sodišča sicer spoštovala, vendar se z njegovo odločitvijo ne strinja. Kot so sporočili iz KGZS so proti takšnemu vpletanju sodnega sistema v reševanje strokovnih vprašanj, ki privede tako kot v primeru volka in medveda do blokade upravljanja. »Še posebej ta odločitev preseneča v tem primeru, ko je bila vsa stroka enotna, da je v Sloveniji v danih razmerah možno samo takšno upravljanje, ki vključuje tudi načrtovan in nadzorovan odvzem,« opozarjajo v zbornici. In dodajajo: »Slovenija ni divjina, temveč kulturna krajina, zato si država ne more privoščiti, da bi razvoj populacij volka in medveda prepustili naravnemu razvoju.« Ob tem opozarjajo, da medved ogroža varnost in življenje ljudi, saj se tudi v Sloveniji zgodita eden do dva napada na človeka vsako leto. »Z neupravljanjem, katerega posledici bosta zagotovo povečanje populacije in širjenje na območja, kjer medveda do zdaj še ni, se bo zagotovo povečalo tveganje za porast števila neljubih situacij, vključujoč tudi nevarnosti za napade na človeka,« so prepričani. Ob tem so opozorili da bo dejstvo, da letos v času lovne dobe niso odstrelili predvidenega števila živali, pustilo nepopravljive posledice za ljudi na območjih pojavljanja medveda. »Vsekakor bo ta odločitev vplivala na nadaljnji potek načrtovanja upravljanja. Z drugimi besedami: število medvedov, ki jih bo treba odstraniti iz narave, bo v prihodnje le še večje.« 14 KRONIKA novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 O ilegalnih prebežnikih policiste pogosto obvestijo občani Največ jihjzsledijo v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah V zadnjih dneh, ko naj bi ilegalni prebežniki na območju Bele krajine ugrabili starejšega možakarja, se je v javnosti ponovno odprla tema ilegalnih migracij in težav, ki so povezane s tem. Lani so zaradi nedovoljenih prehodov čez državno mejo na območju Policijske uprave Celje obravnavali 82 oseb, med njimi je bilo največ Iračanov, Afganistancev in Turkov. Največ oseb so prijeli na območju Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah. Dodatnih 30 tujcev so prijeli zaradi izmikanja mejnemu nadzoru in ti so bili skriti v tovornih vozilih predvsem na mejnih območjih Rogatec in Dobovec. SIMONA SOLINIC Letos so zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo prijeli že 28 oseb, in sicer prav tako največ v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Celju. Med letošnjimi ilegalnimi prebežniki je bilo največ državljanov Bangladeša, Kitajske, Alžirije in Libije. Na Celjskem največ ilegalnih prebe-žnikov izsledijo ob meji, ko jo poskušajo prestopiti, medtem ko za ilegalce, ki jih izsledijo v notranjosti regije, na primer skrite različnih vozilih, velja, da mejo prestopijo na drugem območju, predvsem na območju Maribora ali Murske Sobote, ter poskušajo čez našo regijo odpotovati na zahod. Povzročili nesrečo in odpeljali Dodatne skrbi se ob zadnjem dogajanju v Sloveniji in ob namigovanju, da bo sledil nov večji migrantski val, zato porajajo tudi na našem območju. Temu pritrjujejo novice, kot je ta, ko bi naj pet tujcev, med njimi 19-letni Li-bijec, 26-letni Maročan in trije Alžirci, dva stara 28 let in en 36 let, z ukradenim avtomobilom na območju Tepanja povzročilo tudi prometno nesrečo in pobegnilo. Avtomobil naj bi ukradli v Sisku in se z njim pripeljali v Slovenijo, nato naj bi bili pri Tepanju na avtocesti udeleženi v nesreči in se odpeljali dalje. Policija jih je kasneje izsledila, vsi pa so nato zaprosili za mednarodno zaščito in ostali v azilnem domu. Trije od petih prijetih so v preteklosti na nedovoljen način že poskušali vstopiti v našo državo. Nekaj ilegalnih prebežnikov so slovenski policisti v sku- Na splošno je slovenska policija lani obravnavala 153 primerov, v katerih je bilo prijetih 218 tihotapcev ljudi s 1.003 nezakonitimi migranti. Od tega je bilo 175 tujcev in 43 slovenskih državljanov. Zoper 158 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. Letos je bilo na območju celotne Slovenije prijetih 95 tihotapcev ljudi s 428 nezakonitimi migranti. Od tega je bilo 87 tujcev in 8 slovenskih državljanov. Zoper 77 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor. Največ takšnih dogodkov je bilo na območju Policijske uprave Koper. Tako sta bila na Celjskem dva Pakistanca skrita v tovornem vozilu, ki je pripeljalo v Slovenijo. Slovenski policisti so na meji okrepili nadzor z dodatnim sistemom videonadzora. Postavili naj bi še dodatne tehnične ovire, in sicer predvsem tam, kjer še niso nameščene in kjer so ilegalni prehodi v zadnjem času pogostejši. Policistom pri nadzoru pomagajo tudi slovenski vojaki, ki nadzor izvajajo tudi z brezpilotnimi letalniki. kratkoročno ne moremo pričakovati,« pravijo na Generalni policijski upravi. Ker je mogoče pričakovati, da se bo število nedovoljenih migracij še povečevalo, je policija na določena območja, zaenkrat predvsem na obmo- čja Novega mesta, Kopra in Ljubljane, poslala dodatne okrepitve. A tudi na območju naše regije naj bi bili na večje število migrantov pripravljeni z dodatnimi policijskimi ekipami. Foto: PU Celje Od 1. januarja do 6. maja 2019 je policija v Sloveniji obravnavala 3.022 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 99 odstotkov, saj je bilo v enakem obdobju obravnavanih 1.520 ilegalnih prehodov. Najpogosteje državno mejo ilegalno prestopijo državljani Alžirije, Pakistana in Maroka. Državljani Alžirije predstavljajo skoraj četrtino vseh ilegalnih migrantov. Najbolj opazno je povečanje števila na območju Policijske uprave Ljubljana. pnem nadzoru s hrvaškimi policisti prijeli ob meji. Hrvaškim organom so po prijetju v zadnjem obdobju vrnili 31 tujcev, medtem ko od tujih varnostnih organov policija na našem območju ni sprejela nobene osebe. V center za tujce so nastanili 8 oseb, za mednarodno zaščito je zaprosilo 14 tujcev. Tujce, ki so jih obravnavali zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo oziroma zaradi izmikanja mejnemu nadzoru, so na območju PU Celje prijeli na podlagi obvestil občanov. Zlorabe sistema Na policiji pravijo, da resno težavo pri obravnavi V noči na nedeljo je okrog tretje ure zagorel vagon potniškega vlaka v Ulici XIV. divizije v Celju. Požar se je razširil na ostrešje bližnjega objekta. Poškodovan ni bil nihče, ogenj so pogasili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz društva Celje-Gaberje. Zaradi požara je bil nekaj časa zaprt tudi železniški promet iz Celja proti Lavi. Vzrok požara še ni znan, kriminalisti so si kraja požara ogledali v nedeljo in ponedeljek. Policija je izključila tehnično napako, zato preiskuje sum kaznivega dejanja povzročitev splošne nedovoljenih migracij policistom povzročajo migran-ti, ki zlorabljajo postopek mednarodne zaščite. »Zlorabe sistema mednarodne zaščite se kažejo v velikem razkoraku med številom izraženih namer in podanimi prošnjami za mednarodno zaščito. Zaradi tega bi bilo treba spremeniti zakonodajo o mednarodni zaščiti in uvesti varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe. Sedanji sistem >primi in spusti<, ko nezakoniti migranti vedo, da se bodo lahko prosto gibali, če bodo zaprosili za mednarodno zaščito, pomeni izključno dejavnik pobega, zaradi česar zmanjšanja števila nezakonitih migrantov v,■, v, ужт/ж/МШШШл Na Celjskem se največkrat pojavljajo primeri, ko se migranti skrijejo v tovorna vozila, ne da bi vozniki o tem kaj vedeli. Ponavadi jih izsledijo šele pri iztovarjanju tovora. Letos je bilo v Sloveniji 1.362 izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito. Lani 1.201. Zaradi medvrstniškega nasilja storilca zdaj ovadena Celjska policija je po naših podatkih ovadila mladoletnika, ki sta sredi marca v Šoštanju napadla mladoletnega šolarja. Napadeni je zaradi hudih poškodb obraza moral takrat ostati na zdravljenju v celjski bolnišnici. Napad se je zgodil 11. marca, ko je mladoletnik po pouku s prijatelji odšel v bližnji nakupovalni center v Šoštanju. Ko so zapuščali trgovino, je na parkirišču srečal enega od osumljencev, ki se je pripeljal do njega in mu zaprl pot. Napadalca sta mu onemogočila, da bi se napadeni izognil srečanju. Zatem ko sta ga udarila, sta ga potisnila v zid, potem še v drevo. Ko je napadeni poskušal zbežati, je padel, takrat sta ga osumljenca na tleh večkrat udarila po glavi. Na policiji so takrat povedali, da osumljenih mladoletnikov do takrat še niso obravnavali zaradi nasilja. Naj spomnimo, da se je v obravnavo primera vključil tudi pristojni center za socialno delo. Dvojico je zdaj policija ovadili zaradi kaznivega dejanja nasilništva. Škode za pol milijona evrov Umrl mlad voznik V torek nekaj minut čez četrto uro zjutraj se je na območju Pake pri Velenju zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl voznik tovornega vozila. 25-letni voznik tovornega vozila je vozil iz Mislinje proti Velenju. V ostrem desnem ovinku naj bi izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je tovorno vozilo prevrnilo na bok. Voznik je ostal ukleščen v vozilu in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Policisti Postaje prometne policije Celje okoliščine prometne nesreče še preiskujejo. To je že deseta smrtna žrtev letos na cestah naše regije, v enakem obdobju lani sta v prometu na Celjskem umrli dve osebi. nevarnosti. Po prvih ocenah je nastalo za približno 500 tisoč evrov škode. S ponarejenimi dokumenti čez mejo Policisti bodo ukrepali zoper državljana Kosova. Med mejnim nadzorom v Dobovcu so namreč ugotovili, da ima ponarejeno vozniško dovoljenje. Zasegli so mu tudi vozilo. Na istem mejnem prehodu so državljanu Poljske zasegli tudi teleskopsko palico. V Bistrici ob Sotli so pri mejnem nadzoru kaznovali državljanko Rusije, ki je imela v potnem listu ponarejeno italijansko vizo. Vizum so ji razveljavili in ji zavrnili vstop v Slovenijo, prav tako jo bodo kazensko ovadili. Na mejnem prehodu za obmejni promet Podčetrtek so pri vstopu v našo državo prijeli 22-letnega Slovenca, pri katerem so v nahrbtniku našli manjšo količino prepovedane droge konoplje. Hudo poškodovan sopotnik na mopedu Na Cesti na Dobrovo v Celju se je pretekli teden zgodila huda prometna nesreča. 16-letni voznik kolesa z motorjem, ki je vozil iz smeri Vrunčeve ulice proti Dečkovi cesti, je nenadoma zavil levo proti Nušičevi ulici. Tam je trčil v avtomobil, ki ga je prehiteval. 16-letnik pred zavijanjem ni nakazal spremembe smeri, prav tako se ni prepričal, ali lahko varno zapelje levo. Voznik avtomobila je trčenje sicer poskušal preprečiti z umikanjem, vendar je kljub temu trčil v moped. 16-letni mopedist in njegov 15-letni sopotnik sta pri tem padla. Sopotnik se je v nesreči hudo poškodoval. AKCIJA 15 OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja V prejšnji številki smo pomotoma objavili napačno fotografijo Vanesse Obrovnik, za kar se opravičujemo. Imamo vse letošnje finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant. To so: februarski zmagovalci Simon Lokošek in Alen Lamper ter Vanessa Obrovnik iz Šolskega centra Šentjur, marčevska zmagovalca Anita Zupanc iz Gimnazije Lava in Nejc Gubenšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter aprilska zmagovalca Monika Ramšak iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Filip Rakita iz Srednje zdravstvene šole Celje. Ta mesec veljajo samo PISANI kuponi! Tisto dekle in tisti fant, ki bosta v tokratnem finalnem krogu glasovanju prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo v petek, 14. junija v središču Celja. Sto točk učiteljev Tudi v finalnem delu lahko razrednik ali učiteljski zbor izbranemu kandidatu dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. KUPON I Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek ■Glasujte za S »svojega« I Kandidata pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Finalno glasovanje bo trajalo do ponedeljka, 10. junija, do 12. ure. Pravila glasovanja Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve novatel Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! □ bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko ni&rc hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zah-|_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _| teva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1; Preglejte aktualno ponudoo Pohištvo po meri za vsak dom Moderen dom zahteva skrbno izbrano pohištvo, ki ustreza sodobnemu načinu življenja in hitremu vsakdanjemu tempu. S funkcionalnim in z dekorativnim pohištvom ustvarite urejen prostor za več življenjske energije ter tako sebe in svoje potrebe postavite na prvo mesto. Največji prednosti po meri narejenega pohištva sta maksimalen izkoristek prostora ter prilagoditev vašim željam in potrebam. Akronovi stro- kovnjaki za vas iščejo najboljše rešitve in vam nudijo celovito storitev - od svetovanja, projektiranja, izdelave do vgradnje. Po meri narejeno pohištvo sodi v vsak prostor Vgradne omare so paradni konj pohištva po meri, saj prispevajo k urejenemu in organiziranemu življenju. Postavite jih v spalnice, otroške sobe, mansarde ali predsobe. Vedno bolj aktualne so garderobne sobe, saj omogočajo funkcionalno pospravljanje. Tudi posteljo si lahko zamislite po svoje, dodate ji lahko predale ali jo skrijete v omaro. Nepogrešljiva so drsna vrata kot pregradna stena, saj omo-g o č a j o prijetne in tople kotičke. Dnevni prostor kot osrednji družinski prostor za druženje in zabavo si boste prijetneje opremili, če bo pohištvo prilagojeno vašim potrebam. Za domačo administracijo si lahko uredite pisarniški kotiček. Ne glede na to, za kateri prostor f AKRON Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Cejje (nasproti Planeta Tuš) Jo POHIŠTVO PO MERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akrori.si ^ -i se odločite, v stanovanje boste vnesli nekaj posebnega in hkrati prostor maksimalno izkoristili. Akron navdušuje že 30 let Pohištvo Akron navdušuje tako s sodobnimi dizajni kot s praktično razporeditvijo. In seveda z vrhunsko kakovostjo, ki ji Akron posveča največ pozornosti. Priznana blagovna znamka Akron vam ponudi največ - celovito ponudbo opremljanja s slovenskim pohištvom. Nič več zamudnega iskanja, preprosto vse na enem mestu. Od svetovanja, priprave idejnih načrtov, 3D-skic in izmer na terenu do izdelave, dostave, vnosa pohištva v prostor in vgradnje. I DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si ™ 3 ŠPORTNO Zorjen, ' rahlo soljen ramsteak 13,80 - €/kg $ ш П www.fingust.si *L03/492-71 -30 [jeslüia ostrožno 22, Celje ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Natakar, natakar barista (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejenost, prijaznost in komunikativnost. Pričakujemo osebo, ki bo naše goste prijazno pozdravila, sprejela in pogostila, hitrost, odzivnost in prilagodljivost glede na potrebe strežbe, osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij. Nudimo prijetno delovno okolje, delovni čas je enak delovnemu času nakupovalnega centra, proste praznične dni. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. CR center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni (m/ž) (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 25. 5. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Vulkanizer (m/ž) (Žalec) Iščemo kandidata za organiziranje, vulkaniziranje, montiranje in uravnoteženje avtoplaščev, popravljanje avtopnevmatik, skrb za deponiranje menjanih avtoplaščev. Od kandidatov pričakujemo končano triletno srednješolsko izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kate-gorije in samostojnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prijave zbiramo do 29. 5. 2019. Vulkanizerstvo Blaž Križnik, s. p., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Sestavljalec in vzdrževalec (m/ž) (Petrovče) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik, avtomehanik, mehanik industrijskih strojev in naprav), 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, samostojno, ino-vativno, inventivno, natančno, dosledno osebo. Nudimo delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 5. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialni referent (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, prodajne in pogajalske veščine, izpit B-kategorije, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), visoko stopnjo profesionalne samozavesti in izrazito željo po učinkovitosti in uspešnosti. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si. Skrbnik kupcev, komercialist (m/ž) (Prebold, teren) Pričakujemo izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za prodajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter z izobrazbo strojne in gradbene usmeritve. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. Podrobnosti na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika -angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije- odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 6. 6. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Zidar (m/ž) (Žalec) Pričakujemo končano srednjo poklicno izobraževanje smeri gradbeništvo, 3 do 5 let delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, znanje in prakso s področja visokih in nizkih gradenj, natančnost, redo-ljubnost, obvladovanje aparatur in znanje branja gradbenih načrtov. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Monter ograj (m/ž) (teren, Avstrija) Od kandidata pričakujemo pasivno znanje nemškega jezika, IV. stopnjo izobrazbe smeri zidar, ključavničar ali monter gradbenih konstrukcij, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, natančnost in pripravljenost na delo, vozniški izpit B-kategorije, pripravljenost na bivanje v Avstriji (med tednom). Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. OGK Zäune GmbH, IGP Völkermarkt Süd 14, 9100 Völkermarkt, Avstrija. Več informacij na www.trgotur.si. 3 MojeDelo.com Prodajalec na polovični delovni čas (m/ž) (Velenje) Ste pripravljeni dati 110 % sebe, da bi uspeli v prodaji? Ali radi delate v dinamičnem okolju z izzivi? Uživate v skupinskem delu? Ce je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. WordPress razvijalci (m/ž) (Celje, Ljubljana, Maribor) Pri Agiledropu iščemo WordPress razvijalce, ki bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Ce bi radi delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino ter s prijatelji, ne da mislite na službo, bi vas zelo radi spoznali. Agiledrop, d. o.o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Celje Ljubljana, Maribor) Pri Agiledropu iščemo PHP-raz-vijalce, ki bi se pridružili našemu hitro rastočemu timu v Ljubljani, Mariboru ali Celju. Ce bi radi imeli mentorja, delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino ter s prijatelji, ne da mislite na službo, bi vas zelo radi spoznali. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Varnostni tehnik (m/ž) (Celje) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo šolske izobrazbe smer računalništvo, elektrotehnika, strojništvo ali mehatronika, NPK varnostni tehnik ali preizkus znanja za varnostnega tehnika, vozniški izpit, zaželene izkušnje s področja elek-troinštalaterskih del. Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Delovne zadolžitve: prodaja in doseganje prodajnih ciljev, svetovanje strankam, reševanje reklamacij, skrb za urejenost oddelka. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec - Obi Celje Vaše naloge: sodelovanje s strankami in aktivno svetovanje s pomočjo odprtih vprašanj, skrb za učinkovit in prijazen prodajni proces, predstavitev izdelkov s poudarkom na reklamnih artiklih, priprava ponudb za stranke, ponujanje celovitih individualnih rešitev vključno z dodatnimi storitvami in eventualnimi možnostmi financiranja, polnjenje polic izven prodajnih konic. Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Nastavljalec strojev (m/ž) (Prebold) Razvijamo in proizvajamo zadnje premium avtomobilske luči za najboljše svetovne znamke avtomobilov: Mercedes, BMW, Audi, VW, Porsche in druge. Gradimo dinamično kulturo generacije, zato vas vabimo kot nastavljalca strojev na področju brizganja plastike. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 24. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za vsa elektrikarska in kovinarska vzdrževalna dela na strojih v proizvodnih procesih. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 24. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mehanik - operater v oddelku tehnološko vzdrževanje - obrat jeklarna (m/ž) (Štore) Opis nalog in del: tehnološko vzdržuje dele konti naprave v skladu s tehnološkimi navodili, vrši preglede in vzdrževanje kristalizatorja konti naprave, vzdržuje elektromagnetne mešalce konti naprave, popravlja hladilne loke, cevi in vence za hlajenje vročih gredic, pregleduje, pripravlja in popravlja plinske inštalacije, popravlja manometre, plinske rezalnike in ročnike ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 24. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komisionar (m/ž) v Cash & Carry (Celje) Vaše delo bo zajemalo pripravo blaga na podlagi delovne dokumentacije, kontroliranje in odpremo pripravljenih komisionov, skrb za stalno zalogo blaga na komisionirnih lokacijah, opravljanje količinskega in kvalitetnega prevzema in izdaje blaga, zavarovanje blaga pred poškodbami in kvarom, preprečevanje odtujevanja blaga, vodenje predpisane evidence,.. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec okolice (m/ž) (Celje) Pogoji: minimalno srednja stopnja izobrazbe strojne/gradbene/ elektro smeri, nekaj let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Posluževalec stroja (m/ž) (Petrovče) Od vas pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe, osnovna znanja s področja predelave plastike in mate- rialov, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, natančnost in komunikativnost, ročne spretnosti, osnovna računalniška znanja. GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 17. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji tehnik v vzdrževanju (m/ž) (Nazarje) Pričakujemo najmanj V. stopnja izobrazbe elektro smeri - elektronika (alternativno mehatronika), osnovno znanje angleškega ali nemškega jezika, ustrezne delovne izkušnje s področja vzdrževanja strojev in naprav ... BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 8. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja strežbe (m/ž) (Rimske Toplice) Pričakujemo organizacijske, vodstvene in komunikacijske veščine, izkušnje z delom v gostinstvu, odlično poznavanje strežbe hrane in pijače v a la cart restavracijah . Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 24. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 20, 16. maj 2019 Celjske nogometašice v finalu izgubile še tretjič zapovrstjo Navdušile, a ostale brez smetane V Benediktu je bila odigrana peta, odločilna tekma v finalu državnega prvenstva za ženske v futsalu. Celjanke niso uspele v nameri, da bi zmagale in postale državne prvakinje. Ekipa Slovenskih goric je bila boljša s 5:3. Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje (v zelenih dresih) so se zgledno borile, dobile prvi tekmi, nato pa izgubile preostale tri in ostale brez smetane v finalni seriji državnega prvenstva. DEAN ŠUSTER Celjanke so se zelo dobro upirale favoriziranih gostiteljicam. Po zaostanku z 2:0 so izid izenačile z goloma Tja-še Alegro in Sergeje Kos, na 3:3 je poravnala Anja Ložar. Nato so prejele dva zadetka, petega v predzadnji minuti. Državne prvakinje so še Tjaša Močnik, Barbara Lah, Zdenka Tratar, Deja Adamič, kapetanka Mateja Vojsk, Klementina Mavhar, Gaja Srnec, Tjaša Kotnik in Sabina Jolič. Visoka cena ključnih napak Varovanke trenerja Marka Hlevnjaka so pričakovanja presegle, ko so v finalni seriji povedle z 2:0 v zmagah. Vsekakor so navdušile svoje navijače. Strateg celjskih nogo-metašic je v uvodu izpostavil: »Finalna serija je bila super. Čestitam Slovenskim goricam za naslov. Nam se je ponudila priložnost, a je nismo izkoristili. Vzdušje je bilo fenomenalno, peta tekma je bila odlična. In dramatična do zadnje minute.« Celjanke na tretji in četrti tekmi niso dosegle gola, tokrat pa so igrale domiselno v napadu. »Dobro delo na treningih je obrodilo sadove, Zato smo se uspeli upirati gostiteljicam. Nekaj posamičnih napak je bilo ključnih, drago so nas stale,« je dodal Hlevnjak. Boljša taktika Celja Kapetanka Mateja Vojsk je bila izključena v četrti minuti drugega polčasa. »Vsekakor je to vplivalo na končni izid. Spremenilo se je razmerje moči ekip. Morali smo ukrepati, ubrali smo drugačno taktiko. Zagotovo smo zelo pogrešali Matejo, vodjo na igrišču. V dvorani je bilo to- krat tako bučno, da z nasveti nisem mogel pomagati svoji ekipi,« je zaključil Hlevnjak. Tanja Vrabel, najboljša igralka Slovenskih goric, je četrtič postala državna prvakinja, »Od vseh naslovov mi je zadnji najljubši. Zaostajale smo z 2:0, psihološko smo zelo padle. Zelo sem ponosna na Marko Hlevnjak: »Nam se je ponudila priložnost, a je nismo izkoristili. Vzdušje je bilo fenomenalno, peta tekma je bila odlična.« svojo ekipo, saj je pokazala pravi značaj in najprej izenačila izid v zmagah, potem je še slavila na zadnji tekmi.« Vrablova je dodala: »Celjanke so nas tokrat stisnile na naši polovici igrišča in nas presenetile z dvema goloma. Če bi igrale tako tudi na tretji in četrti tekmi, bi bilo vse skupaj še bolj izenačeno.« Vzdušje je bilo na vseh petih tekmah izvrstno, tudi obisk gledalcev je bil dober, kar je razveseljujoče in pomeni obet, da bo še več deklet začelo igrati nogomet; v Celju imamo zdaj namreč dva kluba. Foto: GrupA Jost drugič, Zlatečanova prvič Nova stena in velik napredek Sedemdeset rekreativnih tekačev vseh generacij se je udeležilo 43. Teka ob Savinji. Štart in cilj sta bila na Špici. Zmagovalca sta bila Celjana. Najhitreje je progo, dolgo 5.800 metrov, pretekel Vinko Jost, in sicer v 19 minutah in 26 sekundah. Predlani je bil drugi, lani je zmagal. Tokrat je zadnjih sto metrov z njim pretekel sin. »Smo športna družina. Teče tudi žena, sin je zmagal v svoji konkurenci na Špici, hči je tekmovala na atletskem prvenstvu v Velenju. Letos sem zelo dobro pripravljen, trdo sem treniral, rezultat je plod tega. Trenutno sem usmerjen na teke, dolge 21 ali tudi 42 kilometrov. Razmišljam tudi o ultramaratonu od Celja do Logarske doline. Upam, da ga bodo prireditelji izvedli tudi letos.« Za njim sta v cilj pritekla Franci Oblak in Blaž Weiss. Zmagovalca Anja Zlatečan in Vinko Jost Med ženskami je najboljši čas imela Anja Zlatečan, 23,56 sekund. 30-letna nekdanja atletinja Kladivarja je bila lani druga, letos pa je bila zelo zadovoljna z zmago in Z nedeljskim tekmovanjem v hitrostnem plezanju na I. osnovni šoli v Celju je Plezalni center Celje zaključil sklop tekmovanj v Vzhodni ligi. V skupnem seštevku je bil med kadeti Urban Grajžl drugi, med mlajšimi dečki je Anej Koštomaj osvojil tretje mesto, enako uvrstitev je med starejšimi dečki dosegel Lan Mastnak. Celjski klub je zmagal v skupnem seštevku, na kar je še posebej ponosen Jernej Gračner, načelnik Športno plezalnega odseka pri Planinskem društvu Celje-Matica, ki napoveduje zanimivo prireditev: »V mesecu juniju bomo gostili olimpijsko kombinacijo. Tekmovanje bo trajalo tri dni. Na parkirišču blizu šole bomo postavili veliko steno za balvansko plezanje.« DŠ predvsem z bistveno izboljšanim osebnim rekordom proge. Druga je bila Nastja Klemenčič, tretja pa Maruša Udrih. DŠ Celjski plezalci imajo v dvorani I. osnovne šole izjemne pogoje za vadbo. Znova tik pod vrhom Predstavnice celjskega kluba Zdežele Sankaku so se izkazale na grand slamu v Bakuju, kjer so osvojile drugo, tretje in peto mesto. Tina Trstenjak je imela v kategoriji do 63 kg težak žreb. Izločila je Brazilko Ketleyn Quadros, Poljakinjo Agato Blach in v polfinalu Nemko Martyno Trajdos. 25-letna Miku Tashiro, tretja na svetovni lestvici, pa ostaja nerešljiva uganka za tri leta starejšo varovanko celjskega stratega Marjana Fabjana, ki je na svetovni jakostni lestvici mesto pred Japonko. V osmem dvoboju je Tashirojeva dosegla še osmo zmago. Ana Velenšek je bila tretja v kategoriji nad 78 kg. V odločilnem dvoboju je po dobri polovici borbe z iponom premagala 26-letno Francozinjo Anne M Baire. V kategoriji do 78 kg je Anina polsestra Klara Apotekar osvojila peto mesto. DŠ SPORT 19 Po petih letih in pol »ose« boljše od »pivovarjev« V SPOMIN Razposajeni Velenjčani, žalostni Celjani Lado Gobec (1946-2019) Krki superpokal, Gorenju pokal, Celju državno prvenstvo, takšen je bil razplet oziroma bo v domači konkurenci za rokometaše. Velenjčani so zmagovalci zaključnega turnirja za pokal Slovenije, potem ko so na finalni tekmi v Novem mestu v nedeljo premagali Krko s 24:20. DEAN ŠUSTER Finale pred finalom je bil v soboto. Velenjčani so bili boljši od Celjanov z 29:27. Igralci iz Šaleške doline so branilce naslova zasenčili skoraj v vseh prvinah igre in jih prvič premagali po decembru 2013. Celjani so drugo polovico tekme začeli z zaostankom šestih golov, a že uvodne minute so pokazale, da pravih možnosti za preobrat nimajo. Njihova igra je bila še naprej prepočasna in premalo bojevita, na drugi strani so varovanci trenerja Zorana Jovičića ohranjali ustrezen pristop. Njihova hitra igra v napadu je bila navkljub nekaterim tehničnim napakam še vedno domiselna. Najbolj učinkovit je bil Matic Verdi-nek z devetimi goli, pri poražencih je Gal Marguč dosegel šest zadetkov. Premehki, premedli Trenerja Gorenja Zoran Jovičić ni zajela evforija: »Dogovorili smo se, da bomo V ospredju je David Miklavčič, povsem desno stoji Celjan Matic Verdinek s steklenico penine. prespali v Novem mestu, če bomo zmagali v polfinalu. Mi smo znova igrali zelo dobro. Večkrat je to bilo premalo za zmago proti Celjanom, ki so proti nam vselej zaigrali odlično. Tokrat niso.« Na drugi strani so bili nekateri celjski navijači besni nad predstavo svojih ljubljencev. Trener Tomaž Ocvirk je dejal: »Porazi so sestavni del športa, mi si tokrat nismo zaslužili zmage. V prvem polčasu smo igrali premehko, premedlo. Po visokem zaostanku smo se >razpadli<. Naša igra v drugem delu je bila boljša, toda razlika iz prvega polčasa je bila previsoka. Naši igralci so bili kot kaže prepričani, da bodo zmagali že v trenutku, ko bodo stopili na igrišče.« Verdinek prehiter za vse Novomeščani so izločili ekipo Sviša s 24:20. V finalu so bili od njih Velenjčani boljši s 24:20. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran David Miklavčič, najboljši strelec je bil Matic Verdinek. A resnici na ljubo, Celjan v velenjskem dresu Verdinek je bil najboljši igralec final-foura, saj je v polfinalu Celju nasul kar de- vet golov, na finalni tekmi je Krki zabil sedem zadetkov. V tekmi za tretje mesto je bilo Celje boljše od Sviša iz Ivančne Gorice s 35:30. Toda bodoči drugoligaš je v prvem polčasu imel napad za vodstvo s petimi goli. Celjani so letos izgubili kar dve sicer prestižni lovoriki, kar pa gre navijačem zelo v nos. Osvojili bodo naslov državnega prvaka, kar je daleč najbolj pomembno. Še bistveno bolj pa vse ljubitelje celjskega rokometa zanima, kako bo za naslednje leto prenovljena ekipa. Foto: LUKA BOJANC Le še ena tekma v Celju Več veselja kot v celjskem rokometnem moštvu je bilo v nogometnem. Varovanci Dušana Kosiča so v Kranju ugnali Triglav. Na vseh tekmah 32. kroga v 1. SNL so padli po trije goli: Triglav -Celje 0:3, Rudar - Aluminij 3:0, Domžale - Gorica 2:1, Krško - Mura 0:3 in Maribor - Olimpija 0:3. Čeprav so bili Kranjčani podjetnejši v uvodnih minutah, niso uspeli premagati zelo razpoloženega vratarja Metoda Jurharja. Junak 28. minute je bil Dario Vizinger, čeprav je bil v nedovoljenem položaju, čeprav je sprva slabo streljal in čeprav je neprevidno podrsal v domačega vratarja. Odbito žogo mu je nato nesebično podal Luka Kerin. Sledila je akcija, v kateri sta za zadetek poskrbela osrednja branilca, podajalec Jure Travner in strelec Žan Zaletel. Dokončno je vse dvome odpravil Nino Pungaršek, ki je zelo prisebno zaključil hitro celjsko akcijo. V sredo lokalni derbi Velenjčani so v zadnjih štirih krogih kar trikrat zmagali. Čeprav je v Kranju manjkal najboljši igralec in strelec Rudi Požeg Vancaš (z žogo), je celjsko moštvo osvojilo tri točke. Za to je bil zelo zaslužen Dario Vizinger (na fotografiji desno), ki je bil strelec in podajalec. Četrto zmago so jim odvzeli sodniki v Murski Soboti, ki so jim neupravičeno razveljavili četrti gol. V petek je bi Rudar boljši od Aluminija (dva gola je dal Rijad Kobiljar, enega Žiga Škoflek), v torek pa so se »kna- pi« veseli vračali iz Nove Gorice po zmagi z 2:1. Zadela sta dva Davida, Kašnik in Hrubik. To je bil derbi začelja lestvice. Preostale štiri tekme kroga so bile včeraj. Pred Celjani, ki se potegujejo za »evropsko« četr- to mesto, so še trije obračuni: v soboto v gosteh z Domžalami, v sredo doma z Rudarjem in v soboto, 25. maja, v Murski Soboti z Muro. DŠ Foto: SHERPA Celjski športnik, trener, organizator in svetovalec za šport je umrl v ponedeljek. Bil je neusahljiv vir zanimivih zgodb. Zadnjo mi je pripovedoval pred nekaj meseci, ko je bil še zdrav in poln energije. Nisem je uspel objaviti. Zmanjkalo je časa. Ko je bil mladenič, sta se pred stanovanjem, kjer je bival s starši, zgodaj zjutraj pojavila čudna možakarja. Starejša, v dežnih plaščih, s klobukoma. Ko sta se predstavila, si je celotna družina oddahnila. Bila sta predstavnika Nogometnega kluba Rudar iz Trbovelj. S sabo sta imela torbo z denarjem. Lado je bil namreč zelo obetaven vratar. V trenutku si je lahko kupil »fička«, premoga so imeli za nekaj zim. Njegova nogometna kariera ni dolgo trajala. S Kladivar-jem je leta 1964 osvojil naslov republiškega pokalnega prvaka. To je bila tedaj senzacija, Lado Gobec je bil med junaki tekme in zmage nad Olimpijo v Ljubljani. Kasneje je v prometni nesreči izgubil oko in moral se je odreči nogometu. Bil je nedvomno najzaslužnejši, da je Celje eno od evropskih oziroma svetovnih kegljaških središč. Vse svoje življenje je posvetil športu. Že s petimi leti je postal član Športnega društva Partizan Celje - Mesto in nato kot mlad fant dejavno sodeloval v rokometu, odbojki, nogometu in kegljanju. Pri 26 letih je zaključil nogometno kariero in se je posvetil ke-gljaškemu športu. Kot trener, funkcionar, organizator tekmovanj in strokovni delavec je bil dejaven že od leta 1973. Na republiških in državnih tekmovanjih je nastopal za klube Ingrad, Aero in Celje. Z dolgoletnim uspešnim delom je vtisnil močan pečat celjskemu športu in pripomogel, da je Celje doma in v tujini prepoznavno kot športno mesto in mesto vrhunskega kegljanja. Od leta 1976 je bil glavni trener Kegljaškega kluba Celje. Ekipa je v Sisku prvič osvojila naslov državnih prvakinj, Urhova in Marinčeva pa sta na Dunaju postali svetovni prvakinji v dvojicah. To je pomenilo velik motiv za njegovo nadaljnje strokovno delo. Od leta 1992 je bil neprekinjeno trener članske ženske kegljaške reprezentance Slovenije. Med letoma 1992 in 2014 je treniral mladinsko in od leta 1992 do leta 2004 kadetsko reprezentanco. Svoje trenerske sposobnosti je dokazoval z odličnim vodenjem klubskih tekmovalk in ekip ter slovenskih kegljaških reprezentanc. Plod njegovega strokovnega dela tako v klubu kot v reprezentanci sta obe najboljši slovenski kegljavki vseh časov Barbara Fidel in Marika Kardinar, ki sta bili večkrat svetovni prvakinji in rekorderki. Treniral je tudi številne druge celjske tekmovalke, ki so dosegale najboljše rezultate na največjih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg vrhunskih rezultatov je Lada Gobca najbolj odlikovalo delo z mladimi, za katere si je vedno prizadeval zagotoviti najboljše pogoje za vadbo. Večkrat so tarnale, kako je strog in nepopustljiv. Njihov odziv na socialnih omrežjih ob Ladovi smrti priča, da je bil njihov učitelj, tudi drugi oče, za kar so mu neizmerno hvaležne. Zavzemal se je tudi za uvedbo ustreznih tekmovalnih sistemov v okviru slovenske in mednarodne kegljaške zveze. Med letoma 1976 in 1997je bil predsednik Kegljaškega kluba Celje, od leta 1997 tehnični direktor kluba, od leta 1976 član predsedstva Kegljaške zveze Slovenije (KZS) in od leta 1988 predsednik strokovne komisije. Dva mandata je bil podpredsednik KZS in od leta 2001 član športne komisije pri mednarodni kegljaški zvezi. Bil je vodja programa izobraževanja strokovnih kadrov pri KZS ter predavatelj na trenerskih in licenčnih seminarjih, eden od recenzentov in soavtor strokovnega učbenika Kegljanje ter soavtor učbenika Sodobno kegljanje. Za svoje delo na področju kegljanja je od Kegljaške zveze Slovenije, Kegljaške zveze Jugoslavije, Mednarodne kegljaške zveze, Športne zveze Celje in Olimpijskega komiteja Slovenije prejel vrsto najvišjih priznanj. Je tudi dobitnik Bloudkove plakete. Med letoma 1982 in 1991 je bil sekretar Telesnokulturne skupnosti Celje, nato pa do upokojitve konec leta 2013 svetovalec oziroma koordinator za šport v občinski upravi Mestne občine Celje. Bil je pobudnik in oblikovalec številnih programov s področja športne vzgoje otrok in mladine, ki v Celju uspešno potekajo že desetletja. Ves čas je tesno sodeloval z organi Športne zveze Celje in s športnimi društvi, ki delujejo na območju Mestne občine Celje. Za knjigo 125 let športa v Celju je dal največ nasvetov, napisal je obsežna članka o kegljanju pred osamosvojitvijo in po njej. Za dolgoletno in uspešno delo v kegljaškem športu, za velik prispevek k prepoznavnosti Celja kot športnega mesta ter za delo z mladimi športniki je Mestni svet Mestne občine Celje Ladu Gobcu leta 2017po-delil srebrni celjski grb. Bil je med najbolj vplivnimi športnimi osebnostmi knežjega mesta, zaslužil bi si tudi zlati grb. Odšla je celjska športna legenda. Pogreb Lada Gobca bo v ponedeljek, 20. maja, ob 14.30 na celjskem pokopališču. DEAN ŠUSTER 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 20, i 6. maj 2019 Z Zelenim valom na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 22 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 8. junija odpravili na Celjsko kočo. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov. Kupon št. 3 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. 90,6 95,9 100,3 radio celie Vedno г. илтстј I MOTORNA VOZILA PRODAM PRODAM 599 POSEST PRODAM S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljavec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Posameznik lahko kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. PRODAM SKRINJO, 400 l, malo rabljeno, masivno dnevno kredenco in skoraj nov pomivalni stroj, prodam. Telefon 041 574-577.694 AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 NOVO klimo za klet, 3 kW hl. moči, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 432-180. 705 GOLF 1,9 D karavan AC prodam. Telefon 041 720-349. 726 STROJI PRODAM ŠIVALNI stroj v ohišju prodam. Telefon 041 720-349. 726 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. V DRAMLJAH pri Celju ugodno prodam vinsko klet z večjim bivalnim prostorom in 54 m2 uporabne površine. Zemljišča z vinogradom je 1.400 m2. Cena po dogovoru. Informacije za ogled po telefonu 041 437370. 720 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KRAVE in telice, breje, po izbiri, prodam. Telefon 031 664-293. 674 ŠEST mladih jagnjet prodam. Telefon 040 615-540. p TRI samičke, pasma bernski planšar, stare dva meseca, prodam. Telefon 070 693055. L 45 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5773-013. 719 BIKA, bio, starega 17 mesecev, še sesa mleko, izredno meso, ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 721 TELICO limuzin, skoteno 1. 2. 2018, težko 430 kg, pašno, prodam za 800 EUR. Telefon 041 794-301. p JII HUM tki i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja KUPIM PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p VSE vrste krav in telic za zakol, lahko tudi slabše reje, za na pašo, kupim. Dobro plačilo - takoj. Telefon 041 544-270. p DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721057. 692 PRODAM NO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p Dve sestri - dve uspešni poslovalnici 3DVA Romana in Sonja Javornik sta partnerki 3DVA, d. o. o., ki sta združili sestrske moči pri upravljanju dveh med domačini priljubljenih 3DVA-lokalov. Prvega lahko obiščete v Žalcu, drugega v Vojniku. V veliko veselje mi je bilo poklepetati z eno od sester. Pogovarjali sva se s Sonjo, odločno Celjanko iz Šempetra, ki vas ogovori v 3DVA na Šlandrovem trgu v središču 2alca. Sestrska naveza očitno dobro deluje, je zadeva prerasla v družinski posel? Trenutno smo res bolj v družinskem krogu, a to ni pravilo. Smo se pa kar uigrali in s sestro si želiva, da bi dobro poslovali tudi v prihodnje. Veliko moči in pozitivne energije vlagava v to. Menim, da sta pri tovrstnem delu resnost in predanost uslužbencev nujni. In še ena lastnost je ključna: poštenost. Če tega ni, se lahko ustvari velik primanjkljaj. Naša ekipa trenutno vse te lastnosti ima, zato lahko skupaj gradimo za še boljšo prihodnost. Kaj poleg poštenosti in predanosti od zaposlenega še zahteva tovrstno delo? Moraš biti tudi natančen, to zagotovo, ker ves čas upravljaš z denarjem in zalogami. Še posebno pazljiv in zbran moraš biti, kadar se v lokal zgrne gruča ljudi. Takrat namreč želiš biti zelo hiter, da vsem ustrežeš, in kaj hitro lahko pride do napake. Če se slučajno kakšna pripeti, pa ni konec sveta, jo kasnejepopravim. Kakšna osebnost za prodajnim pultom najbolje deluje s 3DVA-kupci? Mislim, da zgovorna, pozitivna, nasmejana. Ljudje radi poklepetajo. Težav od doma ne smeš nositi s seboj. Slabo voljo na stranko preneseš samo enkrat, mogoče dvakrat, potemjeni več na spregled. Zato tega pri nas ne boste doživeli. Dobro je tudi, da se znaš posameznikom prilagoditi, da znaš poiskati prave besede za vsakogar. Če imaš rad delo z ljudmi, potem to ponavadi pride kar samo od sebe. In mene tovrstna služba že od nekdaj veseli. So vaše stranke pretežno domačini? Kako se razumete z njimi? Da, večinoma gre za redne stranke iz okolice, ki smo jih osvojili po prevzemu trafike 1. marca 2015. Pred tem sem delala v poslovalnicah 3DVA v Vojniku, Trbovljah in Šmarju pri Jelšah. Vsak dan k meni zaide tudi kakšen nov kupec. Stranke so dobre, prijazne, velikokrat me razveselijo s pozornostmi za praznike ali kar tako vmes. Včasih pride kakšna, ki je vstala z levo nogo. A jaz se ne pustim zmesti, lepo z nasmehom odgovarjam in tudi stranka prej ali slej opazi, da nejevolja ni na mestu ... da sem tu za njo. Sta z Romano zadovoljni tudi s 3DVA, d. o. o. kot poslovnim partnerjem? Sonja Javornik strankam sporoča, naj še naprej veselo hodijo v njen lokal. Tudi jaz si to zaželim: naj Sonjin neprecenljiv prodajni kotiček z dolgoletno tradicijo še vrsto let ostane tako pozitiven, kot je pod njenim budnim očesom. Obenem vabiva vse, ki jim je Vojnik bližje, da se zglasijo pri Romani v Vojniku na Celjski cesti 24b. Z dobro postrežbo ter s širokim izborom izdelkov in storitev vas sicer pričakujejo 3DVA-poslovalnice po vsej Sloveniji, oglasite se v svoji najbližji, kjerkoli že ste in kamorkoli vas bo zanesla pot. Ne boste razočarani. Western Union denarna nakazila v tujino, ker smo res hitri. Če je stranka že v sistemu, uredimo v dveh, treh minutah. Na splošno smo hitri pri vsem, kajti hitrost pri postrežbi je danes ključnega pomena. Ljudi moti, če morajo čakati... vse nas priganja čas. Nudimo tudi kupone Inadan in kuponko.si, vstopnice Eventim, mojekarte. si in Olaii, Paysafecard, vinjete, sladki program, športne stave, pijače, očala, denarnice, knjige, voščilnice, igralne karte, elektronske cigarete. Kam vas vleče v prostem času? Kaj naredite zase? Poleti rada kosim travo, ker me to sprošča. Veliko sem tudi na vrtu. Enkrat tedensko se s partnerjem in z družbo povzpnem na Hom za rekreacijo. Ampak samo v ta hrib se spravim, na nobenega drugega. In še ta je včasih preveč. ALENKA IVANČIČ Sva, zelo dobro sodelujemo. Izbor izdelkov je širok, prilagodljiv, če stranka povprašuje po neki določeni stvari, ki je ni v ponudbi, se v upravi potrudijo, da to stvar poiščejo in jo čim pej priskrbijo. Tudi sestra bi vam potrdila, obe sva zadovoljni. Pravite, da je izbor širok, lahko za bralce naštejete nekaj ključnih izdelkov in storitev, ki jih nudite poleg tobačnih izdelkov, revij in časopisov? Najbolj rastoča storitev trenutno je plačevanje položnic, še posebno zdaj, ko so banke povišale provizijo. Naša je le 0,65 evra. Veliko ljudi pride k meni ob plačilnih dnevih, še več v 3DVA v Vojniku, kjer so položnice velik hit. Stranke vedno več uporabljajo tudi WESTERN UNION Poleg trafike v Žalcu storitev Western Union nudi še mnogo drugih trafik. Več na www.trafika3dva.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče ELIZABETE BUČAR iz Zabukovice 84 nazadnje je bivala v Zgornji Rečici pri Laškem (25. 10. 1925 - 5. 5. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče in cvetje. Zahvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, godbi na pihala Zabukovica in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni te več ob domačem ognjišču, ni več tvojih pridnih rok, ostal je le spomin in srce polno bolečin. V SPOMIN LJUDMILI STEBLE iz Landeka 6 pri Novi Cerkvi (12. 12. 1929 - 15. 5. 2013) Minilo je šest let, kar si odšla, draga življenjska sopotnica in rejnica. Hvala vsem, ki se je spominjate. Njen Jurij Cvikl in rejenec Jurij Cvikl ml. z družino Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je hitro izpila. Zdaj prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, a delo tvojih pridnih rok ostaja. Zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica, brata, botra in tasta MILKA URLEBA z Rifnika pri Šentjurju (25. 7. 1958 - 1. 5. 2019) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Naše hvaležne misli naj dosežejo prav vse, ki ste ga tako številčno še zadnjič obiskali v šentjurski poslovilni vežici, darovali cvetje in sveče ter ga množično pospremili na zadnjo pot do grude šentjurskega pokopališča. Prav tako hvala vsakemu, ki je zanj storil kaj dobrega. Žalujoči: vsi njegovi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali. Mama je tista, ki te prva objame, ki te prva v naročje vzame, mama ti prva na čelo križ naredi. Vse življenje v molitvi in skrbi za otroke živi, mama te nikoli ne zapusti, pa če v nebesih ali na zemlji živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE LAH iz Prevorja, Krivica 28 (24. 8. 1934 - 25. 4. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni stali ob strani, nam nesebično pomagali, nam ob smrti izrekli besede tolažbe, darovali za cvetje, sveče in svete maše ter denarno pomoč. Hvala dr. Brankici Bilić Petrovič in patronažnim sestram ZD Kozje za vso skrb in nego v času njene bolezni. Hvala gospodu Marku Sramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo odpete pesmi in pogrebni službi Zagajšek. Hvala tudi gospodu Francu Plahuti za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561 JURKO, ni škropljena, prodam. Telefon 070 818-005. 695 ŠEST silažnih bal ugodno prodam. Cena 100 EUR. Telefon 5770-310 ali 031 743-220. 724 ZAPOSLITEV DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n IŠČEM delo: urejanje zelenic, košnja trave. Telefon 041 252-991. 711 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 537-050. 710 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 070 555-403. 708 ŽENSKO kolo, zelo ohranjeno, prodam za 70 EUR. Telefon 492-2424 ali 031 388-747. 691 SREDNJE veliko pasjo uto prodam. Telefon 031 801-960. 709 ARSNA TV ARENA PRI VAŠEM OPERATERJU T-2 -187 A1 - 311 TELEKOM - 688 TELEMACH -129 PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, NUMEROLOGUA, REIKI, FENG SHUI Poroke Žalec Poročili so se: Tina ŠPORIN iz Rovt pod Menino in Bojan ŠTRAJHER iz Ločice pri Vranskem, Senta GORNJEC in Dejan RAJKOVAČA, oba iz Šempetra v Savinjski dolini. Laško Poročili so se: Mateja JOŠT in Andrej PERKO, oba iz Laškega, Neža BELEJ iz Laškega in Nejc BIZJAK iz Vipave, Staša ČURMAN iz Gornje Radgone in Mitja MARKO iz Radizela. Šentjur Poročili so se: Ana Marija PUŠNIK iz Šentjurja in Arian MUSTAFAI iz Piroka, Darja GRAČNER in Robert ŠMID, oba iz Podpeči nad Marofom. Naročila sprejemamo na 0Д1 m 835, astrologa Eordm RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEDE TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, deset starih stebrov za kozolec, nov avtomobilski nosilec Thule, za dve kolesi, 300 let stare opečnate tlakovce in nove klinker tlakovce Ljubečna, rjave barve, prodam. Telefon 041 628-030. p KOSILNICO Bcs 127, s sedežem, prikolico za prevoz ene živali in vprego za dva para konj, prodam. Telefon 041 592-851.712 SMREKOVE »prekle«, dolge 4 m, in koše za seno prodam. Telefon 051 351-032.715 HLADILNI bazen za mleko in pijačo, 825 l, z agregatom in 200 l bojlerjem tople vode, sistem Mulleltop rhe, prodam. Telefon 040 654-004. 718 DESKE in plohe (lipa, jesen, češnja, parje-na bukev in hruška), debelina 50 in 80 mm, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. 723 VDOVEC, star 75 let, bi rad po tej poti spoznal žensko za skupno življenje. Stara naj bo do 75 let. Živim v okolici Laškega (Zidani Most 33b). Pokličejo naj samo resne. Telefon 041 992-153. 717 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, oče, dedi in tast LADISLAV GOBEC iz Erjavčeve ulice 29 v Celju Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 20. maja 2019, ob 14.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče ERNEST BRATINA iz Zadobrove Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej vsem sosedom za izražena sožalja in pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali za sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljeno sveto mašo in pokop. Hvala praporščakom, pogrebni službi Raj in pevcema za odpete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Žalujoči: sinova Milan z ženo Marijo in Janko z ženo Jožico ter vnuki in pravnuki Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi BOŽI GAJŠEK - GAJO iz Štor (28. 3. 1961 - 24. 4. 2019) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, PGD Štore ter vsem znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi učencem srednjih šol (gimnazija ter gostinska in poslovno-komercialna šola). Hvala vsem govornikom za tople besede slovesa in gospodu Mihi Hermanu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost ter sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cvetka, sin Gregi, hčerka Nina, sestra Silva z družino in ostalo sorodstvo Smrti Celje Umrli so: Miran LAMOT iz Vitanja, 65 let, Jožef ŠTERN iz Velenja, 81 let, Ivan ŠALAMON iz Udmata pri Laškem, 60 let, Anton PIŠEK iz Griž, 90 let, Alojzija KOS iz Pondorja, 72 let, Dušan DEREANI iz Celja, 57 let, Jožefa KOTNIK iz Celja, 87 let, Marija MEDLE iz Celja, 90 let, Anton GOJZNIK iz Go-tovelj, 83 let, Marija GOLOUH iz Medloga, 93 let, Ernestina LUBEJ iz Celja, 87 let, Višeslav ĐURKOVIĆ iz Celja, 83 let, Franc ŽABERL iz Ljubečne, 83 let, Almira MLINARIČ iz Celja, 87 let, Franc KRAJNC iz Celja, 80 let, Vjekoslav MATERIĆ iz Celja, 72 let, Janez FALE iz Gornjega Grada, 93 let, Anton VODIŠEK iz Celja, 71 let. Laško Umrla sta: Marjan DEGEN iz Laškega, 82 let, Elizabeta BUČAR iz Zgornje Rečice, 94 let. Žalec Umrl je: Ciril VERDEV iz Podkraja, 57 let. Velenje Umrli so: Darinka JAVOR-NIK iz Velenja, 61 let, Marija MARHAT iz Velenja, 72 let, Roman SEVČNIKAR iz Velenja, 60 let, Dragan ČAVLOVIĆ iz Velenja, 52 let, Alojz TERBO-VŠEK iz Šoštanja, 68 let, Viljem BUNDERLA iz Velenja, 83 let. n 716 n 698 22 NAPOVEDNIK novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 16. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice,15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi-ce,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik,14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 20. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni- ka, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 22. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ultima: Ti boš moja 2. Frajerke: Dupleška deklina 3. Petka: Vse bi storil, sinko moj 4. Murni: Pri stari mami 5. Vera in Originali: Srčen trčen Kino CINEPLEXX Spored od 16. 5. do 22. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aladin - pustolovski, fantazijski, 3D sreda: 19.00 Brez dotika - romantični, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.40, 19.00 sobota: 14.20, 16.40, 19.00 nedelja: 15.20, 19.00 sreda: 16.40, 18.40 Carmen Suite/Petruška - balet nedelja: 17.00 Čista zloba - biografski, drama, kriminalni od četrtka do torka: 21.15 sreda: 21.00 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.20 sreda: 16.50 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija, 3D sobota, nedelja: 13.50 Drobižki 2 - animirani, pustolovski sobota: 14.15 nedelja: 14.35 Grde lutke: Popolno nepopolne - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.30 John Wick 3: Parabellum - akcijski, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.50 nedelja: 16.30, 19.40 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.10, 16.00 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek: 17.00, 18.10, 20.30 petek: 17.00, 18.10, 20.30, 21.40 sobota:13.30, 17.00, 18.10, 20.30, 21.40 nedelja: 13.30, 17.00, 18.10, 20.30 sreda: 17.00, 20.30 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 19.20 Pokemon: Detektiv Pikachu -animirani, družinski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40, 19.50 nedelja: 14.50, 17.40, 19.50 Prekletstvo žalujoče ženske - grozljivka petek, sobota: 22.00 Prevarantki - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00 petek: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 sobota: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 nedelja: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Prvič - drama, romantični četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 Zapelji me, če me moreš - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20 nedelja: 17.50, 20.20 ČETRTEK 20.00 Stavka - drama PETEK 20.00 Tabu: Zgodba za jutri - dokumentarni, premieri sledi pogovor s Tabujevci SOBOTA 19.00 Nepoškodovane - dokumentarni 20.00 Dogman - kriminalna drama NEDELJA 19.00 Nepoškodovane - dokumentarni 20.00 Ben se vrača - drama SREDA 20.00 Temporamin večer - kratki igrani filmi, vstop prost PETEK 18.00 Grde lutke: Popolno nepopolne - animirani, pustolovski, komedija 18.30 Julija - velenjski mladinski film, psihološka romantična drama 20.00 Zgodovina ljubezni - drama 20.15 Putinove priče - dokumentarni 22.00 Prevarantki - komedija SOBOTA 18.00 Grde lutke: Popolno nepopolne - animirani, pustolovski, komedija 18.30 Putinove priče - dokumentarni 19.50 Prevarantki - komedija 20.30 Zgodovina ljubezni - drama 21.45 Ben se vrača - drama NEDELJA 16.00 Grde lutke: Popolno nepopolne - animirani, pustolovski, komedija 17.00 Julija - velenjski mladinski film, psihološka romantična drama 18.00 Prevarantki - komedija 19.00 Zgodovina ljubezni - drama 20.00 Ben se vrača - drama PONEDELJEK 16.30 Maščevalci: Zaključek - ZF-akcijska avantura 20.00 Dogman - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 5. 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Ob zaključku celoletnih delavnic dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri na GCC in slovenskih umetnikov odprtje projektne razstave 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop nadstandardnih programov 18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop komornih skupin s pihali in trobili 19.00 Galerija Velenje_ Inventura 19 in O(d) čaran svet odprtje razstave likovnih del dijakov umetniške gimnazije likovne smeri, Gimnazija ŠCV ter slik in grafik akademske slikarke Sonje Hrastnik Jančič 19.30 Stara grofija, pod Celjskim stropom Vesperae Musicae: 300 let Leopolda Mozarta nastopajoči: Komorni ansambel HKC pod umetniškim vodstvom violinista Mateja Haasa 19.30 Glasbena šola Velenje Eva Leskovec in Ema Kač, klarinet recital PETEK, 17. 5. 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Likovna dela otrok iz vrtca Griže odprtje razstave 17.00 Dom kulture Velenje Indijanska pravljica in predstavitev bontona v kulturnih ustanovah lutkovna predstava, dvig brezplačnih vstopnic na blagajni Festivala Velenje 19.00 Plesni forum Celje_ Korpus: 1. del Opus po opusu, 2. del Prepletanja odprtje plesnega festivala 19.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec MePZ MDI Žalec jubilejni koncert ob 10-letnici 19.00 Večnamenska dvorana POŠ Nova Cerkev Moški pevski zbor Nova Cerkev z gosti letni koncert 19.00 Galerija Mozirje Ignacij Orožen, 200 let rojstva domoznansko predavanje in ogled razstave, predaval bo dr. Peter Weiss, o razstavi bo spregovorila Alenka Hren Medved 19.30 Dom sv. Jerneja Vojnik Mešani pevski zbor Forte letni koncert, gostje: Dekliški oktet Brina 19.30 Glasbena šola Velenje Lara Oblak, flavta in Jakob Hauptman, klarinet recital, nastop dijakov Umetniške gimnazije Velenje 19.30 SLG Celje Emanuele Aldrovandi: Alarmi! abonma Premiera in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd 2019 festival vokalne glasbe, tudi v soboto ob istem času 19.30 Dom sv. Jerneja Vojnik MePZ Forte koncert 20.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope filmski večer: Kona fer i strid/Bojevnica 20.00 Branibor club Celje Stand up: Gašper Bergant z gostoma prva majska doza smeha SOBOTA, 18. 5. 9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled občasnih in stalnih razstav 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva v Šoštanju Dan odprtih vrat ob mednarodnem muzejskem dnevu brezplačen ogled razstav 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Mednarodni muzejski dan brezplačen ogled razstav 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni muzejski dan brezplačen ogled razstav v Stari grofiji in Knežjem dvoru 16.00 Pokrajinski muzej Celje Mednarodni muzejski dan brezplačen voden ogled razstave Iz vojne v novo državo 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: Harmonija 6 strun predstavil se bo Kitarski orkester Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 18.00 Dom kulture Svoboda Griže ŽePZ KUD Svoboda Griže koncert 19.30 SLG Celje Emanuele Aldrovandi: Alarmi! abonma Sobota večerni in izven 19.30 Gledališče Zarja Celje Po zgodbi iz Tisoč in ene noči: Aladin pustolovska drama, Gledališče Zarja Celje 20.00 Plesni forum Celje_ Korpus: Plešite, plešite, drugače smo izgubljeni plesna predstava Akademije za ples Ljubljana; vodstvo: prof. Rosana Hribar NEDELJA, 19. 5. 19.00 Cerkev sv. Magdalene na Slivnici pri Celju Vokalna skupina Kresnice letni koncert, gosta: Matic Supovec in Tajda Krajnc 19.30 Dom kulture Velenje Realisti SNG Nova Gorica, komedija, Beli abonma, A la Carte in izven 20.00 Plesni forum Celje_ Korpus: Liter of glitter/ Kričeče bleščeče avtorski plesni projekt avtorice in izvajalke Aje Zupanec PONEDELJEK, 20. 5. 19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje Večeri v atriju: Fantovska in dekliška ljubezenska pesem vokalni koncert ob dnevu odprtih vrat 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prekleti kadilci SNG Drama Ljubljana, za ponedeljkov abonma in izven 20.00 Narodni dom Celje Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje letni koncert TOREK, 21. 5. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Pomladni javni nastop učencev osnovne stopnje 3. in 4. razred, sledi 1. in 2. razred 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Koncert kitarskega orkestra ob 25-letnici delovanja 19.30 Narodni dom Celje Jože Kotar, klarinet in Luca Ferrini, klavir koncertni abonma 19.30 SLG Celje Emanuele Aldrovandi: Alarmi! abonma Torek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Prekleti kadilci SNG Drama Ljubljana, torkov abonma in izven SREDA, 22. 5. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Majski javni nastop učencev osnovne stopnje 7. in 8. razred, sledita 5. in 6. razred 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Videni: Zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo NAPOVEDNIK 23 predstavitev knjige ter pogovor z avtorjem dr. Danom Podjedom 18.00 Glasbena šola Velenje Vesele črne in bele tipke koncert učencev klavirja Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 19.00 Knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: KD Gotovlje in MPZ Gotovlje se predstavita ob 125-letnici obstoja in organiziranega petja Teden ljubiteljske kulture PETEK, 17. 5. 17.00 Športni park Šentilj_ Mladost v Šentilju glasbeno-plesna prireditev SOBOTA, 18. 5. 9.00 Titov trg Velenje Odprtje tedna ljubiteljske kulture 9.30 Stičišče Stanetove in Prešernove ulice v Celju na »zvezdi« Fran Razigran 5. festival uličnega gledališča celjskih osnovnih šol; v primeru dežja odpade 10.00 Ploščad pred Mestnim kinom Metropol Pihalni orkester z gosti promenadni koncert; v primeru dežja odpade 10.30 Stanetova ulica do Glavnega trga Parada Pihalnega orkestra Celje v primeru dežja odpade 10.45 Glavni trg Celje_ Naj se vidi in se sliši! odprtje 6. tedna Ljubiteljske kulture z nastopom Pihalnega orkestra Celje 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Sovica Oka lutkovna predstava avtorice Svetlane Makarovič; vstop prost 21.00 Pred Domom kulture Velenje A Tribute to The Beatles koncert PONEDELJEK, 20. 5. 20.00 Pred Domom kulture Velenje Tamburaška skupina Klinčeci koncert TOREK, 21. 5. 19.00 Gledališče Zarja Celje Čarovnik iz Oza predstava za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje SREDA, 22. 5. 18.00 Celjska kulturnica Literarno gostovanje ustvarjalcev iz drugih koncev in krajev dogajanje bodo z nastopom popestrili učenci in mentorji GŠ Celje; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 16. 5. 10.00 Velenjski grad Ob dnevu starejših prost vstop za upokojence v muzej na Velenjskem gradu 17.00 Mestna knjižnica Velenje 9. medgeneracijski festival: Veščine lepega vedenja predavala bo Barbara Polutnik Brusnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno pogovorna urica vodi: Silvo Pur 19.19 Mestna knjižnica Velenje Brazilija potopisno predavanje Žige Miklavca PETEK, 17. 5. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 9.00 Mladinski center Velenje Stari, novi bonton 9. medgeneracijski festival: likovna delavnica 11.00 Dom kulture Velenje Regijski zaključek natečaja Evropa v šoli 2018/2019 18.00 Vinska klet Zlati grič Slovenske Konjice Moj narcisek in jaz predstavitev knjige Katarine K. Valentini SOBOTA, 18 5. i.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom Velenje, mesto cvetja 10.00 Športni center Žalec 3, 2, 1 štart jadra Razpnimo 11.00 Galerija Velenje Mala šola karikature delavnico bo vodil karikaturist Nikola Dragaš iz Srbije; primerno za odrasle in otroke 11.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest predavanja in delavnice 10.00 do 18.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu tudi v nedeljo ob istem času 19.00 Vila Bianca Velenje_ Čej so tiste stezice večer poezije, petja in plesa 16.00 Pri Fontani piv Zeleno Zlato Žalec 3. maraton slovenskih folklornih skupin; Laško, Šentjur, Žalec, Vransko in Koper 16.30 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Kako postati vila/vilin delavnica za otroke z Ivano Ristić; vstop prost 17.00 Plesni forum Celje Korpus: Možnosti sodobnega plesnega izobraževanja v Sloveniji predstavitev SVŠGL in Plesne akademija Ljubljana; gostji: Aja Zupanec in Rosana Hribar 20.30 Špital za prjatle Celje Camino - pot z veliko začetnico predavata: Alenka in Robi Blazinšek; vstop prost NEDELJA, 19. 5. 1.00 Park pri paviljonu na Frankolovem Pomladni kramarski sejem PONEDELJEK, 20. 5. 13.00 Mestna knjižnica Velenje Pogovarjamo se slovensko krožek bo vodila Andreja Kac 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka delavnice, igre, pomoč pri učenju temelji Teritorialne obrambe in NLB predstavitev knjige, pogovor bo vodila mag. Alenka Gortan 20.00 Pred Domom kulture Velenje Tamburaška skupina Klinčeci koncert; v primeru dežja odpade TOREK, 21. 5. 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat 17.00 Mestna knjižnica Velenje Milan Gorjanc, polkovnik v pokoju z njim se bo pogovarjal Vinko Mihelak 16.00 Atrij in okolica Doma sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat 17.00 Mestna knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje Avstralija: avanturističen outback s 4WD campervanom potopisno predavanje Andreje Avberšek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: TD Žalec se predstavi ob 125-letnici društva 19.19 Mestna knjižnica Velenje Igor Omerza, Rado Pezdir: Kriminalni 17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Konoplja - dejstva in predsodki glede njene uporabe predava: Alenka Zapušek 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami gost: Anton Šeliga 19.00 Knjižnica Žalec Po poti ribičev ob portugalski obali potopisno predavanje N. Mulej SREDA, 22. 5. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik Dobrodelne prireditve 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Dobrodelni koncert za zbiranje sredstev za odpravo v Indijo Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI äl Ä Predstavili lahki električni avtobus GreenGo Na Ljubečni festival zelene mobilnosti V okviru projekta Rally Rotary Zelena Savinjska, ki je namenjen uveljavljanju trajnostne mobilnosti, je bila minuli konec tedna na Ljubečni celovita predstavitev električnih in hibridnih vozil, električnih koles in skuterjev ter drugih prihajajočih nosilcev mobilnosti prihodnosti. Na dogodku so predstavili tudi enega najbolj naprednih mestnih električnih avtobusov. ROBERT GORJANC Rotary Slovenija je s projektom Rally Rotary leta 2015 pripravil podlago za ustanovitev slovenske platforme zelene mobilnosti Edison, ki služi kot inovativen primer testnega okolja. »Znotraj njega nastajajo nove prebojne rešitve zelene mobilnosti z združevanjem podjetij, inštitutov, občin, vlade in rotary klubov, ki s tem predstavljajo pomembno socialno inovacijo,« je povedal dr. Iztok Seljak, direktor Hidrie holding in koordinator projekta Edison. Osmi Rally Rotary na Ljubeč-ni je v sodelovanju s partnerji, kot so BMW, Renault, Elektro Celje, Triglav, T2-Rotalabom/ GreenGo, Hidrio, Eles, Plan-net, Nomago, Remont in številni drugi, tako prerasel v pravi festival zelene mobilnosti. Na dogodku je Rotalab-Gre-enGo kot zagonsko podjetje Predstavitev električnega avtobusa je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Električni motocikli so bili mikavni predvsem za mlade. projekta Edison v sodelovanju z Nomagom predstavil enega najbolj naprednih mestnih električnih avtobusov, ekstra lahki e-bus GreenGo, ki lahko z enim polnjenjem opravi 300 kilometrov in je na primer v Budimpešti že vključen v mestni promet. »Ko govorimo o mobilnosti, že dolgo nimamo več v mislih zgolj premika od točke A do točke B. Naš dan je sestavljen iz različnih oblik mobilnosti, ki so vedno bolj povezane in prepletene. V Nomagu smo v zadnjih letih naredili velike in strateške korake pri razvoju mobilnosti v Sloveniji in regiji Alpe-Adria. Že ob ustanovitvi smo se odločili, da želimo biti vodilni tudi na področju zelene mobilnosti in v sodelovanju z vedno večjim številom razvoj- no naravnanih občin uspešno stopamo po tej poti,« je povedal mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor družbe Nomago, ki je tudi opravila testne vožnje novega mestnega modularnega e-avtobusa. Po njegovem prepričanju je za razvoj mobilnosti v Sloveniji zagotovo ključnega pomena, ali bomo znali povezati različne oblike mobilnosti in tako postaviti trdne temelje za prihodnost. »Vsa gibanja namreč kažejo, da pot do uspešnega javnega potniškega prometa leži v povezanosti različnih rešitev. Na primer v Celju sta uspeh in priljubljenost nedavno uvedenega mestnega potniškega prometa povezana tudi z njegovo usklajenostjo s sistemom javne izposoje navadnih in električnih koles, ki si ga deli večje število občin,« je še dejal Sandi Brataševec. Dogodek na Ljubečni so pripravili Rotary District 1912 Slovenija ter rotary klubi iz Ce- lja, Velenja, Žalca, Ajdovščine, Idrije in Medvod. ki so ob tem prispevali tudi sredstva v dobrodelne namene. Foto: GrupA Na Ljubečni je bilo mogoče videti tudi najnovejše izvedenke električnih avtomobilov. FOTO TEDNA Ko imaš občutek, da te opazujejo Foto: SHERPA EjSSs&aSfe^ ffisygsi: Љ- i - ш.шшшшшшшшшшшшшшшшшш шшшш ----------------------------------m M lil ai i,*Mi јшж ■i ijiiMiig «■■ ■I ■■■ «■m» ■-I-lllß Шрг II : LI ■■»■■■■' ihiiw »ffiiOi Asi. isssasi. ■viiflltata ■ |U! : ■■■■■■(TT- Efln тшшшвшш- шшшт ■■■ ■■■at «■■ Ii p:r iji Ж ii ■I g nikov" zaod Ted ni ko ve izgodbe Št. 20/ Leto 74 / Celje, 16. maj 2019 Na prireditvi Koza, zmaj in še kaj str. 36-37 Foto: GrupA Svetovni popotnik Mladi ustvarili film za Bronasta črno-bela Hutchinson v Celju str. 28 mlade str. 32 ekipa I. OŠ Celje str. 33 26 INTERVJU äl Ä Z Danijelo Brišnik o izzivih konservatorstva in bogastvu pod našimi tlemi »Varovanje dediščine zahteva pokončnega človeka« »Vsak dan posebej se borim s tem, da svoje delo opravim po etičnih standardih in normativih. Zato, ker se je čas močno spremenil. Lastnina postaja vedno bolj sveta, ljudje so vedno bolj nepotrpežljivi. Vedno več je pritiskov. Zato, da svoje delo opraviš na pravi način, moraš biti res pokončen človek,« o svojem delu pravi Danijela Brišnik, vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Odkar je zaposlena v konservatorskem poklicu, išče odgovor na vprašanje, zakaj ljudje z negodovanjem gledajo na sodelovanje z zavodom. Poudarja, da je njegovo poslanstvo ljudem pomagati in ne greniti njihovih življenj. TINA STRMČNIK Zaradi ljubezni do slovenskega jezika je razmišljala, da bi študirala novinarstvo. A splet naključij je odločil drugače. V drugem letniku srednje šole je začela delati kot vodička v Muzeju Velenje. V tej ustanovi so ji svetovali, naj izbere arheologijo, ji ponudili štipendijo in prvo službo. Terensko arheološko delo je zanjo nekaj najlepšega pri tej vedi in ji v zadnjih letih močno manjka. »Nič ne more nadomestiti fantastičnega občutka, ko pod strguljo zagledaš drobec preteklosti, ki ti začne pripovedovati zgodbo. To nas arheologe drži na terenu pozimi in poleti, tako v vročini kot v snegu,« pravi. Je bila vaša prva zaposlitev, ko ste bili sodelavka Muzeja Velenje, priložnost, da raziskujete predvsem domače kraje, Šaleško dolino? Absolutno. Rada poudarim, da sem zrasla v velenjskem muzeju, saj sem bila v njegovo delo vpeta od svojega 16. leta in vse do leta 1996, ko sem se za krajše obdobje zaposlila v celjski izpostavi Centra za srednjeveške študije Univerze v Ljubljani. Kot arheologinjo me je izoblikoval prav muzej. Kot bistveno prednost vidim majhnost te ustanove, zaradi česar sem na začetku delala vse. Sama sem odšla na teren, izvedla topografijo, se pogovarjala z ljudmi, odkrivala nova najdišča. Slednja sem raziskovala, opravila poizkopovalno analizo in na koncu pripravila razstavo. V vseh ostalih službah je takšnih priložnosti manj. Ena od prednosti je bila tudi, da sem v Muzeju Velenje delala z izjemno ekipo - s tremi mušketirji. To so Jože Hudales, Damijan Kljajič in Tone Ravnikar. To je bila šola za vse življenje. Kako je bilo iz muzealskih vod stopiti na pot konservatorstva? V življenju se mi očitno dogajajo naključja. Prehod iz muzeja pod okrilje fakultete, v bolj znanstvenoraziskovalne vode, se mi je pač zgodil. Tam sem se našla. Po spletu okoliščin se je ta služba končala. Zelo kratek čas sem bila nato med »svobodnjaki«, opravljala sem delo terenske arheologinje. To mi je sicer ustrezalo, a je bilo naporno biti vse dni v tednu na terenu in to po celotni državi. Ko se je v zavodu pokazala priložnost, sem jo sprejela. Priznam, da sem takrat mislila, da je to začasna rešitev, le ena stopnička do zaposlitve na področju, ki sem ga bolj poznala. Januarja letos pa je minilo 20 let, odkar sem konservatorka. Morda marsikdo ne ve, da imate konser-vatorji, podobno kot velja za novinarje, svoj etični kodeks. Vaše delo še posebej usmerja prva točka, da na vas ne sme vplivati nobena sila, ki bi vas ločevala od ustrezne strokovne ravni dela in odločitev. Si skušajo več privoščiti investitorji, ki imajo denar in s tem večjo moč? Vsak dan posebej se borim s tem, da svoje delo opravim po etičnih standardih in normativih. Zato, ker se je čas močno spremenil. Lastnina postaja vedno bolj sveta, ljudje so vedno bolj nepotrpežljivi. Vedno več je pritiskov. Zato, da svoje delo opraviš na pravi način, moraš biti res pokončen človek. Je pa težko posploševati o tem, da so za pritiski le ljudje z denarjem. Dobre izkušnje imam tako z velikimi, močnimi investitorji kot tudi z navadnim človekom, ki želi zgraditi nekaj za svoje lastne potrebe. Iskanje možnosti, kako se izogniti pravilom, ni povezano zgolj s financami. Bolj kot to, koliko ima kdo pod palcem, šteje osebnostna drža. Je ljudem, ki živijo v starih mestnih jedrih, kot je na primer Celje, težko pojasniti, da je naloga zavoda ščitenje naše dediščine in ne omejevanje in nadzorovanje občanov? 20 let poskušam priti do odgovora, zakaj ljudje z negodovanjem ali s strahom sprejemajo naše sodelovanje. Naloge naše državne javne službe so spremljanje in usmerjanje po- segov v prostor, usklajevanje zahtev varstva dediščine in potreb lastnikov, upravljavcev, uporabnikov ter pomoč pri iskanju ustreznih tehničnih rešitev. Ljudje z druge strani to pogosto dojemajo kot omejevanje, kot nastopanje s položaja moči. Vsega tega ne olajša dejstvo, da zavod ne more z denarjem sodelovati pri določenih posegih. A tudi na tem področju se dogajajo spremembe. Vsaj za posege v naselbinsko in vrtno arhitekturno dediščino smo se uspeli s pristojnim ministrstvom dogovoriti za nekakšno rešitev. Na voljo so javni pozivi, kjer lahko ljudje pridobijo sofinanciranje za arheološke raziskave. »Na celotnem področju varstva kulturne dediščine v Sloveniji je premalo denarja. Zato se zahteve zavoda, ki so tudi finančno ovrednotene, ljudem zdijo problematične.« Kako nasploh vidite odnos, ki ga imamo ljudje do naše skupne kulturne dediščine? Vsak posameznik po svoje gleda na našo dediščino. Na nek način se zdi, da se odnos do kulturne dediščine vendarle spreminja in obrača v pravo smer. Seveda se vmes pojavljajo odstopanja, ko je v ospredju lastnina. To lahko vidimo že pri tem, ko ljudje za fasade svojih hiš izbirajo žive barve, kot jih poznajo pri Benet-tonu. Tu odnos do kulturne krajine seveda ni pravilen. V osnovi se ljudje vendarle poistovetijo s kulturno dediščino. Včasih žal samo do trenutka, ko bi morali vanjo vložiti lasten denar. Pred leti ste kot govornica na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku opozorili, da prepogosto spregledamo, da del dediščine nepovratno izginja. Da za njo ostajata le mrtva črka na papirju in arhivsko varstvo. Sliši se kar hudo. Je hudo in del dediščine res nepovratno izginja. A če moje besede neposredno poveževa s Celjem, del dediščine izginja tudi zato, ker mora mesto gledati naprej in ne samo nazaj. Razvoj je vedno terjal neke spremembe. Če razvoja ne bi bilo, danes na primer ne bi mogli občudovati cerkva, ki so primer raščene arhitekture. To pomeni, da so jih na primer zgradili v romaniki, jih nato spreminjali v gotiki in barokizirali v baro- ku. Tisto, kar je problematično, je, da včasih ne znamo poiskati pravih rešitev, ki bi na ustrezen način združevale staro z novimi potrebami. Vam je še posebej blizu arheološka kulturna dediščina. V Celju nanjo izvajalci del naletijo skoraj kjerkoli, kjer zasadijo lopato. Je to blagoslov ali prekletstvo? Zame kot arheologinjo je to seveda blagoslov. Če bi rekla karkoli drugega, bi bilo bogokletno. Še po vseh teh letih me namreč zaščemi, ko pod lopato na dan pogleda arheologija. Se pa v vlogi odgovorne konservatorke in vodje celjske območne enote za varstvo kulturne dediščine zavedam, da za investitorja to predstavlja problem. Najdbe namreč lahko pomenijo časovne zamude, logistične in tehnične zaplete, nenazadnje to pogosto spremlja tudi velik finančen zalogaj. Z leti sem se naučila, da se z dialogom večinoma da najti rešitev, ki je ustrezna za obe strani. In glede na to, da sta antična Celeia in srednjeveško Celje glede ostalin posebna tako po bogastvu, ohranjenosti ter količini arheoloških najdb, so najverjetneje tudi raziskave sorazmerno zapletene. V Celju arheološke najdbe izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij, najdišče je nasploh zelo zahtevno, ima izjemne globine. Arheološke ostaline segajo od treh metrov in pol do približno sedmih metrov pod zemljo - toliko je globina na območju pri glasbeni šoli. Zato je zahtevneje varovati izkope, zagotavljati varnost za sodelujoče, organizirati odvoze, skladiščenje ... To je res pravi zalogaj in nekaj povsem drugega, kot če celotne raziskave opraviš na globini poldrugega metra pod površjem. Po drugi strani imamo prav zaradi omenjenih globin razstavišče Celeia - mesto pod mestom. Prav tako bomo lahko imeli krasno predstavitev najdb na Muzejskem trgu. In čeprav bodo pod njegovim površjem predstavljene najdbe evropske razsežnosti, vloga trga ni v ničemer okrnjena. »Del dediščine izginja tudi zato, ker mora mesto gledati naprej in ne samo nazaj. Razvoj je vedno terjal neke spremembe.« Kakšen je občutek, ko spremljate take izjemne najdbe, kot so omenjeni del rimske vile in freske na Muzejskem trgu? Pravzaprav ne gre za spremljanje, ampak za tesno sodelovanje več ustanov in posameznikov - Pokrajinskega muzeja Celje, Restavratorskega centra ZVKDS, naše območne enote, posameznih konservatorjev, tujih strokovnjakov, ki nam pomagajo, gradbenih izvajalcev in projektanta Nandeta Korpnika. Vsega tega ne bi bilo brez podpore Mestne občine Celje. Gre za iskanje rešitev za množico izzivov, dilem in težav. Tako velike zgodbe ne bi mogli pisati brez dela z roko v roki, čeprav se vsi omenjeni vedno ne strinjamo. Še en podoben projekt, ko ste s kolegi kulturno dediščino približali čim širšemu krogu ljudi, je paviljon, ki na Glavnem trgu prikazuje rimsko vilo z mozaiki. Za sodelovanje pri tem projektu ste s sodelavko prejeli Steletovo priznanje. S sodelavko Marjano Krumpestar sva priznanje prejeli za konservatorski del projekta. Pri njegovi uresničitvi je sodelovala podobna zasedba strokovnjakov kot pri najdbah na Muzejskem trgu. Vsi skupaj smo za izveden projekt prejeli še priznanje Slovenskega arheološkega društva. Mislim, da se v Sloveniji doslej še ni zgodilo, da bi en projekt v enem letu »pobral« nagrado dveh domačih društev na področju varstva kulturne dediščine. Mislim, da bi vsi skupaj morali biti na to ponosni. Kaj bi bilo treba narediti, da bi bila tovrstna odkritja bolj prepoznavna v slovenskem in širšem evropskem prostoru? INTERVJU 27 Odgovor se skriva v moji zadnji misli - bolj ponosni bi morali biti, se zavedati, da je paviljon na Glavnem trgu res nekaj izjemnega in posebnega. Ljudje omenjeni paviljon že obiskujejo, predstavitev najdb jih zanima. Kljub temu predstavitev ponuja neverjetne priložnosti, ki jih še ne znamo povsem izkoristiti. Bistveno premalo izkoriščamo njen strokovno-znanstveni potencial. Eni redkih v Evropi imamo mozaike predstavljene na mestu odkritja, in situ. Mozaiki so v nadzorovani atmosferi in spremljamo lahko, kaj se z njimi dogaja. To je nekakšen inkubator, v katerem bi se lahko učila evropska strokovna javnost. Tovrstnih okoliščin v takšnem podnebnem pasu, kjer so temperaturna nihanja zelo velika in kjer sta zraven še svetloba in vlaga, ni veliko. Ne bi zadoščalo, da bi tuje fakultete enostavno povabili v Celje in tako bolje izkoristili omenjeni strokovno-znanstveni potencial paviljona? »Dokler mesta nimajo vsebin in dokler se ljudje družijo na obrobjih, v nakupnih središčih, bodo mrtva.« Manjka nam predvsem upravljavski načrt, kar je težava skoraj povsod po državi. V zavodu se trudimo in pripravljamo njegov osnutek. To v primeru paviljona na Glavnem trgu pomeni, da bomo vedeli, v kakšnih primerih je za kakšen izziv odgovoren naš zavod, kdaj restavratorski center, kdaj formalni upravnik, kdaj občina. Za izvajanje upravljavskega načrta bo treba na letni ravni zagotoviti določeno vsoto denarja, enkrat letno narediti nadzor in popis potrebnih del. Upravljavski načrt si pravzaprav želimo za celoten projekt Celeia Antiqua, ki so ga zasnovali v Pokrajinskem muzeju Celju in zanj skušali pridobiti evropski denar. To jim doslej še ni uspelo, a projekt skušamo obuditi. Priprava načrta je za našo obstoječo kadrovsko zasedbo težka, saj gre za zahteven dokument. Sodelavci zavoda v okviru mednarodnega projekta Ruins sodelujemo tudi pri pripravi upravljavskega načrta za grad Šalek. Sicer upravljavski načrti doslej obstajajo le za redke arheološke parke, na primer za park Emona in Simonov zaliv, a tudi za mali šoštanjski grad. Kateri so tisti zadnji, sveži projekti, ki so vaš največji izziv na delovnem mestu? Še vedno smo močno vpeti v dogajanje na Muzejskem trgu, naša območna enota zavoda sodeluje pri obnovi Celjskega doma in Generatorja. Nasploh nam dela ne manjka, saj spremljamo posege v 36 občinah, projektov je zelo veliko. Med pomembnejšimi nalogami je uresničitev dela konservatorskega načrta v Kartuziji Žiče. Tako lokalna skupnost, pristojno ministrstvo kot naš zavod si želimo, da bi tamkajšnje dogajanje prestavili z mrtve točke. To si spomenik državnega pomena absolutno zasluži. Glede na to, kako propada, je njegova obnova nujna. Je tudi v Šoštanju, kjer živite, kakšen pomemben drobec dediščine, ki skriva zgodbe in si zasluži podrobnejše raziskave? Starejših, na primer antičnih najdb je odkritih bistveno manj kot v Celju, saj sistematične raziskave niso bile opravljene. Je pa srednji vek, meni najljubši del arheologije, vsepriso-ten. Za letos je predvidena obnova Trga bratov Mravljakov, osrednjega zgodovinskega trga pod gradom Šoštanj. Zato pričakujem kakšno lepo srednjeveško najdbo. Če sva bili doslej zazrti v preteklost, je ena od trenutnih težav Celja, da v mestnem središču vlada mrtvilo. Tudi v Šoštanju skuša občina obuditi dogajanje na omenjenem Trgu bratov Mravljakov. Kakšna se vam kot strokovnjakinji za varstvo kulturne dediščine zdi prava pot pri tem? Najbolj običajni koraki pri oživljanju mestnih jeder so obnova javnih površin, ureditev urbane infrastrukture, gradnja kolesarskih stez, polnilnic. A dokler mesta nimajo vsebin in dokler se ljudje družijo na obrobjih, v nakupnih središčih, bodo mrtva. Tudi poskus umikanja prometa iz mestnih središč je treba natančno premisliti. Čeprav si v starem mestnem jedru pešci ne želimo »slalomirati« med avtomobili in ostalim prometom. A kako do primernih vsebin? Najbrž to niso le trgovine? Med mestotvornimi vsebinami so lahko tudi prodajalne, čeprav imajo včasih prizvok komercialnega. V francoskem Carcassonnu obstajajo kopica butičnih trgovinic, vrvež, življenje, torej tudi takšne vsebine niso nujno slabe. Ne vem, zakaj se na obrobja umikajo knjižnice, saj gre za ustanove, ki sodijo v mesto. Tja sodijo tudi glasbene šole, prostori raznih društev, vsebine za mlade, da dogajanja ne iščejo drugod. A čarobne palčke ni. Recepti, ki so se za pozitivne na primer izkazali v prestolnici, niso nujno uspešni v drugem malem okolju. Dobro se je pogovarjati z lokalno skupnostjo, vprašati, kaj si želijo domačini, kaj pogrešajo, kaj jim manjka. Po drugi strani je treba razmisliti o tem, kaj prinaša to, da si posamezniki prilaščajo javne površine. »Nekdo, ki se čuti meščana, ki se zaveda prednosti in slabosti življenja v mestu, ne bo zaprl nekega prehoda, zato ker vodi po njegovi lastnini. Tudi ne bo norel zaradi tega, ker mu ni všeč izbor glasbe na prireditvi na bližnjem trgu.« Koliko se v poklicne vode, arheološke in zgodovinske, spuščate doma? Glede na to, da je vaš partner zgodovinar dr. Tone Ravnikar? Najine razprave so burne. Niso več tako zelo pogoste kot pred leti, a še vedno se najino mnenje kreše. Imam to srečo, da je Tone strokovnjak za srednji vek. Kjer meni zmanjka zgodovinskega znanja, nastopi on. Ni pa nujno, da se kot zgodovinar in arheologinja strinjava. Lahko sploh odložite svoja »profesionalna očala«? Kako hodite po tleh, ko veste, da se povsod skrivajo še neodkrite reči? Fino je. Potem o tem predavam sinovo ma, starima 16 in 19 let, ki me imata obča sno že vrh glave. A vidim, da moja predavanja vendarle obrodijo sadove. Imata privzgojen odnos do kulturne dediščine, imata znanje. Konservatorskih očal seveda ne morem nikoli popolnoma odložiti. Otroka sicer ubirata drugačno pot od naju z možem. Mlajši je gimnazijec, starejši študira razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kako je z vašo ljubeznijo do rastlin? Nisem vrtnarka, saj mi tega ne omogočajo bivalne razmere v Šoštanju. Zaradi alergij je mož pred leti iz stanovanja odstranil vse lončnice, razen kaktusov. Nanje nisem alergična. Zdaj imam krasno zbirko, tudi takšne, stare trideset ali štirideset let. Ker so tako veliki, so skoraj že nepremičnine. Moja oaza miru je balkon. Tone pravi, da gojim rože za sosede, a to mi je v veselje (smeh). Glede na vašo ljubezen do dediščine in rastlin je vaša priljubljena točka tudi dvorec Gutenbüchel ... Ta dvorec je speči princ, ki še ni našel princese, ki bi ga zbudila. To je misel kolegice, arhitektke Mateje Kumer, ki tam v sodelovanju z Občino Šoštanj pripravlja razstave. Slednje so balzam za dušo in oči ter da jejo upanje, da bomo vendarle uspeli ohraniti to dediščino. Sicer je sprehod od mojega doma do dvorca krasna večerna rekreacija. V enem od intervjujev šoštanj-skega Lista sem prebrala, da ste po duši Evropejka in da želite prepotovati Evropo po dolgem in počez. Kako vam to uspeva in kakšni so cilji za preostanek letošnjega leta? Potujem manj, kot bi si želela. Letos smo se dogovorili, da bi se na dopust na Portugalsko še odpravili v družinskem krogu. Upam, da nam bo to uspelo, kljub temu da imata sinova vsak svoje obveznosti. Ce bi se v nekem trenutku morala preseliti, bi izbrala prav omenjeno državo, njen osrednji del ob Atlantiku. To državo bi izbrala zaradi pokrajine in ljudi. Tam se lahko zazreš v morje in se ti oči in duša nikjer ne ustavijo. Foto: SHERPA Danijela Brišnik iz Šoštanja je od leta 1999 zaposlena v celjski območni enoti Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, od leta 2014 jo tudi vodi. Prej je bila zaposlena v Muzeju Velenje in Centru za srednjeveške študije Univerze v Ljubljani. Za svoje sodelovanje pri postavitvi paviljona, ki na celjskem Glavnem trgu prikazuje rimsko vilo z mozaiki, ji je Slovensko konservatorsko društvo podelilo Steletovo priznanje. Del kulturne dediščine, ki ji je najbližji, je arheološka kulturna dediščina. Njeno najljubše obdobje arheologije je srednji vek. Ko je pred 20 leti stopila na pot konservatorstva, so ji kolegi v roke dali etični kodeks konser-vatorja. Prva točka kodeksa, ki govori o neodvisnosti dela konservatorja, se je zasidrala v njeno zavest in v skladu z njo se trudi delati ves čas. 28 REPORTAŽA novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 »Imam zelo zanimivo življenje in to sem vedno želel. Ni pa vse za vse. Predstavljajte si zmedo, če bi bili vsi takšni, kot sem jaz. Zato sledite svoji poti, poiščite tisto, kar vas veseli, svojo pot, in potem jo tudi prehodite. Vsak na svoj način.« »Izjemno smo bili veseli njegovega obiska. Njegov odnos do okolja in narave je občudovanja vreden. Opozarjanje na pravilen odnos do narave in vsega lepega, kar nas obkroža, je zelo dobrodošlo in še kako prisrčno,« pravi direktor PGE Celje Janko Požežnik, ki je s svojo ekipo Martinu omogočil, da je nekaj noči prespal pri celjski poklicni gasilski enoti. Svetovni popotnik Martin Hutchinson se je ustavil tudi v Celju »Imate krasno deželo, le bolj družabni morate biti!« Celjski poklicni gasilci so imeli pretekli teden zanimivega gosta. 57-letni Martin Hutchinson, včasih je bil tudi gasilec, je iz britanskega Manchestra. Pred več kot desetimi leti si je zadal zanimivo nalogo. Prehoditi je nameraval številne države in vmes želel le opazovati svet in ljudi osve-ščati o pomenu varovanja in spoštovanja okolja. In želja se mu je uresničila. Za njim je, ne boste verjeli, krepko več kot 20 tisoč prekolesarjenih ali prehojenih kilometrov. Ne samo po Evropi, ampak tudi po Ameriki. Nekaj dni je bil v Celju nastanjen v enoti celjskih poklicnih gasilcev. SIMONA ŠOLINIČ »Kaj bi storil, če bi na poti spoznal ljubezen svojega življenja? Saj sem jo. Ima štiri tačke ... (smeh) V resnici ne iščem partnerke. Če bi mi prišla na pot, bi morda lahko ostal v neki državi, tudi v Sloveniji. Čeprav priznam, da bi potreboval kar nekaj časa, da bi se navadil na socialno okolje, na ljudi. Res morate biti bolj odprti. Lahko pa bi živel v Sloveniji, da. Ker je čudovita.« Martin v mestih išče prenočišče največkrat pri gasilcih. Tudi sam je bil včasih v tem poklicu. Gasilci ga ponavadi povežejo z lokalno skupnostjo, kamor ga nato povabijo na predavanje v različne ustanove. Včasih prenoči tudi v šolah, župniščih ali tudi pri lokalnih prebivalcih. Povsod ga lepo sprejmejo, še doda. Na prvi pogled je Martin dokaj nenavaden človek. V pogovoru z njim človek hitro spozna, da je izjemno inteligentna oseba, ki premore več življenjskih izkušenj in vrednot kot marsikdo drug. Njegova misija se je začela pred več kot desetimi leti. Hoja ga je sproščala, nato je v njej našel navdih, da je prehodil številne države. Nato si je nabavil nekoliko nenavadno štirikolesno kolo. V svoji svetovni popotniški misiji ima posebno poslanstvo. Tisto, na katero družba prevelikokrat pozablja - opozarjanje na varovanje okolja, narave in na uživanje v tem, kar imamo. V Celje je prišel iz Ljubljane. V teh dneh bo nadaljeval pot v Avstrijo, nato na Madžarsko in Hrvaško. Vmes predava o okoljevarstvu mladim v šolah, kamor ga povabijo. V zadnjem času je tako predaval že v skoraj sto šolah v okoliških državah in Sloveniji. Martin želi mladim sporočiti predvsem, da je preveliko potrošništvo tisto, ki lahko vodi v pogubo. »Ozrite se okoli sebe, poglejte lepoto sveta, začutite jo, takrat bo vaše spoštovanje Zemlje večje. Ko si hvaležen za to, kar imaš, znaš lepše živeti,« jim sporoča. In ne samo njim. Vsem, ki jih sreča na svoji poti. Štirinožni sopotnik Martin ne potuje sam. Poleg njega je namreč Star- sky. Petletni psiček, ki mu pomeni ogromno. »On je del mojega poslanstva. Ljudi nasmeji, zaradi njega hitreje navežejo stik z menoj. Razume moje poslanstvo, ne boste verjeli, po tleh pobira plastične steklenice, da jih lahko vržem v koš za smeti,« razloži Martin. Nujni poti sta se srečali na ulici na Portugalskem, ko je imel Starsky dve leti. »Bil je zapuščen, sam. Rekel sem mu, naj gre z menoj, in je šel. Z menoj je bil od takrat med dijaki na predavanjih, bil je že na različnih televizijah, radijskih postajah. Je enostavno del mene in mojega življenja,« z nasmehom še doda sogovornik. Čudoviti gozdovi Nad Slovenijo je navdušen, a kljub temu meni, da smo ljudje premalo odprti. »Vaša država je čista, čudovita, popolna. A opažam določene stvari. Ne vem, zakaj kupujete vodo v steklenicah. Če je ne bi, bi za okolje storili veliko, saj je vaša voda dobra. Paziti morate tudi na mlade generacije, da ne bodo odhajale v tujino. Imate vso to lepoto, ki je nekateri ne vidite, nato nekateri odhajajo v tujino in šele ko se vrnejo, opazijo, kaj Slovenija premore. Živite v čudoviti deželi, toda ljudje niso tako socialno odprti. Zdi se mi, da ste preveč zadržani. Morali bi se več smejati, ker nimate razlogov, da se ne bi smejali in bili dobre volje. Bil sem v Italiji, kjer imajo več kriminala, bolj onesnaženo okolje, ampak ljudje so veliko bolj družabni in veseli. Včasih imam občutek, da so ljudje tukaj jezni, ko jih pozdravnim, ker se ne na-smejijo. Imate pa vse razloge za dobro voljo. Izkoristite to, saj je vaša dežela neverjetno lepa,« dodaja. Omeni, da imamo čudovite gozdove. »Morate se zavedati, da na zahodu ni povsod tako. In ta zahod počasi >prihaja< k vam. Zdaj imate še čas, da vi poveste drugim, kaj pomeni čista narava. Ker kasneje bo morda že prepozno. Izkoristite ta trenutek, ko imate še krasno okolje. To je vaša država, zdaj še lahko preprečite, da pride slabo k vam. Ne potrebujete tega.« »Glejte samo naprej!« V Sloveniji je sicer že bil pred davnimi leti, ko je bila naša dežela še del Jugoslavije. Toda z zgodovino se ne obremenjuje. »Niti se ne pozanimam veliko o državi, v katero me zanese pot. Ker živim za danes. Rad imam avanturizem in sprotno raziskovanje države, v kateri se v določenem trenutku nahajam. Tudi za Celje nisem načrtoval, da bom v njem ostal tri dni, a sem.« Pri tem je navdušen nad tem, da Slovenija nima ravno veliko prebivalcev. »Menim, da manjša kot je družba, manjši so problemi. Manchester, od koder izhajam, ima štiri milijone ljudi, Slovenija jih ima dva milijona. Potem slišim, da mladi od tu odhajajo, kar ni prav. Vaša dežela ne potrebuje ljudi od drugod, da se priselijo sem. Nekaj že, vendar se mi zdi, da to ni potrebno,« meni Martin. Pri vseh prekolesarjenih in prehojenih kilometrih na izredno negativne izkušnje ni naletel. A pravi, da ne gre za slabe in dobre stvari. Vse je zanj le izkušnja. »Pred desetletji sem se zavestno odločil, da ne bom imel otrok. Videl sem, da jim ta svet morda ne bi ponudil toliko dobrega, kot bi si želel. Zdaj se s tem ne obremenjujem. Imam sorodnike, ki prav tako potujejo po svetu. Zato razumejo, zakaj sem se tudi jaz tako odločil.« »Prvi dan, ko sem prišel v Ljubljano, je deževalo. Na cesti so me ustavili policisti in mi zaradi prekrška izrekli globo. Počutil sem se, kot da sem storil kaznivo dejanje, vendar sem hkrati upal, da mi bodo izrekli le opozorilo, saj mesta nisem poznal. Želel sem le čim prej priti nekam, kjer se bom ustavil in prenočil. A kazen sem sprejel, saj sem dobil občutek, če jih bom poskušal prepričati, naj mi izrečejo le opozorilo, da me bodo samo še strožje obravnavali. Dojel sem to kot nepravično, ampak, kot sem rekel, zame je to le izkušnja. Nimam zato slabega spomina na Ljubljano. Je pa res, da so se drugod policisti z menoj tudi fotografirali in se pogovarjali. V Ljubljani pa so bili policisti res strogi,« opisuje dogodek iz prestolnice. Ne glede na vse Martin gleda samo naprej. »Ravno to poudarjam povsod. Nihče ne bi smel živeti v preteklosti, če je ta trenutek srečen, je to najpomembneje. Pusti odprta vrata prihodnosti, ker je vedno prostor za nekaj novega. Nikoli ne smeš biti zapornik preteklosti. Nikoli,« še doda. Martin ima tiho željo, da bi svojo misijo končal leta 2030 v Avstraliji. Toda zaradi zanimivih dogodivščin na poti se danes ne obremenjuje več s tem, da bo tistega leta ravno v deželi »tam spodaj«. Prepušča se vsakodnevnim doživetjem in pravi, da ni nujno, koliko kilometrov bo še prehodil in prekolesaril. »Živim za danes,« dodaja. Foto: GrupA PORTRET 29 S svojo življenjsko sopotnico Goldy in prijateljem Fritzem Morgenthalerjem je odšel na dolgo študijsko potovanje v Afriko, kjer so raziskovali tamkajšnje kulturno okolje in duševnost neevropskih ljudstev. Kot rezultat raziskovanja je najprej izšla knjiga Belci preveč razmišljajo (1963) in nato še knjiga Boj se svojega bližnjega (1971). Obe knjigi veljata za klasiko etnopsihoanalize in sta bili prevedeni v številne jezike. Deset let od smrti znanega zdravnika in psihoanalitika Paula Parina Iz Novega kloštra naokrog po svetu Zadnji lastniki graščine Novi klošter v Založah pri Polzeli pred drugo svetovno vojno so bili člani bogate judovske družine Parin, iz katere je izhajal znan zdravnik in psihoanalitik dr. Paul Parin. V graščini je preživel prvi dve desetletji svojega življenja. Odraščanje in mladostniška leta v Sloveniji je kasneje opisal v knjigi Zanesljiva znamenja spreminjanja. Spomin nanj je po vseh teh letih še vedno živ tudi po zaslugi Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je ob desetletnici njegove smrti - umrl je 18. maja 2009 - v Novem kloštru pripravila spominski večer. SPELA OZIR Oče Paula Parina je izhajal iz izredno bogate judovske družine, ki se je v drugi polovici 19. stoletja naselila v Trstu in ustanovila uvozno družbo za kavo. S trgovsko mrežo se je razpotegnila čez vso dvojno monarhijo vse do Budimpešte. Z delom premoženja je na začetku 20. stoletja kupila graščino Novi klošter v Založah pri Polzeli. In zakaj je izbrala ravno njo? Med Dunajem in Trstom Paul Parin svojega očeta Ota v knjigi Zanesljiva znamenja spreminjanja (1980) opisuje kot poklicnega »play- boya«, znanega lovca, jezdeca in jadralca, ki je vedno skrbno pazil na svoje kava-lirstvo sredi damskega sveta opere in kabareta na Dunaju, v Trstu in Parizu, kjer naj bi imel povsod samsko stanovanje s služabnikom. Na enem od sicer redkih obiskov doma mu je njegova mama glede na njegov bled obraz predlagala, naj si kupi posestvo, kjer bo na svežem zraku in ob zdravem mleku spet dobil zdravo barvo. Privolil je pod pogojem, da posestvo ne bo predaleč od južne železnice med Dunajem in Trstom ter da bo imel v okolici lasten lovski revir. In tako je družina leta 1901 kupila graščino v Založah, ki si jo je, ko se je Oto Parin kot štiridesetletnik odločil, da si ustvari družino, izbral za sedež družine. Dr. Paul Parin, utemeljitelj etnopsihoanalize, je otroška leta preživel v Novem kloštru v Založah pri Polzeli. Njegov oče je bil iz bogate judovske družine, lastnice uvozne družbe za kavo v Trstu. V začetku stoletja je kupila graščino Novi klošter, v kateri je Paul preživel prvi dve desetletji svojega življenja. Brezskrbna igra ob ribnikih Paul Parin se je rodil leta 1916 in na posestvu preživel prvi dve desetletji življenja. V Novem kloštru je med obema vojnama vladal graščak, Paulov oče, pod njim je bil oskrbnik, sledili so mlekar, gozdar in tako naprej vse do hlapca. Kot sin veleposestnika, švicarskega državljana judovskega porekla, s povsem kmečko okolico ni imel veliko neposrednega stika. Še posebej dobro se je spominjal gospodinje Mice in štirih ribnikov ob graščini, ob katerih se je igral. Imel je zasebnega učitelja, kasneje je gimnazijo obiskoval v Celovcu, od koder je tudi zaradi vedno bolj glasnega nacio-nalsocializma leta 1938 odšel študirat medicino v Švico, kjer je leta 1943 doktoriral. Z ženo Goldy Parin-Matthey se je kot prostovoljni zdravnik pridružil partizanom v Črni gori. Na lovu za očetovim avtom Po vojni si je želel z ženo obiskati Novi klošter in preveriti, kaj se je zgodilo z ljudmi iz tistih krajev. Dodaten motiv za to je bil očetov avto. Oče je namreč v začetku druge svetovne vojne z družino najprej pobegnil v Ljubljano in od tam v Švico. A z njegovim avtomobilom ni bilo nič. Dan pred njunim prihodom ga je v Ljubljani zasedla na novo sestavljena tankovska brigada. Pot sta morala naprej do železniške postaje v Šempetru v Savinjski dolini nadaljevati z vlakom, od koder sta nato pešačila do Novega kloštra, kjer so bile še kako prisotne posledice pravkar končane druge svetovne vojne. Grajski park je bil posekan, ostrešje gradu je bilo na dveh koncih požgano (maščevanje partizanov), posestvo izropa-no, brez živine, strojev in semen. Posestvo, ki je po vojni postalo narodna lastnina, je bilo polno beguncev. »Socializem je - kakor je bilo videti - v Sloveniji resnično izoblikoval novega, samozavestnega in marljivega človeka. Zato se nisem težko poslovil od krajev svoje mladosti in od ljudi v Novem kloštru,« je Paul Parin o povojnem srečanju z Novim kloštrom med drugim zapisal v knjigi Zanesljiva znamenja spreminjanja. V njegov spomin Leta 1946 se je naselil v Zürichu in se posvetil študiju nevrologije in psihoanalize ter imel svojo ordinacijo. Parin, ki je bil eden zadnjih učencev Sigmunda Freuda, je napisal približno štirideset knjig in strokovnih razprav. Nekaj njegovih knjižnih del si je mogoče izposoditi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Za Savinjčane sta zagotovo najbolj zanimivi že omenjena knjiga o njegovem otroštvu Zanesljiva znamenja spreminjanja in Vojna je in mi gremo tja, v kateri je opisal doživetja v medvojnem času v Črni gori. Med njegova širši javnosti bolj znana dela sodi Karakul, sedem zgodb in en faksimile. Medobčinska splošna knjižnica Žalec se že ves čas trudi ohranjati spomin nanj. Ob njegovi osemdesetletnici mu je leta 1996 pripravila praznovanje, ki se ga je udeležil tudi sam. Ob devetdesetletnici je bil že tako opešan, da v Slovenijo, kamor se je sicer pogosto vračal, ni več prišel. Kljub vsemu so mu v Novem kloštru pripravili rojstnodnevno slovesnost in se z njim slišali po telefonski zvezi. Nekaj časa kasneje je umrl, star 93 let. Zadnji lastniki pred drugo svetovno vojno so bili člani družine Parin. Po več desetletjih propadanja je graščino leta 2010 kupil Zavod Tromostovje iz Ljubljane, ki zgradbo postopoma obnavlja. Novi klošter je bil najprej samostan, nato graščina. Celjski grof Friderik II. ga je zgradil leta 1452 in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem. Približno tri desetletja kasneje so samostan napadli Turki. Potem ko je bil zaradi opustošenja prazen približno desetletje, je cesar Friderik IV. v njem ponovno ustanovil samostan. Kasneje je vanj udarila strela in zanetila požar. Začel je počasi propadati, dokler ga konec 18. stoletja ni razpustil cesar Jožef II. V 19. stoletjeu se je zvrstilo veliko lastnikov. Zadnji pred drugo svetovno vojno so bili člani družine Parin. 30 INTERVJU novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Pred celjsko premiero dokumentarnega filma o tabujevcih Vsi tabuji so nepotrebni, razen skupine Tabu »Ali dekleta za sosednjo mizo poslušajo tabujevce?« »Jih ne upam vprašati, če sploh poslušajo slovensko glasbo in hodijo še na koncerte,« je na začetku pogovora podvomil Tomaž Trop, kitarist skupine Tabu, član skupine že od 5. maja 1998, ko je skupina začela nastopati. BARBARA GRADIČ OSET Te dni si bo mogoče v določenih kinematografih ogledati dokumentarni film o eni najuspešnejših slovenskih pop-rok skupin, ki je v svoji več kot dvajsetletni karieri porušila kakšen tabu in naredila več kot dvajset uspešnic. Večino jih je mogoče še vedno slišati na radijskih valovih, so tudi pogost spremljevalec domačih zabav. Po vedno lepem številu obiskovalcev na koncertih lahko ustanovnemu članu skupine pritrdimo, da tabujevce ljudje še poslušajo in tudi zaradi njih hodijo na koncerte. Mladi in starejši. Zakaj ste se odločili, da boste ob 20-letnici delovanja svoje zvesto občinstvo nagradili z dokumentarnim filmom Zgodba za jutri? V vseh teh letih smo poleg nastopov posneli tudi precej zaodrskih trenutkov. Pojavila se je možnost, da to damo v širšo obliko. Želja režiserja Rudija Urana je bila, da v filmu ne bi govorili samo o lepih stvareh, ampak da bi se posvetili tudi vsem dramam, ki so se nam zgodile. Menjava dveh pevk je to zagotovo bila. Menjava vsakega člana skupine je stresna stvar, a pevke, ki stoji v prvih bojnih vrstah, je sploh zahtevna stvar za skupino. Zaradi tega je bil obstoj skupine pod vprašanjem. Nobena menjava ni lahka, a prva je bila najtežja. Nismo vedeli, ali bomo sploh obstali. Potrebovali smo kar leto, da smo naredili premik. Drugič je bilo lažje. Začetki skupine so se zgodili v Petrovčah v garaži. Kje so bila nadaljevanja? Kje je bil prvi koncert? V garaži smo posneli eno priredbo, nadaljevali smo v petrov-škem zaklonišču. Prvi koncert je bil manjši, na zasebni zabavi, ko nam je skupina Halo za nekaj pesmi odstopila oder. Na prvih koncertih smo igrali priredbe, a že od začetka smo želeli narediti nekaj svojega. Prvi preboj je bila priredba pesmi On. Prvi javni koncert smo imeli v poletnem času leta 1998 v Grižah pri Žalcu. Igrali smo dopoldne na glasbeni prireditvi Miš maš. Kako je koncertirati 20 let kasneje? Občutki so zelo podobni, mogoče le trema traja krajši čas. Razlika je pred koncerti in po njih. Včasih smo se zadržali malo dlje, zdaj gremo hitreje domov. Moja droga je adrenalin, je besedilo vaše pesmi. So koncerti vaša droga in ali bi lahko živeli brez njih? Težko. Ko imam kdaj naporne tedne s koncerti, si želim le nekaj miru. Teden ali štirinajst dni miru je super. Potem nujno potrebujem spet oder. Mislim, da nihče od nas ne razmišlja, da bi končal glasbeno kariero. Kako med vsemi uspešnicami izberete, katere boste igrali na koncertu? Imamo železni repertoar in poleg njega vedno vključimo aktualne pesmi. Imamo deset ali 15 pesmi, brez katerih naše občinstvo Precej in zelo dobro se občuti energija. Najboljši so koncerti, ko pred nami stoji približno do 500 ljudi in jih lahko premerimo z očmi. Ce je število večje, se osredotočimo na prve vrste. Ali obstajajo območja Slovenije, kjer vas bolje poznajo kot drugje? Od Maribora do Ljubljane je del Slovenije, kjer nas najbolj poznajo. Naši oboževalci hodijo po koncertih tudi drugod po Sloveniji. Včasih smo največ pričakovali s koncertov na domačen terenu, a ni nujno tako. Prelomen trenutek more. »Nastop na odru je flirtanje z občinstvom in to je del šovbiznisa. Vedno je treba ločiti zasebnost od javnega življenja.« Na vaših koncertih v prvih vrstah stojijo oboževalci različnih starosti. Res je in to nam je zelo všeč. Da imamo poleg današnje mladine še vedno veliko tistih, ki so naši oboževalci že od začetka in niso več rosno mladi. Je dober občutek, ko vidite in slišite, da znajo vaši oboževalci besedila na pamet? To je najlepše. Koliko se z odra sploh vidi občinstvo? INTERVJU 31 je bil podpis pogodbe z novo založbo Universal music. Koliko se je s tem spremenilo v vaši skupini? Mislim, da se niti s sodelovanjem s tako veliko založbo ni veliko spremenilo. Založba je samo podprla nekaj, kar smo že počeli. Če bi želeli prodreti v tujino, bi morali peti v angleščini in bi morali ustvarjati v tujini. Morali bi biti prisotni v drugi državi. Napisati bi morali tudi nova besedila? Seveda, ker je naša besedila težko zgolj prevesti v angleščino, poleg tega mislim, da je peti v maternem jeziku nekaj povsem drugačnega kot v tujem. Drugi občutki se porajajo ob tem. Kako nastaja pesem? Najprej nastane glasba, nato besedilo. Ker večino glasbe napišem jaz, se moram potruditi, da je Izto- Ali lahko med vsemi pesmimi izpostavite svojo najljubšo? To prepustimo našim oboževalcem, mislim, da nihče od nas nima svoje najljubše. Kot napoveste v napovedniku filma, je žar vašega ustvarjanja, da četudi se imate zelo radi, se malokdaj v vsem popolnoma strinjate. Ravno toliko smo različni, da to spodbuja kreativnost. Po 20 letih se je verjetno zgodilo že precej zanimivih stvari, tudi na odru. Je že kdaj zmanjkalo elektrike? Elektrike je že zmanjkalo, mislim, da je bilo to na prednovoletnem koncertu v Celju. Takrat smo malo improvizirali. Ko so uredili napeljavo, smo koncertirali dalje. Veliko je zanimivih stvari, včasih mogoče le »Lepo je, ko nam mlajši oboževalci pošljejo kakšno risbo. En oboževalec si je celo tetoviral na roko naše ime.« ku Melanšku osnutek vsaj približno všeč, da lahko nanj napiše besedilo. V redkih primerih je obratno. Poljubljena je pesem, ki jo pozna mlajša in starejša generacija. To je pesem, ki podira rekorde poslušanosti in prepoznavnosti med Slovenci. Katere energije so se morale »poklopiti«, da je nastala takšna uspešnica? Marsikatere. Osnova sta dobra melodija in dobro besedilo. Poleg tega je bila pesem predstavljena v pravem času. Pri Poljubljeni je bilo vse na pravem mestu. V zadnjih letih je vedno težje narediti uspešnico, ker si ljudje ne vzamejo časa in ne prisluhnejo besedilom in sploh glasbi. Vedno več je pesmi, ki so zanimive le dan ali dva, potem jih pozabimo. Pesem potrebuje čas, da se usede. Vedno težje je narediti hit in ostati na vrhu. kolega opazi nerodnost na odru. Pred mnogimi leti se nam je zgodilo, da sta se pevka Nina in tolkalist Primož zmotila. Iz tega sta naredila »štos«, za katerega smo vedeli le člani skupine. Ali ste kdaj razmišljali, da bi sodelovali s katero popolnoma drugačno glasbeno zasedbo? Ta razmišljanja so bolj ohlapna. Če bi imeli vedno isto pevko, bi mogoče iskali drugačne smeri. A z novo pevko pridejo nove kreativne smeri in ne potrebujemo posebnih sodelovanj. Potem je sreča za vas in za nas poslušalce, da redno menjujete pevke? Mogoče res. (smeh) Harmonike ne bo na vašem koncertu? Mislim, da še vsaj 50 let ne. Umetniki povedo, da največje uspešnice nastanejo, kadar se počutimo slabo ali odlično. Je podobno tudi pri glasbi? Kdaj so nastale vaše največje uspešnice? Navdihe vedno iščemo v naših osebnih življenjih. Angel je romantična zgodba, ki se je zgodila Iztoku, Poljubljena je zgodba z njegovo ženo, Pesek in dotik je bila poročno darilo za Primoža. Boste razkrili malo več? Člani skupine smo razmišljali, kaj bi mu podarili, in smo si zamislili eno pesem. Bila je dobra kombinacija Iztokovega besedila in moje glasbe. Naredili smo dve zgoščenki. Ena je bila za v avto, kjer so bile nevesta in družice, ter druga za avto, kjer sva bila ženin in jaz kot priča. Ko sva se peljala, sem dal v predvajalnik zgoščenko in povedal, da je to darilo tabujevcev za njegovo poroko. Bil je zmeden, kje smo jo posneli. Ko smo prišli do cilja in so stopile vse objokane ženske iz drugega avtomobila, smo vedeli, da smo naredili res dobro pesem. Kasneje smo jo posneli še enkrat v studiu. Ste dobili še kakšna druga povabila na poroke? Nekaj povabil je že bilo, a na koncu nismo prišli skupaj, ker načeloma nismo skupina za poroke. Kako ste izbrali ime skupine? Mislim, da je to Primoževo maslo. Na začetku smo bili nekaj časa brez imena. Priredba On je bila med poslušalci zelo priljubljena in tudi zaradi nje smo morali poiskati nujno eno ime. Beseda nam je všeč. S kakšnimi tabuji se ukvarjate vi? Oziroma kot pojete, da ni tabuja na celem svetu, ki ne bi zrasel le v tvojih očeh, razmišljate, da ... ... so vsi tabuji nepotrebni in so produkt človeštva. Podirate kakšne tabuje? Mislim, da smo že kakšnega. včasih se dogaja tudi kaj čez mejo okusa. Ne vem, kje ljudje izbrskajo telefonske številke, in potem kdo dobi čudno sporočilo. Posebna Evi- »V zadnjih letih je vedno težje narediti uspešnico, ker si ljudje ne vzamejo časa in ne prisluhnejo besedilom in sploh glasbi.« Menjava pevke je bila prelomnica in z njo ste porušili tabu, da skupina propade z menjavo pevke. Kaj pomeni za ostane člane skupine, ko se menjajo pevke? Zaradi ene bi se lahko porušil ves sistem? Ko Nina ni mogla več peti in je zapustila skupino, je z njo odšel tudi del ekipe. Da vse deluje, je potrebna širša ekipa. Če ne deluje vse, kot more, je bolje, če se poti razidejo. Zamere niso ostale? Kolikor jaz vem, ne, vsaj z Nino, ki je skupino pustila zaradi višje sile. Pri Tini je bilo malo drugačna zgodba, saj se je zaradi različnih pogledov odločila sama, da ne bo del ekipe. Vedno si malce prizadet, saj je skupina življenjski projekt in vse vzameš zelo osebno. A nikoli niso med nami ostale hude besede. Če pomislim, v Sloveniji ni ravno pogosto, da bi moška skupina imela žensko pevko? To so posebne energije. Res je. Imeti vokalistko v prvih vrstah, je prav posebna energija. Ali zaradi pevke dobite tudi moško občinstvo? Zagotovo imamo tudi zaradi naših izjemnih pevk mešane oboževalce. In kaj vse počnejo oboževalci? Veliko zanimivih stvari. Lepo je, ko nam mlajši oboževalci pošljejo kakšno risbo. En oboževalec si je celo tetoviral na roko naše ime. A »Nobena menjava ni lahka, a prva je bila najtežja. Nismo vedeli, ali bomo sploh obstali. Potrebovali smo kar leto, da smo naredili premik. Drugič je bilo lažje.« na oboževalka si vse zelo drugače predstavlja, kot je v resnici. Zeli biti na odru namesto Eve in ji pošilja čudne fotografije. Kaj počnejo starejša dekleta? Ko smo bili mlajši, so pogosteje prihajala v zaodrje. Zdaj smo starejši in smo se vsi umirili, vsi smo v razmerjih in imamo svoje meje, kaj se sme in kaj ne. Nastop na odru je flirtanje z občinstvom in to je del šovbiznisa. Vedno je treba ločiti zasebnost od javnega življenja. Zadnje čase se zdi zaradi vpliva družbenih omrežij, da nam je vse blizu in da je vse bolj osebno, a dejstvo je, da postajajo odnosi bolj brezosebni. Vse postaja bolj površinsko. A tabujevci ne pišete površinske glasbe. Krasno je, če ti uspe napisati pesem, ki je videti enostavna, a dlje ko jo poslušaš, bolj odkrivaš njene različne plasti. Imate posebne želje, kje vse bi lahko nastopili? Imamo srečo, da se nam želje kar uresničujejo. Eden od posebnih trenutkov je bil koncert v Križankah. To je bil koncert brez primere. Česa drugega si trenutno niti ne želimo oziroma nimamo v mislih kakšnega štadiona, na katerem bi nastopili. Koliko je možnosti, da boste nastopili na Balkanu? Če ne bomo peli v njihovem jeziku, nam koncert ne bo uspel. Tako da zaenkrat ostajamo na slovenskih tleh. Foto: Matevž Kocjan in arhiv skupine Tabu 't PI ojo 110 32 REPORTAŽA Št. 20, 16. maj 2019 Mladi ustvarili film za mlade Od knjižnih platnic do filmskega platna Mark Slatinek: »Zanimanje za sodelovanje pri ustvarjanju filma je precejšnje, saj mladi ne morejo biti vsak dan del česa podobnega. Težava je, da v Sloveniji takšni projekti zelo redko dobijo podporo filmskega sklada. To, da svojo idejo izpelješ do konca, zato ni mačji kašelj.« Ljubiteljski filmarji s Celjskega so ustvarili celovečerni film Julija, ki govori o težavah, s katerimi se med odraščanjem spopadajo mladi. V približno osemdeset-minutni izdelek so strnili skoraj tri leta dela in pokazali, da se da kljub skromnemu proračunu s predanostjo in z ustvarjalnostjo narediti zelo veliko. Izdelek so si lahko na filmskem platnu minuli konec tedna ogledali obiskovalci Kina Velenje. In z novega zornega kota spoznali številne kotičke v Šaleški dolini. TINA STRMCNIK Psihološka romantična drama govori o prepovedani ljubezni, zaradi katere najstnica Julija izgubi svoje prijatelje in položaj v družbi. Postane osamljena in depresivna, v psihiatrični bolnišnici se sooči z boleznimi, ki so še zmeraj tabu. Izvršni produ-cent in režiser Mark Slatinek iz Celja je snov za film črpal iz romana Pije Lucije Kralj. »Knjiga opisuje odraščanje najstnikov. Govori o tem, da lahko posameznik, ki je malo drugačen, hitro postane žrtev diskriminacije. Moje zanimanje je pritegnilo že to, da je zgodbo napisala najstnica in da so določeni deli pripovedi povzeti po resničnih dogodkih,« je povedal. Naslovnico knjige je ilustrirala študentka likovne pedagogike Saša Šižgorič iz Velenja, ki je bila izbrana tudi za glavno žensko vlogo, prevzela je tudi delo produ-centke. Sedma umetnost ji ni tuja, saj je igrala že v filmu Zadnji krog, nastopala je v muzikalih Jukebox in Aladin, a tudi v krajših filmih in vide-ospotih. »Igrala sem že prej, vendar nikoli pri filmu nisem sodelovala vse od ideje do postprodukcije in montaže. Najpomembnejša izkušnja se mi je torej zdela organizacija celotnega projekta. To je bilo nekaj povsem novega. Pri tem sem zrasla kot oseba.« S kamero na vrh skakalnice Saši ni bilo težko stopiti v čevlje glavne junakinje Julije. »Ne vem, kako to, da me izberejo za tako težke, depresivne vloge, saj sem sicer veselo dekle (smeh). Očitno so mi takšne vloge pisane na kožo,« je pojasnila. Z ostalimi igralci je začela besedilo vaditi pol leta pred snemanjem. Osredotočila se je na igro in se skušala povezati z značajem svoje vloge. Če je imela o svojem liku kakšno dilemo, se je lahko o njej pogovorila z avtorico knjige, s katero sta sicer že od malih nog družinski prijateljici. Najprej sta sicer razmišljali o gledališki igri, ko sta delo predstavili Marku, so se njemu pred očmi že od-vrtele ideje za nekatere kadre. Ker se roman dogaja v Velenju, so tam posneli večino prizorov. V filmu tako lahko med drugim opazimo Vilo Bianco, okolico šolskega in mladinskega centra, tamkajšnji hostel, igrišče, »Ogromno kadrov Režiser Mark Slatinek se je z ustvarjanjem filmov srečal v srednji šoli. Zanj sta najbolj dragocena »šola« sodelovanje pri konkretnih projektih ter delo z ljudmi, ki imajo več izkušenj kot on. smo posneli v Velenju. Mislim, da bi bil vsak Velenjčan, če bi si ogledal ta film, ponosen, da živi tu. Kadri so izpadli čudovito in film je lepa promocija mesta. Upam, da si ga bodo ogledali tudi drugod po državi,« je povedala Saša Šiž-gorič. Ko ni obilice opreme, se rodijo najboljše ideje. Prizore so ljubiteljski ustvarjalci snemali tudi na velenjski promenadi. promenado. Saši se je najbolj privlačna točka zdela velenjska skakalnica, kjer se jima je z igralcem glavne moške vloge Gašperjem Lenartom ponudil povsem drug pogled na mesto. Zeleno luč za snemanje je dal Smučar-skoskakalni klub Velenje, ustvarjalci so s pomočjo drona lahko od tam izvedli tudi nekaj preletov. Še ena od številnih fo-togeničnih točk je bil šoštanjski dvorec Gutenbüchel. Najtrši oreh denar V skoraj osemdesetih minutah filma, ki so ga gledalci lahko minuli konec tedna prvič spremljali na filmskem platnu, se skrivajo skoraj tri leta dela. Scenarij je 24-letni Slatinek pisal približno štiri mesece, nato je sledila organizacija avdicije, ki je trajala približno dva meseca in se je je udeležilo približno osemdeset ljudi. Nato so se ustvarjalci lotili organizacije snemanja. Kamere so poleti 2017 tekle 23 snemalnih dni. Zatem je bilo treba poskrbeti za postproduk-cijo - montažo, snemanje zvoka, barvanje in podobna opravila. Slatinek je sicer programer, ki razvija spletne rešitve in aplikacije. S filmsko umetnostjo se je prvič srečal pod okriljem Šolskega centra Celje, kjer je sodeloval pri snemanju celovečerca Vloga za Emo. Kasneje je reži-ral film z naslovom Zadnji krog, kjer je spoznal Sašo Šižgorič. Pri ustvarjanju filma Julija, ki je ničproračunski, je med največjimi izzivi izpostavil organizacijo snemanja, pridobivanje dovoljenj in iskanje sponzorjev. »Ker smo se projekta lotiti mladi, ki še nimamo veliko poznanstev, je bilo pridobivanje sponzorstev v obliki denarja eden najtrših orehov. Mladinski center Velenje nam je sicer takoj priskočil na pomoč in nam uredil, kar se je dalo. Stroški so seveda nastali in večino sem jih plačal iz svojega žepa. Končna številka je bila kar velik zalogaj za moj bančni račun.« Tudi drama lahko prikliče nasmeh Kaj pomeni, da je film snovala ljubiteljska in ne profe- sionalna ekipa? Sodelujočih, ki so pri snemanju sodelovali prostovoljno, ni bilo vedno najbolj enostavno prepričati, naj za projekt namenijo svoj čas. Tudi kakšno posamezno opravilo je terjalo več časa, kot če bi ga naredili bolj izkušeni filmarji, ki bolj vedo, kaj želijo in kako bodo to dosegli. A četudi je bila pot malo daljša, so cilj vseeno dosegli, je zadovoljen Slatinek. »Želeli smo namreč pokazali, da se da kljub skromnemu proračunu s predanostjo in z ustvarjalnostjo narediti zelo veliko.« Ker ekipa, ki si je nadela ime Planetovci, na voljo ni imela vse potrebne opreme, je do nekaterih zanimivih rešitev prišla sama. Da so ustvarjalci za nek kader dosegli primerno gibanje kamere, so na primer snemalca posadili na rolerje, medtem ko ga je nekdo vlekel nazaj. Dobršno mero iznajdljivosti so pokazali tudi pri snemanju tako imenovanih »fo-ley« zvokov - zvočnih učinkov, ki jih profesionalci s pomočjo sicer snemajo v posebnih studiih. Ustvarjalci filma Julija so našli vrsto predmetov, s katerimi so dosegli želene učinke odpiranja vrat, tipkanja po tipkovnici, zvoke iz prostora, in z njimi zvočno »pobarvali« svoj izdelek. Film so prvič prikazali v Kinu Velenje. In občutki po premieri? »Bilo je noro! Dvorana je bila polna, česar nismo pričakovali. Z Markom sva film pogledala že tisočkrat. Zdaj sva ga prvič videla na velike platnu in to doživetje delila z ostalimi. Zanimivo je bilo, da sva v dvorani ob ogledu drame slišala tudi smeh. Gledalci so se smejali življenjskim prizorom in bili navdušeni,« je povedala glavna igralka. Izvršni produ-cent bo zdaj skušal predvajanje filma urediti še v kateri od šol. Doseči dovolj dobre dogovore in urediti predvajanje v kinodvoranah po njegovih besedah ni najbolj enostavno. Zato razmišlja o objavi filma na spletu, kjer bi si ga lahko brez vsakega prispevka ogledalo čim več ljudi. Foto: Ustvarjalci filma Julija REPORTAŽA 33 Ekipa Black&White iz I. OŠ Celje odlična na svetovnem prvenstvu Bronasta črno-bela ekipa Izzivov polna pustolovščina, ustvarjalno skupinsko delo, življenjska izkušnja in občasno še pravo tekmovanje, vse to je program First Lego League (FLL). Ko o tem poslušaš navdušeno razlago šestih osnovnošolcev, članov ekipe Black&White iz I. OŠ Celje, verjameš, da ne gre le za besede na papirju. To, da so lahko zraven pri tako zanimivi dejavnosti, jim daje energijo še za vse ostale stvari, ki morda niso tako navdušujoče. fLl ne pomeni le razvijanja znanja s področja robotike in navduševanja za znanost. Kar je posebej zanimivo, je, da pri otrocih program spodbuja tudi vrednote, povezane z delovanjem v skupini. In vse to je več kot odlična popotnica za življenje. TATJANA CVIRN Če ob vsem tem prineseš še kakšen pokal s tekmovanj, je veselje toliko večje. Zadnji uspeh ekipe Black&White je res nekaj posebnega. Na svetovnem prvenstvu v tekmovanju FLL v Hou-stonu je aprila osvojila pokal za tretjo najboljšo ekipo v kategoriji skupinskega delovanja (Teamwork Award), kar je odličen rezultat v konkurenci 108 ekip iz 86 držav. Ekipo sestavljajo Alina Prtenjak iz 6. razreda, Anja Simić, Jurij Kumer in Tea Belak iz 7. razreda ter osmo-šolec Gašper Bervar in devetošolec Miha Kužner, vodita jo mentorja Žan Močivnik, učitelj računalništva in matematike, in Ingrid Zupanc Brečko, učiteljica angleščine in nemščine. Prosti čas za iskanje rešitev Mladi verjetno vseh pozitivnih plati svojega prostočasnega udej-stvovanja še ne dojemajo. A nekateri že priznavajo, da bodo prav nova znanja iz projekta FLL vplivala tudi na odločitev o nadaljnjem šolanju. Žan Močivnik pove, da so učenci iz prvih šolskih ekip danes že uspešni študenti tehničnih ved in da se vsi nekdanji člani ekipe še vedno radi vračajo. »Naša ekipa je že skoraj družina, vsi starejši člani nas pridejo pogledat na tekmovanja in priprave,« pravi mentor. Ekipo sestavljajo dekleta in fantje, ki so se v FLL vključili že v prvih razredih, ko so delovali še v sekciji Junior, ali pa jih je za sodelovanje navdušil kdo od starejših članov. A vsi, ki pridejo, ne ostanejo, saj, kot pravi Miha Kužner, niso iz pravega testa. Mnogi odnehajo, ko ugotovijo, da je v to dejavnost treba vložiti večino svojega prostega časa. Najbolj zavzetih to ne moti. Ostanejo tisti, za katere je to način življenja. V šolski računalniški učilnici, ki je hkrati prostor za ustvarjanje in vajo ekipe črno-belih, ostajajo skoraj vsako popoldne in prihajajo tudi ob sobotah in med počitnicami. Veliko je dela tudi doma in na terenu. Na šolski uspeh to ne vpliva, saj pravijo, da znajo tako še bolje razporediti svoj čas. Navdušenje mladih je nalezljivo, zato sta tudi mentorja ob takšni ekipi polna delovnega zanosa in ne moreta spati na lovorikah, ampak se tudi sama ves čas učita. Sedmo leto izkušenj V Sloveniji je program FLL znan osem let, sedmo leto ga izvajajo v I. OŠ Celje. Žan Močivnik je zraven od vsega začetka, ko je bil še sodnik na tekmovanjih. Pravi, da je lepota projekta tudi v tem, da premika meje med učiteljem in učencem. »Tu si res mentor, drugače se povezuješ z otroki in tudi v razredu je zaradi tega komunikacija drugačna.« Ingrid Zu-panc Brečko dodaja, da ji je projekt všeč tudi zaradi tega, ker spodbuja vrednote, kot sta prijaznost in sodelovanje v skupini, ter to, da mladi pridobijo vrsto veščin in spretnosti, česar se niti ne zavedajo. Sicer pa je njeno znanje jezikov dobrodošlo, ko gre ekipa na tekmovanja v tujino. Konkurenca na tem področju je vsako leto večja. »Prvo leto je bilo v Sloveniji 16 ekip, trenutno jih je 60 in v okviru regije Adria, kjer tekmujemo s Hrvati, Srbi in z Makedonci, je 80 ekip,« našteva Močivnik. Celjani so aktualni državni prvaki in prvaki regije Adria. Zato so se lahko udeležili prvenstva v ZDA. V Washingtonu odlični kot ekipa Tekmovanje v Houstonu je trajalo štiri dni, ob tem so si učenci lahko ogledali še sedež Nase, živalski vrt in naravoslovni muzej, kjer jih je vodila naša častna konzulka Sandra Wilkens. Potovanje jim bo za vedno ostalo v spominu tudi po spoznavanju drugih ekip, po srečanju z enim od ameriških astronavtov in po tem, da so se ves čas zabavali, se veselili in drugim razlagali, kje je Slovenija Člani ekipe Black&White z letošnjim pokalom s svetovnega prvenstva FLL v ZDA. Na panojih na šolskem hodniku so postavili na ogled fotografije dogajanja na prvenstvu in ob njem, vse to pa so sproti beležili tudi na svoji FB-strani. Z leve: mentorica Ingrid Zupanc Brečko, Tea Belak, Anja Simić, Jurij Kumer, Gašper Bervar, Miha Kužner, Alina Prtenjak in mentor Žan Močivnik (Foto: TC) Šolska miza za priprave in vajo ekipe, ki se je letos ubadala s temami, povezanimi z vesoljem. (Foto: TC) Na tekmovanju v Houstonu in kako se izgovori Celje. Posebne treme zaradi tekmovanja ni bilo. »Če je bil kdo živčen, smo mu pomagali ostali člani, sicer pa so bile vse ekipe prijazne zaradi vrednot, ki jih negujemo v okviru projekta, in so navijale druga za drugo,« je povedala Alina. Spodbujanje vrednot je sicer eden močnejših delov projekta FLL, kar pomeni, da se vse dogaja v dobrem vzdušju, na način, da se mladi naučijo ekipnega dela, sprejemanja drug drugega. Se torej nikoli ne sprejo? Morda se kdaj spričkajo zaradi različnih mnenj o strokovnih vprašanjih, a hujšega doslej ni bilo. Tudi zadolžitve so si že na začetku razdelili sami glede na različne sposobnosti in želje. Na tekmovanju se je to poznalo in zato ne preseneča tretje mesto za odlično sodelovanje ekipe. Premalo širše podpore Po vrnitvi domov kar malo pogrešajo nove izzive. Šele avgusta bodo dobili navodila za novo razi- Program First je razdeljen v štiri sekcije: FLL Junior, kjer lahko otroci od 1. do 5. razreda razvijajo zanimanje za tehniko in delo v skupinah, druga sekcija je FLL, v okviru katere razvijajo vrednote, projektni in robotski del. Tretji del je FTC, program za srednješolce, ki ga pri nas še ni, in četrti FRC, namenjen univerzam. skovanje v prihodnjem šolskem letu in za izdelavo robota, ki mu bodo zastavili naloge v povezavi s temo Mesto prihodnosti. Medtem se bodo učili programiranja in upali, da se bodo lahko veselili novih kosov za sestavljanje robota ali da bodo celo dočakali čisto svojo učilnico. Šola ima sicer veliko posluha za delova- Ingrid Zupanc Brečko: »Avgusta, ko je rok, da izvemo za novo temo, nama začneta zelo močno cingljati telefona, saj člani ekipe sprašujejo, kdaj lahko • I • VI* v • pridejo v šolo in začnejo sestavljati robota.« Na tekmovanju ocenjuje komisija štiri dele. Prvi je tehnični intervju, ko ekipa predstavi robota in morebitne inovacije. Drugi je robotska vožnja, ko roboti, ki so jih ekipe same sestavile, opravljajo različne naloge. Ekipa, ki opravi največ nalog v določenem času, je najboljša v tem delu tekmovanja. Pri projektu na izbrano temo, letos je bilo to vesolje, mora ekipa najti problem in ga rešiti na čim bolj inovativen način. Sodniki spremljajo tudi vrednote, in sicer gledajo, kako ekipa sodeluje, se obnaša, pomaga drugim, kako je navdušena. Žan Močivnik: »Naše ekipe se vedno vračajo s tekmovanj s pokalom, kar pomeni, da smo med najboljšimi 30 ekipami na svetu. Zlasti dobrodošle so izkušnje, ko mladi navežejo nova poznanstva z ljudmi s celega sveta, tako z vrstniki kot z znanstveniki.« nje FLL in prizadevanja ravnatelja Branka Močivnika pripeljejo v šolo tudi nekaj sponzorskih sredstev. A pri večjih finančnih zalogajih, kot je bila nedavna pot v ZDA, ki so jo morali sofinancirati starši otrok, bi bilo dobro, če bi pomagala tudi širša skupnost, saj gre za naložbo v prihodnost, česar se premalo zavedamo. »V tujini je praksa, da podjetje prevzame sponzoriranje projekta. Dobre univerze v ZDA iščejo kader na teh tekmovanjih in če si tekmovalec FLL, imaš velike možnosti tudi pri zaposlitvi, saj vedo, kakšen pomen ima ta program za razvoj družbe,« zaključuje Močivnik z upanjem, da se bo tudi pri nas kmalu premaknilo na bolje. Foto: arhiv I. OŠ Celje Presrečni ob novici o osvojenem tretjem mestu v ocenjevanju ekipnega duha. 34 FOTOREPORTAZA novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Zvoki in okusi Paga Vonj po morju in dopustih v središču Celja Okusna kulinarika, vino in melodije z otoka Paga so na Glavni trg privabili množico obiskovalcev. Minuli konec tedna je bilo spet živahno v starem mestnem jedru Celja. Na Glavnem trgu je bila že tradicionalna prireditev Zvok in okusi Paga, ki sta jo pripravila Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje. Na njej je bilo mogoče spoznavati glasbo in kulinariko tega priljubljenega hrvaškega otoka. ROBERT GORJANC Dogodek, ki se ga je udeležila množica obiskovalcev, je za marsikoga pomenil do- bro ogrevanje pred poletnim dopustom na morju, ki se ob slabem vremenu v zadnjih dneh zdi še oddaljen, a se nezadržno približuje. Na prireditvi so nastopili klapi Sol in Novalia, folklorna skupina Naški iz Novalje, Kulturno-umetniško društvo Družina in drugi, predstavili so se Turistična zveza mesta Pag, Paška sirarna, mesta Pag, No-valja, Povljana in občina Kolan, prisotni so bili tudi župani in predstavniki teh mest in občin. Foto: GrupA Znamenit paški sir je bil seveda med najbolj iskanimi in zaželenimi kulinaričnimi specialitetami. Pršut se ob kozarčku rdečega vina še kako poda k paškemu siru. Nič manj navdušenja ni bilo za druge dobrote z otoka, kjer dopustuje mnogo Slovencev ... ... kajpak seveda tudi za ribe, sploh če jih pripravijo »chefi« z otoka. Okusno je, s Paga je. Ob odlični kulinariki so tudi ubrani napevi paških klap prispevali k dobremu razpoloženju obiskovalcev. FOTOREPORTAZA 35 Ponavadi se s štirikolesniki vozimo po trdnih tleh. Spet drugi z njim letijo po zraku. Vsak sejemski dan se je atrij sejmišča spremenil v spektakularno areno. Aleš Rozman, tržiški umetnik, s štiriko-lesnikom izvaja trike v zraku 10 metrov nad zemljo. Je edini Slovenec, ki se profesionalno ukvarja z izvajanjem spektakularnih skokov s štirikolesnikom in z motornimi sanmi ter je hkrati tudi eden od le treh na svetu, ki so na štirikolesniku pripravljeni izvesti salto nazaj. (Foto: Celjski sejem) Otroci med šestim in dvanajstim letom so se lahko vsak dan preizkusili v vožnji z motorjem mini moto. Avtomobili na sejmu Strokoven, poučen in poln adrenalina Pomlad je na Celjski sejem pripeljala zadnje smernice iz avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma, novitete s področja gospodarskih vozil, logističnih rešitev in nekaj poslastic iz sveta motociklizma. Po letu premora se je med 9. in 12. majem vrnil bienalni trojček sejmov Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom. LEA KOMERICKI KOTNIK Gre za edini tovrsten sejem v regiji, na katerem so si lahko obiskovalci tokrat ogledali več kot tristo uglednih blagovnih znamk iz avtomobi-lističnega sveta. Vsak dan je sejemsko dogajanje z adrenalinskimi vložki popestril Aleš Rozman, ki je v atriju sejmišča prikazal nepozaben spektakel na štirih kolesih. Organizatorji so bili z obiskom in odzivom razstavljavcev zadovoljni: »Odločitev, da sejme popolnoma prilagodimo potrebam in željam stroke, se je izkazala za dobro, saj so razstavljavci na svojih razstavnih prostorih želi pozornost številnih strokovnih obiskovalcev. Končna številka obiskovalcev se je ustavila pri 10 tisoč, kar je zadovoljilo potrebe razstavljavcev vseh treh sejmov.« Ob tem so v družbi Celjski sejem že napovedali, da bodo usmeritev v specia- liziranost sejmov nadaljevali: »Celjski sejem predstavlja strateško nenadomestljivo sejmišče, ki zaradi svojih kapacitet in organizacijskih zmožnosti omogoča najkakovostnejšo celostno predstavitev podjetij strokovni javnosti.« Foto: SHERPA Nad velikimi stroji so vselej navdušeni majhni in veliki otroci trokovnjaki za pnevmatiKe Vulkanizerstvo Uradni prodajalci pnevmatik blagovnih znamk Michelin, Continental, Goodyear, Dunlop, Sava, Hankook, Firelli, Fulda in ekskluzivni zastopnik za znamki General tire in Matador Proizvodnja in obnova pnevmatik za tovorna vozila blagovnih znamk Recamic, Continental, Marangoni, Kraiburg in Vipal Že od vsega začetka sodelujemo z vodilnim podjetjem na svetu Stahlgruber. Naši strokovnjaki se vsakoletno šolajo na sedežu podjetja v Münchnu. Lepa dekleta so od nekdaj del avtomobilističnega sveta. Kako spreten je z gumami pod rokami, je pokazal tudi Aleš Rozman. Veleprodaja pnevmatik Hitri servis Avtopralnica Optična nastavitev Skrb za pnevmatike Protect trade, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 ŠENTJUR Tel: 03/746 11 00 info@protect-servis.si protect.servis@siol.net Strokovno svetovanje Pestra ponudba alu platišč PE Šmarje Rogaška cesta 36 3240 Šmarje pri Jelšah 36 REPORTAŽA & ^ V Kozjem pripravili četrto prireditev Koza, zmaj in še kaj Kdo bi se bal zmaja če ima kozo pri hiši Če zaprete oči, se izpod grajskih ruševin na Brediču tu in tam še vedno zasliši zamolklo rjovenje zmaja. Ali vsaj odmev zgodb, ki skromni domači živali še danes pojejo slavo. Kozje je po kozi, ki je kraj rešila zlobne zveri, menda dobilo tudi ime. Zmaji pa so se skozi stoletja že tako civilizirali, da so vsaj enkrat na leto v Kozjem med najbolj počaščenimi gosti. SASKA T. OCVIRK Legende o zmajih so v Sloveniji precej pogoste. Kot je v svojih publikacijah ugotavljala Dušica Kunaver, je skrivnostni kraški svet že od nekdaj buril domišljijo naših prednikov. Dvanajst občin je zmaje postavilo v svoj grb. Kozjani so jih po vseh občinskih protokolarnih pravilih letos že tretjič povabili na zmajsko srečanje. Odziv je vsako leto boljši, zmaji so vedno bolj priljudni, njihovi soobčani pa družabni. Na tokratni prireditvi Koza, zmaj in še kaj so se nekateri kraji -med njimi je zagotovo najbolj izstopal Šentjur z gostovanjem likovnikov in gledališčnikov -predstavili tudi s posebnim programom. Člani Epik teatra na primer vedo, kako se je v resnici zgodilo srečanje šentjurskega Ob 10-letnici folklornega društva in tisočletnici Kozjega so pripravili prvo prireditev Koza, zmaj in še kaj. Letošnja četrta že nosi patino tradicionalnosti. Jurija z zmajem. Bilo je bolj hu-morno, kot uči zgodovina. Sicer pa gostom niso ušli niti kviz niti zabavne igre. »Seveda smo jim razkazali tudi najlepše točke naših krajev,« je povedala gostiteljica iz kulturnega društva Veronika Gradišek. Rdeča nit dogajanja na odru je bila še vedno folklora. Mednarodni festival, ki ima v Kozjem bogato tradicijo, je bil letos nekoliko okrnjen. Za mednarodno noto so poskrbeli gostje s sosednje Hrvaške. »Prihodnje leto, ko ne bomo tako zaposleni z lastnimi gostovanji, bomo program spet razširili,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Mirko Kovačič. Da se jim v kraju za prihodnost resnično ni treba bati, so na odru dokazali najmlajši nastopajoči iz tamkajšnjih osnovnih šol in vrtca. Najboljše iz rok domačih ljudi »Združeni smo močnejši,« so v en glas ugotavljali predstavniki treh največih društev, občine in zasebnikov. Ljudje na nekoč zapostavljenem Kozjanskem so se začeli zavedati, koliko dobrega premorejo njihove domačije. Na sejmu so obiskovalci tako lahko kupili izbrane pridelke polj, vrtov in vinogradov. Seveda pospremljene z veliko znanja in predanega dela. Kot je dejala predsednica turističnega društva Mojca Valen-čak, so število ponudnikov v sejemskem delu nekoliko zmanjšali zgolj zato, da bi dali več prostora spremljevalnemu programu za družine. Za otroke so pripravili celo vrsto delavnic in zanimivosti. Na meniju kozjanske kuhinje so jim šle najbolj v tek zmajčkove palačinke z domačo marmelado. Sicer pa ob odprtem ognjišču ni ostal ravnodušen še tako zahteven gurman. Kuhane kozjanske klobase s hrenovo omako, domač pečen piščanec, svinjska rebrca ter krompirjeva in fižolova solata ... Iz kotlov je dišalo po »kolerabji«, »koreje-vi« in gobovi juhi. Če je kdo ostal lačen, si je bil čisto sam kriv. Jože M r a m o r , predsednik združenja kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane, je tudi letos zagotavljal, da je bilo prav vse domače in da so šli v trgovino le po sol in poper. Ob vinu kozjanskih vinogradnikov je bilo za zdravje mogoče dobiti še šilce žganja, za otroke ekološki sok in za velike ljubitelje grenke naslade tudi pivo. Sicer je Ko je nekdaj iz votline v Bistrem grabnu pokukal zmaj, so se ga vsi bali. Danes se ga veselijo že mesece vnaprej. za gostinski del letos skrbelo podjetje Tu-ristiko, ki je le dan pred tem ponovno odprlo vrata nekdanjega motela Ribnik. Razlogov za večerno zabavo in proslavljanje tako ni manjkalo. Ampak danes se kujejo že načrti za prihodnje srečanje koze, zmaja in - tako upajo organizatorji - tudi vas. Foto: GrupA Zmajev je bilo vseh vrst in prav vsakega je z vsemi častmi sprejela županja Milenca Krajnc (desno). REPORTAŽA 37 Šilce za zdravje. Nič več. 38 ZA ZDRAVJE novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 V naši regiji več sladkornih bolnikov DIABETES Iz leta v leto raste število obolelih zaradi sladkorne bolezni (diabetesa). Med moškimi je to obolenje pogostejše, saj ga ima vsak peti. Med ženskami ima sladkorno bolezen vsaka deseta nad 65. letom. Pri tem je delež obolelih moških v zadnjih desetih letih izraziteje naraščal. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države, predvsem v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in jugovzhodne Slovenije. Ob tem je treba vedeti, da je veliko ljudi, ki imajo sladkorno bolezen, a ne jemljejo zdravil. Na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pripravili nekaj koristnih informacij o bolezni in predvsem o simptomih, na katere morati biti pozorni. Pravočasna pomoč je zelo pomembna. k. Na kaj morate biti pozorni? Neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže so težave, ki opozorijo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Pojavijo se, ko se raven krvnega sladkorja dvigne nad 10 mmol/1. Takšne težave k zdravniku običajno hitro pripeljejo bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 je, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je pomembno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov. Kronični zapleti, tipični za sladkorno bolezen, so: diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah v ledvicah) diabetična retinopatija (kronična okvara žilic na očesnem ozadju) diabetična nevropatija (kronična okvara živcev) srčno-žilna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris) diabetična noga Zdravljenje odpravi simptome in znake bolezni, preprečuje akutne in kronične zaplete, zmanjša umrljivost in izboljša kakovost življenja. Ključno je, da pri zdravljenju sodelujejo tudi bolnikovi svojci in poleg zdravnikov tudi dietetiki, medicinske sestre, fizioterapevti in socialni delavci. Zdravljenje poteka z inzulinom oziroma s tabletami. Če je treba, tudi z osveščanjem bolnika in njegovih svojcev na področju prehrane in telesne dejavnosti. Sladkorna bolezen tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju. Pri tipu 1 pride do hitrega propadanja beta celic trebušne slinavke. Tako so ob pojavu bolezni bolnikove težave izrazite, zato hitro poišče zdravniško pomoč. Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima od 90 do 95 odstotkov obolelih, se pojavlja v odrasli dobi. S staranjem delež strmo narašča. Glede na neugoden življenjski slog mladih ljudi ter otrok in mladostnikov, ki je povezan tudi s povečevanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja, se starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni vedno bolj niža in se pojavlja tudi že v otroštvu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se krvni sladkor dviguje zelo počasi, lahko več let. Posamezniku nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne pov- zročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na ožilju že nastajajo. Človek težave ponavadi zazna, šele ko je krvni sladkor že zelo visok, več kot 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez več let. To je izgubljena priložnost. Sladkorno bolezen tipa 2 je nujno treba odkriti, takoj ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično poteka med preventivnimi pregledi, ki jih izvajajo vsi zdravniki specialisti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre, ki z njimi delajo v referenčnih ambulantah družinske medicine. Zelo priporočljiva hrana za sladkorne bolnike: hrana, ki vsebuje veliko vlaknin: polnozrnat, ržen, črn, ajdov kruh ajdova, prosena kaša, ješprenj ječmenovi, ovseni, rženi kosmiči krompir v olupku, neglaziran riž polnozrnate testenine fižol, grah, soja sveža, zamrznjena zelenjava surovo, neolupljeno sadje, jagodičje posneto mleko nemastna skuta jajčni beljak nesladkane pijače: čaj, voda, mineralna voda, čiste zelenjavne juhe Hrana, priporočljiva v zmernih količinah: pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe poredko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina Hrana, ki se ji morajo sladkorni bolniki izogibati: ф hrana z veliko maščobami: ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe ф živila z veliko sladkorja: marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače, likerji ф živila z veliko maščob in sladkorja: torte, sladoled, čokolada ^ SONČNA """ OČALA -20% OPTIKA IRMAN ŽALEC VELENJE Akcija velja od 15.5.2019 do 15.6.2019. Popust velja le za sončna očala na zalogi. Akcije in popusti se ne seštevajo. Za več informacij povprašajte v Optiki Irman. IZ SVETA ZABAVE 39 Piknik Katrce Radia Celje S Tanjo Žagar pika na i Tanja Žagar vedno poskrbi za to, da je pravi žur. 14. junija bo prišla s svojo spremljevalno skupino Avantura na piknik Katrce Radia Celje. Za vrhunsko vzdušje in zabavo bo skrbela od 23. do 1. ure zjutraj. SIMONA BRGLEZ Tanja, bomo 14. junija slišali tudi kakšno novo pesem? Pripravljate kakšen nov videospot? Seveda! Snemam več novih pesmi, tako da vam bom kakšno zagotovo zapela tudi na Pikniku Katrce Radia Celje. Prav tako bo kmalu pripravljen nov videospot za prav posebno pesem, ki prinaša tudi res posebno sodelovanje. Vsekakor poleg ostalih uspešnic ne bo manjkala niti moja zadnja Pet do polnoči. V teh dneh sicer neutrudno vadite plesne korake v šovu Zvezde plešejo. Ste radi plesali že kot deklica? Pa še kako rada! Ko sem bila otrok in smo se s staršema pojavili na lokacijah, kjer je bila glasba, sva bila z očetom vedno prva na plesišču. In hitro se nama je pridružila še mama. Tudi doma smo večkrat zaplesali. Kar tako za lepši dan. Ples obožujem in obožujem pogled z odra na množico ljudi, ki uživajo ob plesu na glasbo mojih pesmi. Ta občutek je res čudovit. Pred leti ste zmagali v podobni oddaji na nacionalni televiziji. Kaj prinašajo tovrstne izkušnje? Novo plesno znanje, nova poznanstva in prijatelj stva, a tudi veliko kondicije. Predvsem pa prav poseben, čaroben občutek, ki ga daje ples. Ne samo ples, tudi akrobatika vam gre odlično. So to izkušnje iz kakšnega telovadnega društva? Ne, ne, nobeno telovadno društvo ni imelo prstov vmes. Za moje akrobatske poskuse je kriv moj odličen soplesalec Arnej Ivkovič, ki se je odločil, da bom z njim premagala strah pred višino. Vaš sin Karlo je zdaj star že pribli žno leto. Kaj se vam zdi, da je pri vzgoji otrok bistvenega pomena? Mislim, da je od vsega najbolj pomemb no, da sta starša pri vzgoji enotna oziroma da če se ne strinjata, svoja nesoglasja rešujeta na samem in ne pred otrokom. Ko otrok začuti, da sta mama in oče na različnih bregovih, hitro pride do manipulacij, kar ne vodi v nič dobrega. Katero vašo skladbo ima Karlo najraje? Zaenkrat smo bolj pri otro ških pesmicah o žabah, kuž-kih, mucah ... No, tudi na kakšno mojo zamiga s svojo ritko. Arriva, Zame za-kantaj, Baraba ... Najbolj luštno je takrat, ko sedem za klavir, Miki vzame v roko flavto ali klarinet in imava domači koncert. Ko se nama s kakšnim bobenčkom ali tam-burinom pridruži še Karlo, se naše domače dogajanje iz koncerta spremeni v pravi »žur«, da imajo še sosedje kaj od tega. Vsi radi pogledamo v zasebnost znanih osebnosti, zato se je tudi o vašem zasebnem življenju veliko pisalo. A vendar morda šokirate, ko o svojem partnerstvu z menedžerjem Mikijem Šarcem govorite tudi javno na koncertih. To je pravljica, material za knjigo. Razmišljate tudi o tem? Z ljudmi, ki že več kot deset let obiskujejo moje samostojne koncerte, čutim posebno vez, zato z njimi delim tudi del svoje zasebnosti. Povem jim, o čem razmišljam, kaj se mi v življenju dogaja, kaj si želim, pripovedujem jim o izkušnjah, zgodbah, ki se mi dogajajo, o svojem delu ... Z njimi se pogovarjam. Ce razmišljam o tem, da bi napisala knjigo? Zaenkrat pišem svojo »knjigo« oziroma od m DODtStT 12. Mož dnevnik spominov. Morda bom kdaj v prihodnosti napisala pravo knjigo o svojem življenju, a za to je zdaj še prezgodaj. Vse ob svojem času. Vaša Avantura, skupina seveda, vas spremlja že vrsto let. Glede na to, da so člani iz Prekmurja, kako se je vaša pravljica začela? Glasbena pravljica s skupino Avantura se je začela pred devetimi leti, ko se je vesolje odločilo, da bodo Prekmurci in Ljubljančanka odlična kombinacija. In ni se zmotilo. Sploh ne morem verjeti, da bomo naslednje leto z avantu-risti upihnili že deseto svečko na naši torti. Res tiho, tiho čas beži ... Veliko časa preživimo skupaj, veliko se nam dogaja in pred dnevi smo na vajah ugotovili, da bom imela enkrat v prihodnosti na odru kar dva bobnarja, zato bomo potrebovali večji oder. No, to sicer še ne bo tako hitro, ker je ta drugi bobnar trenutno star šele leto in pol, ampak glede na njegovo navdušenje nad bobni se res lahko zgodi kaj takšnega. Tanja, po Zvezdah plešejo, po Pikniku Katrce Radia Celje in še številnih drugih nastopih si bo treba tudi napolnili baterije. Kam se boste podali? Je to Dubaj, kjer ste bili pred kratkim, ali kakšen skok na Obalo? Pravzaprav sploh ni pomembno, kam. Lahko je to samo dolg sprehod po Ljubljani, kar je velikokrat na našem družinskem urniku, in dan je popoln. Zelo radi se odpravimo tudi potepat kar tako za nosom in tako raziskujemo in odkrivamo nove kraje in kotičke, pa seveda radi skočimo na Obalo lovit sončne žarke, veliko časa preživimo v naravi ... Sva se pa z Mikijem res zelo lepo imela tudi v Dubaju, kjer sva bila prvič. Kaj bi si še želeli ogledati? Rada bi šla na obisk k se-strični v Avstralijo. Po vsej verjetnosti nas to potovanje čaka naslednje leto. Foto: Lidija Mataja »Odisejada v drugi svetovni vojni.« Film 12. mož je delo, ki sega na dve nasprotujoči žanrski strani, povezuje ga malce preveč votlosti. Kot da bi pomešali Begunca (The Fugitive) s povsem partizansko dramo. Nobenih subtilnosti ni glede značilnosti tistih, ki pripadajo strani okupatorjev, ali tistih, ki pripadajo strani domačinov. Simpatije vsakdo izkaže povsem neposredno. Tarantinov način dialoškega zabadanja v živo meso dogajanja bi izredno pomagal. A s prelepo fotografijo in z dobro igro ter neizogibanju bolečini akterjev je tudi avanturistični del dovolj fascinanten - in zares neverjeten - da si zasluži pozornost. OCENA: 7 / 10 Maščevalci: Zaključek »Druga možnost proti Thanosu.« Logika zlikovca, ki je predstavljen kot razmišljujoča oseba, zdaj še manj zdrži analizo - nekdo bi mu moral pojasniti, da je Evropa že zdavnaj rešila njegov problem. In vendar je jasno, zakaj je ta monumentalna desetletje trajajoča simfonična opera na trenutnem prestolu pop kulture. Ker izredno obvlada svoje like in njihove odnose. Še klišejski izlet po času je bolj izgovor za malo drame in veliko komike, tudi samoironije - nekatere scene imajo več možnih odmevov. Jasno, oboževalci ali vsaj tisti, ki se približno spomnijo vseh dosedanjih filmov, bodo odnesli najbolje - to so vlažne sanje slovesa najstništvu, namenjene predvsem njim. Toda poslednji del sage Maščevalcev je včasih bizaren, včasih zmeden, a še vedno film zares uživaško igrivega pisanja scenarija. OCENA: 7 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Grde lutke: Popolno nepopolne Lutke svobodnega duha in nenavadnega videza se morajo soočiti s tem, kako je živeti, ko si drugačen. Pomembno: ka-nadsko-kitajsko-ameriška koprodukcija se ponaša z glasbo skupine Perpetuum Jazzile. Brez dotika Stella, ki ima bolezen, ki prizadene pljuča, v bolnišnici spozna Willa. Zaljubita se, a se ne smeta približati drug drugemu, saj jima grozi bakterijska okužba ... Pomembno: ameriška najstniška romantična drama. Ben se vrača Devetnajsletni odvisnik Ben se za božič vrne domov. Mama je vesela, da ga vidi - a družina se boji kaosa, ki ga vedno spremlja ... Pomembno: v družinski drami igrata Julia Roberts in Lucas Hedges. novi tednik 40 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Zlata Anica in Ivan Završnik iz Dobrovelj Na praznik 1. maja sta 75-le-tni Ivan in 68-letna Anica Završnik iz Dobrovelj praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Cerkveni obred je bil v podružnični cerkvi sv. Petra in Pavla na Dobrovljah, poročni priči sta bila vnuka Rok in Mitja, zlato poročno maša je bral braslov-ški župnik Milan Gosak. Zakonca Završnik vse od poroke 1. maja 1969 živita na 37 hektarjev veliki kmetiji Napo-tnik na domu Ivana Završnika. Dve tretjini kmetije je gozda, ostalo je obdelovalna zemlja, kjer je živinoreja glavna kmetijska dejavnost. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, Marko, Matevž, Rudi, Helena, Katarina, Anica in Jernej. Družina se je v teh letih povečala že za 18 vnukov. Kmetijo je pred časom prevzel najstarejši sin Marko z ženo Renato. Zdravje zlatopo-ročencev že malo peša, vendar še lahko pomagata po svojih močeh na kmetiji. T. TAVČAR FUNB - funkcijsko usposabljanje ob glasbi Delovni terapevtki v Pegazovem domu sva začeli voditi gibalno-ple-sne dejavnosti, strokovno imenovane FUNB (funkcijsko usposabljanje ob glasbi) in tako vnesli zanimivo dopolnitev v že zelo pester nabor dejavnosti. Stanovalke in stanovalci so navdušeni. Vpliv gibalno-plesne dejavnosti (FUNB) je na telesne funkcije in spretnosti izvedbe pri starejših velik, saj zmanjšuje stres, vpliva na dobro počutje, boljšo samopodobo, obseg in kakovost gibanja, telesno predstavo, zmanjšuje bolečine, sprošča, vpliva na čustveno izražanje, omogoča vključenost, zmanjšuje socialno izolacijo, vpliva na kakovost življenja, vzdržljivost, veča obseg gibanja, izboljša nadzor nad držo in ravnotežjem, mišično moč in tonus ... In kar je za stanovalke in stanovalce tudi pomembno - hitro mine, ker je gibanje ob glasbi zelo prijetno. Stanovalke in stanovalci so povedali, da ni tako preprosto, kot izgleda, in da se celo spotijo zraven. FUNB izvajamo tudi v skupinah oseb z demenco. Osebe pri dejavnosti kljub svoji diagnozi sodelujejo in jasno pokažejo ugodje. Ob plesu zapojemo tudi ljudske pesmi, ki pričarajo spomine. Terapevtska vadba je posebej namenjena tistim mišičnim skupinam, ki ob nedejavnosti hitro propadejo, zato je pomembno, da jih v starosti vzdržujemo. MATEJA FIDLER in VALENTINA JECL, delovni terapevtki V pokoj s prvimi delovnimi čevlji 31. maja bo Dursum Zukić, za sodelavce in prijatelje Dule, končal svojo delovno dobo. Eden najboljših delavcev pri vodnogospodarskih ureditvah v podjetju Nivo Eko, dejavnost v ekologiji, je ves ta čas hranil svoje prve delovne čevlje. Rodil se je 1. januarja 1958 v kraju Selo Vojći v občini Ključ v državi Bosni in Hercegovini. Po osnovni šoli je prišel v Slovenijo in se 21. maja 1979 zaposlil v podjetju Nivo. Za krajše obdobje med aprilom in septembrom 1983 se je vrnil v rodno Bosno in Hercegovino, kjer je delal v gozdnem podjetju. Septembra 1983 se je ponovno vrnil v Slovenijo. Od takrat je ves čas zaposlen v podjetju Nivo, od leta 2013 v Nivo Eko. V času vojne je njegova družina med letoma 1993 do 1996 prav tako bivala v Sloveniji. V zakonu so se mu rodili trije sinovi. Skoraj vsak od sodelavcev in prijateljev Duleta pozna tudi po njegovi osebni zgodbi - življenjski anekdoti. Ko se je prvič zaposlil v podjetju Nivo, je ob razporeditvi na delovno mesto gradbinca prejel tudi delovne čevlje, ki jih je nato shranil za spomin. Vseh 40 let je čevlje nosil z gradbišča na gradbišče po različnih koncih Slovenije, saj kot pravi, so mu prinašali srečo. Poleg tega si je takoj ob zaposlitvi kupil lovski nož, ki ga je prav tako spremljal vsak dan na gradbišču med malico in med delom kot nepogrešljiv pripomoček. V več kot 39 letih dela v podjetju je sodeloval pri gradnji neštetih kamnitih in betonskih zložb pri vodnogospodarskih ureditvah na vseh vodotokih v porečju Savinje. Podjetje bo ob njegovi upokojitvi izgubilo zares prizadevnega delavca. BLAZ CVIKL Dule obut v svoje 40 let stare čevlje in z zvestim spremljevalcem - lovskim nožem. K. V w •• K- f; . I № i <.*>' H Vaš zakaj naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Ш odgovore na vprašanja mmttttr^ poslušalcev. 05 4225 148 radio®>Mt-re.si Prešernova 19, 3000 Celje Med smehom in Celjsko literarno društvo je v sredo, 24. aprila, na poseben način obeležilo slovenski teden knjige. V Celjski kulturnici, polni skoraj do zadnjega kotička, je predstavilo zadnjo knjigo svoje dolgoletne članice Jelke Amalije Škrobar. Gre za obsežno zbirko skečev, humoresk in iger z naslovom Smeh na odru. Avtorica je po težki bolezni preminula nekaj dni pred predstavitvijo. Literarni večer je vodil Ivan Janez Domitrovič. Njegova sogovornica je bila Jelkina tesna prijateljica Justina Strašek, ki je v preteklosti z Jelko popestrila marsikatero prireditev s katerim iz množice skečev. Ni naključje, da poseben del knjige Smeh na odru predstavljajo skeči Jelka in Stina. Sodelovala sta še Mira Gorenšek in Gojko Jevšenak. Ivan Janez Domitrovič se je z Justino Strašek najprej posvetil Jelkinima prvima knjigama, avtobiografskima romanoma - Imela sem temen in hladen dom ter Navihani in zaljubljeni. Pogovarjala sta se tudi o tem, kako sta se spoznali v okviru Celjskega literarnega društva in začeli tesno prijateljevati ter sodelovati. Občinstvo je žalostjo tudi iz odlomkov knjige Imela sem temen in hladen dom ter iz Justininih besed spoznalo, kako težko otroštvo je imela Jelka. Kljub vsemu je ohranila vedrino in je ustvarjala humoreske in skeče, ki so ljudi daleč po Sloveniji vedno nasmejali do solz. Rada je pisala, igrala in režirala. In to je počela odlično. Pisala je tudi pesmi in njena vnukinja je recitirala eno od njenih pesmi. Poseben poklon Jelki je bila uprizoritev njenega skeča Na Brezje pojdi. Izvedla ga je gledališka sekcija Celjskega literarnega društva. Justina Strašek kot Stina, Mira Gorenšek kot Jelka in Gojko Jevšenak kot Janez so nasmejali dvorano. Čeprav skeči nasmejejo ljudi, imajo v sebi obilje zrnc zimzelenih modrosti. Za glasbeno popestritev je poskrbel Gojko Jevšenak s harmoniko. Prireditve so se poleg članstva društva, ljubiteljev in ljubiteljic udeležili mnogi Jelkini sorodniki in prijatelji. Jelkini skeči, igre in humoreske bodo zaradi knjige živeli naprej. Tudi s pomočjo uprizoritev gledališke sekcije Celjskega literarnega društva. Jelka je to želela. BOJAN EKSELENSKI MLADI ZA MLADE 41 Podnebne spremembe: dogodek ob dnevu Zemlje Vpliva sedanjih netrajnostnih proizvodnih modelov in potratnega načina življenja ne moremo več ignorirati. Nujno potrebujemo novo globalno pogodbo z naravo. Smo prva generacija, ki ve, da uničuje svoj planet, in zadnja, ki lahko kaj naredi v zvezi s tem. Prav je, da tudi dijake ozaveščamo o tej pereči problematiki, zato smo si zadali cilj, da bomo v Ekonomski šoli Celje en dan namenili ozaveščanju o potrebi sprememb glede ravnanja z našim planetom. 23. aprila smo zato organizirali predavanja in delavnice na temo podnebnih sprememb, solidarnosti in revščine. Izvedli so jih pro- fesorice šole in predavatelji Umanotere. Dijaki so prisluhnili predavanjem o podnebnih spremembah, pretirani potrošnji in posledično one- snaževanju prsti in zraka, o gojenju industrijskega bombaža, organskem bombažu, pravični trgovini ter potrebi po drugačnem načinu življenja in ravnanja z okoljem. Pri tem so vsi dejavno sodelovali. Nato so reševali kviz Kahoot, s čimer so preverili, koliko so si od predavanj zapomnili. Na spletni strani YouTube so si ogledali tudi predavanje kli-matologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj. Sledilo je ustvarjalno delo, in sicer je vsak od njih na listič napisal kakšno misel, zaobljubo, haiku ali risbo v zvezi s podnebnimi spremembami ali o počutju in razmišljanju ob dogodku in se na listič tudi podpisal. Te listke so nato prilepili na plakat, plakate pa razstavili v avli šole. Dejavnosti smo zaključili s šolskim radiem. V sklopu projekta smo načrtovali tudi tek podnebne solidarnosti, vendar smo ga zaradi slabega vremena izvedli šele dva dni kasneje, to je v četrtek. S tekom po mestnem parku so tako naši dijaki pomagali graditi krog solidarnosti okoli našega dragocenega planeta. Mentorice: Marija Vodušek, Tatjana Trupej, Marjana Gajšek in Alenka Pavlin Pomladni koncert Gimnazije Celje - Center 25. aprila smo bili deležni resnično lepega koncerta Gimnazije Celje - Center, ki ni bil zgolj predstavitev dela zborov, ki delujejo v šoli, ampak je bil svojevrsten poklon 200-letnici smrti Valentina Vodnika, prazniku Mestne občine Celje in dnevu upora proti okupatorju. Izbor pesmi in seveda njihova vrhunska izvedba sta v celoti upravičila naslov koncerta. Najprej je pod vodstvom Gregorja Deleje in v izvedbi Dekliškega pevskega zbora GCC, Noneta GCC in Fa-VoZe zazvenela Zdravljica, sledila je recitacija Dramila in nato spet pesem. Koncert je popestril Otroški pevski zbor OŠ Dramlje pod vodstvom Marije Klančar. Sledilo je še nekaj pesmi, ki so vsaka po svoje obeležile obletnice, hkrati pa opozorile na zavedanje o naših koreninah. Globoko se nas je dotaknila tudi pesem Nora misel, ki jo je ob spremljavi Dekliškega pevskega zbora GCC in The Šlagers pod vodstvom Davida Preložnika izvedla solo vokalistka Tamara Šumej. Sledila je recitacija Toneta Pavčka Brez naslova v izvedbi Alje Gojznikar, ki je recitirala tudi Dramilo in pesem Karla Destovnika Kajuha Slovenska pesem. Še posebej ganljivo je bilo slovo če-trtošolcev, članov različnih glasbenih skupin, od svojih zborovodij: Gregorja Deleje, Davida Preložnika, Barbare Arlič Kerstein, Anje Zdolšek in Saša Šonca. Ganljivo zaradi tega, ker smo začutili, koliko mladim pomeni petje in kako so hvaležni za trenutke, ki so jih preživeli s svojimi zborovodji. Za zaključek je zazvenela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ki so jo izvedli Dekliški pevski zbor GCC, FavVoZa, Nonet GCC, The Šlagers in solo vokalist Aljaž Žilavec. Ta pesem je simbolno odražala zavedanje mladih, ki ga je bilo mogoče čutiti ves koncert: »Živimo v lepi in mirni državi in takšni smo, ker znamo ceniti preteklost, njene dosežke in na njih graditi svoje.« Ali kot je zapisal Isaac Newton: »Če sem videl dlje, sem zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.« Vsem, ki ste nam v nabito polni dvorani Narodnega doma Celje pričarali uro vrhunskih doživetij, se iskreno zahvaljujem in želim še veliko ustvarjalnih dosežkov ter osebne sreče. Mag. MAJA KRAJNC Na Unescovi konferenci tudi celjska gimnazijca V ruskem mestu Magnitogorsk pod Uralom je bila med 24. in 28. aprilom mednarodna Unescova konferenca Agro-Sphere, posvečena trajnostne-mu razvoju mest in urbanega prostora. Med več kot dvesto udeleženci iz Indije, Brazilije, Rusije, Nemčije, Italije in Velike Britanije je bila tudi 11-članska slovenska delegacija, v kateri sta bila kar dva dijaka iz Celja - Matevž Žolnir z Gimnazije Ce- lje - Center in Lev Podbregar z Gimnazije Lava Šolskega centra Celje. Mesto, ki je gostilo konferenco, se sooča z izjemno težkim okolj-skim bremenom dediščine metalurške industrije in rudarstva, zato so mednarodne delegacije svoje delo veliko opravljale na terenu in z izkustvenimi pristopi. Mladi so si izmenjali tudi izkušnje in poglede svojih držav s predstavitvami in z razpravami, med ogledi pa so obiskali tudi lokalne obrate za predelavo hra- ne, kjer so preučevali proizvodne procese in opozarjali na napake ter možne izboljšave. Na konferenci ni manjkalo niti časa za družabne dogodke, za mreženje ter ustvarjanje novih prijateljstev. Tako Gimnazija Lava kot Gimnazija Celje - Center sta šoli z mednarodnim statusom v mreži Unesco ASP in s številnimi dejavnostmi v (ob)šolski prostor vnašata temeljne vrednote Združenih narodov, skrb za medkulturni dialog in trajnostni razvoj. GD, foto: arhiv šol Izvrstni rezultati v znanju angleščine V letošnjem šolskem letu se izjemni uspehi dijakov Srednje šole za strojništvo, me-hatroniko in medije ŠCC na državnih tekmovanjih iz znanja angleščine kar vrstijo. Konec marca so se 10. državnega tekmovanja v znanju angleščine za srednje poklicne šole Poliglot 3 udeležili Ambrož Romih, Jure Pažon, Martin R. Bornšek in Rijan Mustafi z mentorico Barbaro Škorc. Vsi štirje so bili na tekmovanju izvrstni in so tako dokazali, da tudi dijaki srednjih poklicnih šol pridobivajo odlične rezultate. Izjemen uspeh in zavidljivo znanje je pokazal Martin Ravljen Bornšek, ki je dosegel 1. mesto in osvojil zlato priznanje ter tako postal državni prvak. Prav tako je tudi Ambrož Ro- mih dokazal svoje izjemno znanje in si prav tako prislužil zlato priznanje. V soboto, 6. aprila, je bilo v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC 14. državno tekmovanje v znanju angleščine Poliglot. Najboljši dijaki srednjega strokovnega in poklicno-tehničnega izobraževanja iz 45 srednjih šol so se tudi tokrat pomerili v znanju angleščine. Tilen Rak je osvojil zlato priznanje in 2. mesto v državi, May Blazinšek in Julija Vozelj sta osvojila srebrno priznanje. Mentorici sta bili Simona Tadeja Ribič in Barbara Škorc. Dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije šCc dosegajo izvrstne rezultate in tako dokazujejo, da se ničesar ne bojijo in da tudi v znanju angleščine sodijo v državni vrh. TADEJA KOLMAN 42 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Državni prvaki v plesu in najboljši v oblikovanju mostov iz špagetov V minulih dneh so dijaki Gimnazije Celje - Center zbirko letošnjih priznanj in nagrad z domačih in s tujih tekmovanj dopolnili še z dvema odličnima dosežkoma. Plesna skupine GCC je bila uspešna na Šolskem plesnem festivalu 9. maja v Ljubljani, dijaki likovne gimnazije pa so dosegli uspeh na tekmovanju Ali je kaj trden most?, ki je bil od 6. do 8. maja na Fakulteti za gradbeni- štvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Prvošolca Nuša Hercog in Anže Finkšt sta v kategoriji pari - latinskoameriški plesi osvojila naslov državnih prvakov. Plesalci z GCC so na čelu z mentorico Špelo Lužar, prof., osvojili tudi dva ekipna dosežka - Ana Majcen, Lea Beljaković Majcen, Eva Šalamon, Anika Brežnik, Pia Veniger Djuras, Maša Laznik so osvojile 2. mesto, državni prvaki pa so postali Anže Finkšt, Naja Podbrežnik, Taja Dvornik in Nika Vrešnjak, Nuša Hercog in Natalija Dvoršek. Vsi navedeni plesalci so z Urško Košir iz 2.b, osvojili naslov državnih prvakov v kategoriji šolska plesna produkcija. Na tekmovanju Ali je kaj trden most, ki ga že 10 let organizirajo v Mariboru, se ekipe iz celega sveta vsako leto preizkušajo v izdela- vi in trdnosti konstrukcije modela mostu iz špagetov po vnaprej predpisanih pravilih. V konkurenci 25 ekip iz 4 držav so tretješol-ci programa umetniška gimnazija - likovna smer, in sicer Katrin Kovač, Lea Jazbinšek, Zala Zoe Kozovinc z mentorjema Majo Rak in Otmarjem Uranjekom osvojili posebno nagrado za najboljše oblikovanje mostu. GD Literarno srečanje z Andražem Poličem Letošnje tradicionalno literarno srečanje v Srednji zdravstveni šoli Celje je bilo še nekoliko bolj slavnostno obarvano. Dr. Zoran Pevec, naš dolgoletni moderator literarnih dogodkov, ki je k nam pripeljal mnoge emi-nentne literate, je za svojo izjemno ustvarjalno literarno pot prejel celjski srebrni grb. Ob tej priložnosti mu je ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec čestitala in se mu zahvalila za dolgoletno sodelovanje. Nadalje je v uvodnem nagovoru spregovorila o bogati ustvarjalni literarni dejavnosti v naši šoli ter dijake spodbudila, naj svoje talente razvijajo še naprej. Za izjemno literarno ustvarjalnost sta pohvali na predlog mentorice Irene Uranjek, prof., prejeli Tjaša Kladnik iz 2.d ter Patricija Zvegler iz 4.b. Pohvale za sodelovanje na internem šolskem natečaju za malo Veroniko so prejele tudi Rebeka Cigale in Laura Šušterič iz 1.c, Ema Metulj iz 2.ktb, Kaja Kodrič in Ksenija Štiglic iz 4.b, Lavra Gajšek iz 4.e, Manja Plahuta iz 4.ktb ter avtorica zmagovalne pesmi Ana Rad-manović iz 4.c, ki je svojo pesem tudi prebrala. V osrednjem delu prireditve je dr. Zoran Pevec duhovito in zanimivo predstavil pesnika, glasbenika, skladatelja in igralca Andraža Poliča, ki že trinajst let z družino živi in ustvarja v Pragi. Izvedeli smo, da je pesem tista, ki poišče pesnika, prebral pa nam je tudi nekaj pesmi iz svojega bogatega opusa ter nas navdušil s pravim rokerskim nastopom s kitaro. Zaupal nam je, da je strasten popotnik in da večina njegovih pesmi nastane prav na samotnih potovanjih. Najbolj se mu je v spomin vtisnila globoka tišina v Sahari. Čeprav živi v Pragi, ustvarja glasbo s svojo glasbeno skupino Hamlet ekspress v Sloveniji. Odkrito je spregovoril o težkih razmerah za glasbenike, ki ne ustvarjajo popularne glasbe, saj včasih na njihove koncerte pride samo pet ljudi. Kljub temu je zasedba letos izdala zgoščenko Opium blue, na katero je zelo ponosen. Lahko jo najdete tudi v naši šolski knjižnici, enako tudi njegove pesniške zbirke. Andraž Polič se je od nas poslovil z mislijo, da ni nič nemogoče uresničiti, če si to močno želimo in smo za to pripravljeni trdo delati. Čudovito prireditev je odlično vodila Petra Mrzdovnik, prof., za glasbeno poslastico pa je poskrbela Gaja Prestor iz 4.ktb, ki nam je zapela dve skladbi. Za odprtje je izbrala Shallow, za zaključek prireditve pa je odpela svojo pesem Ona. SUZANA KASTELIC, METKA PLANKO Foto: Danijel Berden Brcnimo rasizem: evropski fuzbal V soboto, 4. maja, je Klub dijakov Dravinjske doline v sklopu evropskega tedna mladih organiziral prvi antirasistični nogometni turnir Brcnimo rasizem: evropski fuzbal. Na turnirju v Športni dvorani Slovenske Konjice se je pomerilo devet ekip, in sicer ekipe Mladi Romi, Kisla smetana, NK Konjice, Šlampasto pobrani čvečki, Socialni demokrati, Mladi forum, Mlada Slovenija, Z dežele in Bulgarija. Po napetih in težkih tekmah je zmagovalka turnirja postala domača ekipa Bulgarija. Sledili sta ji ekipi Kisla smetana in Šlampasto pobrani čvečki. Ker je šport eden najlepših načinov spodbujanja enakosti, smo ravno zato v okviru ekipnega dela in sodelovanja spodbujali solidarnost v družbi. Pri organizaciji so sodelovali tudi Mladinski svet Občine Slovenske Konjice, Zavod za šport Slovenske Konjice in Mladinski center Dravinjske doline. Tako se je na dvanajstih tekmah kar 56 nogometašev pomerilo in skupaj »brcnilo rasizem«. Dogodek sta financirala zavod Movit in program Evropske komisije Erasmus+. JM Kajuhovka druga v hitrem in zanesljivem računanju Dijakinja I. gimnazije v Celju Nika Zabukovšek je na mednarodnem tekmovanju v hitrem in zanesljivem računanju LEFO v močni konkurenci osvojila 2. mesto. Tekmovanje je bilo v soboto, 27. aprila, v Kiling-Nomme v Estoniji. Nika je tekmovala v skupini deklet od 7. razreda osnovne šole do 4. letnika srednje šole. NP MLADI ZA MLADE 43 V mladinski sekciji Društva Eksena smo v ponedeljek, 29. aprila, organizirali dogodek Mladi - prihodnost Evrope. V mladinski sekciji društva Eksena si namreč aktivno prizadevamo za udejstvovanje mladih na različnih področjih, kot so uresničevanje človekovih in otrokovih pravic v praksi, aktivno državljanstvo, trajnostni razvoj, medgene-racijsko sodelovanje, avtonomija mladih in spodbujanje medsebojnega spoštovanja ter strpnosti. Mladinsko sekcijo društva Eksena sestavljajo člani društva Eksena, stari med 15 in 29 let. Dogodek je potekal v sklopu Evropskega tedna mladih, tema letošnjega leta pa je bila Demokracija in jaz. Osrednje sporočilo letošnjega leta je, da imamo vsak dan priložnost, da vplivamo na odločitve, ki zadevajo vse nas, tako v obliki formalne demokracije kot v drugih oblikah participacije. Evropski teden mladih od leta 2003 poteka vsaki dve leti in predstavlja priložnost za predstavitev številnih možnosti, ki jih Evropska unija omogoča mladim. V ta namen v nacionalni agenciji Movit v okviru projekta Ključ do vključenosti: Evropska solidarnostna enota omogočajo sofinanciranje izvajanja različnih dogodkov za mlade, ki povezujejo solidarnost, participacijo in mlade z manj priložnostmi. Namen dogodka Mladi - prihodnost Evrope je bil spodbujanje solidarnosti, participacije in strpnosti med mladimi na zabaven, igriv, a poučen način. Mladi so skozi različne točke spoznavali teme, kot so strate- gija EU za mlade, pomen evropskih volitev, stopenj participacije, solidarnosti in sodelovanja. Dogodek je izredno uspel, saj se ga je udeležilo veliko mladih tako iz ožje kot širše okolice. Na dogodku so mladi aktivno sodelovali in se zabavali. Po napetem boju skupin v izzivu znanja, fotografije in videa smo nepričakovano dobili izenačen izid. Zmagovalni skupini Burgerji in Telebajski sta se takoj v duhu prijateljstva, sodelovanja in strpnosti odločili za delitev glavne nagrade - bona za burgermanijo v Kapljici Šentburger. V mladinski sekciji in društvu Eksena si želimo čim več tovrstnih dogodkov, predvsem v sodelovanju z lokalno in s širšo skupnostjo. Mladinska sekcija društva Eksena Pomladna sanjarjenja »Povej, kaj ljubezen je, povej, kaj želi srce.« S temi besedami se je začelo letošnje Pomladno sanjarjenje, letni koncert pevskega zbora Šolskega centra Rogaška Slatina, ki se je letos čeprav v manjši izvedbi in pod vodstvom nove zborovodkinje Katje Avsenik zelo izkazal. Prav tako so se izkazali člani in članice šolske zasedbe pod vodstvom prof. Borisa Pokorna. Izza šolskih klopi sta na oder stopili tudi dijakinji Katja Zgojznik in Borna Turner ter s svojima glasovoma popestrili letošnja Pomladna sanjarjenja. Ni pa se samo pelo, tudi plesalo se je. Trojica dijakinj Šolskega centra Rogaška Slatina se je predstavila s svojo plesno točko. S Chopinovo skladbo se je predstavil šolski virtuoz Matija Drofenik. Kot gostja se nam je pridružila Ditka, ki nam je ob spremljavi očeta Gorazda odpela nekaj lastnih pesmi, med drugimi tudi Ne bodi kot drugi. Tema letošnjega koncerta Pomladnih sanjarjenj je bila ljubezen, kako se začne, raste in žalostno propade. To celotno zgodbo so nastopajoči izrazili s svojimi pesmimi in nastopi. Pred koncem koncerta sta Stela Prah in Borna Turner še prejeli priznanje za štiriletno prepevanje v pevskem zboru. Po koncertu so nas v preddverju pričakali dijaki 3. letnika programa Tehnik steklarstva s prečudovitimi steklenimi izdelki, ki so jih naredili med praktičnim poukom. Izkupiček od steklenih izdelkov smo namenili v šolski sklad. »Za dobre ljudi se sonce rodi, da zrasel bo cvet, polepšal ta svet.« KLARA SENICA, 3.c, MOJCA SENICA, 3.d Foto: arhiv ŠCRS Prvič dodatna minuta Prvič po prvomajskih praznikih je med policami ob pomoči prodajalke Karoline ponovno tekal Luka Žerjav. Prvič v letošnji sezoni je Nena Lužar izžrebala srečneža, to je bil Srečko Černe. Po zelo napetem vodenju med policami, ko je po slabšem začetku kazalo, da bo lov manj uspešen, sta Luka in Srečko proti koncu dvignila tempo in dodobra napolnila voziček. Da je bil ta še bolj poln, je prvič letos poskrbela izžrebana dodatna minuta v kateri se je bogata bera, predvsem mesnih dobrot, ustavila pri odličnih 202 evrih. Foto: SHERPA Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Do polnega vozička brez motnja» KUPON novi tednik tusklub radio celje Ime in priimek: Naslov: _ Telefon:_ E-mail: _ Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik):_ Številka TUŠ KLUBA: □OOOOOOOOOOffl 0 Dovoljujem, da se moji podatki uporabljajo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Lastnoročni podpis: _ Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 44 VRTNARIMO novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Zeleno in cvetoče v poslovnih prostorih Skrb za zeleno in cvetoče na delovnem mestu Zeleni prsti, ki že pridno delajo na vrtu, nikoli ne počivajo. Marsikdo, ki mu rastline pomenijo več kot zgolj hrano ali cvetoč vrt, si omisli prijetno vzdušje tudi v službi. Vedno to seveda iz različnih razlogov ni mogoče. Za tiste, ki se spogledujete z idejo, da bi si svoj delovni kotiček polepšali z zelenjem, so v Semenarni Ljubljana pripravili izbor najprimernejših rastlin. Orhideja Rada ima stalno temperaturo, a kljub temu ni zahtevna za oskrbo. Uspeva na polsenčnem, svetlem mestu. Sonce ne sme segreti listov. Celo leto naj bo toplo. Dnevna temperatura naj bo med 20 do 26 stopinjami, ponoči naj ne pade pod 16 stopinj. Jeseni za kakšen mesec znižamo temperaturo, da spodbudimo ra stline k ponovnem cvetenju. Celo leto je treba zmerno zalivati. Substrat se ne sme popolnoma izsušiti, zalivamo z mehko vodo. Ne zalivamo v sredino, da ne pride do gnitja rastline. Gnojimo vsakih 14 dni. Pri nižjih temperaturah gnojenje opustimo. Novejši hibridi cvetijo celo leto. Na voljo so v različnih barvah: bela, rdeča, roza, vijolična, rumena, rjava, ze lena ... ter imajo različne vzorce - od pikic, črtic do tigrastega vzorca. Orhideja je cvet uspešnih ljudi, podarjamo jo za napredek. Bela barva je najbolj primerna za vse poslovne prostore in prireditve. Pomeni zaupnost, iskrenost. Slonova noga Izvira iz vroče Mehike, kjer doseže višino do šest metrov, zato se moramo zavedati, da ima rada sonce in vročino. Kot sobna rastlina ne zraste tako visoko, a njena življenjska doba je izredno dolga. Gomolj je pri mladih rastlinah okrogel, pri starejših pa podaljšan v višino in oblikuje zelo zanimivo ^ steblo, iz katerega na I vrhu poganjajo dolgi ostri listi. Ob presajanju pazimo, da je noga ravno toliko iz zemlje kot pred presajanjem. Zalivanje mora biti zmerno, da nam noga ne začne gniti. Potrebuje odcedno prst, da noga ne začne gniti. Juka Drevo življenja ali juka je rastlina, ki ima steblo, iz katerega rastejo veliki podolgovati listi. Listi so temno zeleni in rastejo v rozetah, ki so tik pod vrhom in dajejo rastlini značilen videz. Je nezahtevna rastlina z grobimi listi. Rada ima svetla mesta. Kalanteje So rastline z zelo lepo oblikovanimi barvitimi listi. Uspevajo na svetlih mestih in ne smejo biti izpostavljene neposredni sončni svetlobi. Substrat naj bo vlažen. Navadna monstera Ima pokončno, plezajočo razrast. Iz substrata izrašča eno steblo, iz katerega izraščajo listi. Zraste lahko do dva metra in pol visoko in meter in pol široko. Listi so v obliki srca, globoko narezani in luknjasti, kar dokazuje, da je samorasla rastlina v krajih z močnim vetrom. Najbolje uspeva pri temperaturi od 15 do 20 stopinj Celzija v senci brez neposrednega sonca. Poleti in spomladi jo zalivamo močneje, pozimi pa malo. Fikus Je rastlina z zelo dekorativnimi pisanimi listi različnih velikosti in barv. Zraste lahko v cela drevesa. Fikus benjamin ima grmičasto razrast in zraste do tri metre. Povrhnjica listov je gladka, ovalna in majhna. Listi so zeleni, lahko belo ali rumenkasto obrobljeni. Uspeva na sobni temperaturi. Ne mara hladnega prostora. Potrebuje veliko svetlobe, sicer začnejo listi rumeneti in odpadati. Ne prenese prepiha. Zalivamo ga z deževnico ali vodovodno vodo sobne temperature. Rad ima visoko zračno vlago. Je zelo priljubljena rastlina, posebno v modernih stanovanjih. Navadni fikus lahko zraste kot drevo ali grm. Listi so temni, velike ovalne oblike in imajo izrazito konico. Prvi listi so bronaste barve, pozneje pa postanejo zeleni. Najnižja temperature, kjer uspevajo, je deset stopinj Celzija. Ne zalivamo prepogosto. Sanseverija Taščin jezik ali sanseverija je izredno odporna rastlina, ki redko propade. Je zelo trdovratna neobčutljiva na slabe pogoje rasti. Uspeva tudi v prostorih z malo svetlobe. Potrebuje malo zalivanja. Kot so pomembne lepe zdrave rastline, tako je zelo pomembno, da so rastline v lepih posodah, ki jim dajejo še poseben čar. Flamingo Je zelo hvaležna cvetoča rastlina V višino zraste do 50 cm. Ima dolge temno zelene srča ste liste s grmičasto razrastjo. Cvetovi so neznatni, združeni na tanki trdni cvetni osi, obdani s cvetnimi tulci. Največ cvetov je rdečih in nas spominjajo na jezik, povrhnjica je gladka in svetleča. S svojim cvetjem nas rastlina zelo rada razveseljuje, če je postavljena na svetlem, vendar ne neposredno na soncu in brez prepiha na toplem zraku. Zalivamo pogosto, da je substrat stalno vlažen, a nikoli premoker. Ko močno cveti, gnojimo vsakih 14 dni. Presajanje ni potrebno. Cvetovi so lahko rdeči, oranžni, roza, lila in bele barve. Flamingo podarjamo, kadar želimo osebi srečo in napredek. Je cvet uspešnih ljudi. Bela barva pomeni prijaznost, iskrenost in zaupnost. Tolstica Tolstica, krasula ali drevo denarja je rastlina za vro če sonce. Zraste v drevo. Poleti jo zalivamo močneje, pozimi pa zelo malo. Rastlina nam daje pozitivno energijo, prinaša bogastvo in finančno varnost. Listi zaradi svoje oblike spominjajo na kovance. Zato so tolstice poleg orhidej najbolj primerno poslovno darilo Spatifil, samolist Rastlina je naravni čistilec zraka. Zraste tudi več kot meter. Razrašča se grmičasto in ima suličaste liste z zelo poudarjenimi žilami. Listi so temno zeleni, gladki in bleščeči. Rastlina uspeva v polsenčnem prostoru na sobni temperaturi. Zalivamo jo enkrat tedensko. Beli cvetovi se ohranijo več tednov in so podobni jadru. Zamija Je najbolj nezahtevna rastlina in uspeva celo tam, kjer bi vsaka druga rastlina propadla. Najbolje uspeva v pol-senci. Lahko uspeva pri malo svetlobe, a pri zelo močnem pomanjkanju se listi podaljšajo in postanejo svetlo zelene barve. Na močnem soncu se na listih pojavijo rjave lise. Je zelo lepa rastlina, ki ima bleščeče liste, pokrite z močno debelo kožico, stebla pa so mesnata. Zraste do enega metra. Paziti moramo, da rastline ne prehladi-mo, minimalna temperatura, ki jo zamija še prenaša, je deset stopinj Celzija. Pozimi pazimo, da v njeni bližini ne odpiramo okna. Zalivamo jo z ule-žano vodo sobne temperature, da je prst vlažna, a ne povsem mokra. Pazimo, da ne zmočimo listov, ker se na njih pojavijo grde lise. Enkrat mesečno jih zalivamo z gnojilom za zelene rastline. Presajamo jih na tri do štiri leta. Foto: Semenarna Ljubljana PODLISTEK 45 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (5) Leta 1924 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo Ko je leta 1918 ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske večji del Slovenije prišel v okvir novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je to Westnom najprej povzročilo določene težave. Ker sta bila Avgust Westen in Adolf Westen ml. avstrijska državljana, torej državljana sovražne države, so jugoslovanske oblasti nad njunim podjetjem uvedle sekvester, kar pomeni, da so ga začasno postavile pod svojo upravo. Težavo sta brata rešila tako, da sta sprejela jugoslovansko državljanstvo, s čimer je bil sekvester nad njunim podjetjem ukinjen. Prehod večine Slovenije pod Jugoslavijo je imel za nadaljnje poslovanje Westnovega podjetja ugodne posledice, saj se mu je s tem odprlo jugoslovansko tržišče, na katerem tedaj ni bilo nobenega drugega podjetja, ki bi proizvajalo emajlirano kuhinjsko posodo. Ker je bilo povpraševanje po tej posodi vedno večje, so se pokazale potrebe po širjenju proizvodnje. Da bi se temu prilagodili, so Westni morali poskrbeti za njeno povečanje. S tem ciljem so se leta 1924 odločili, da bodo svoje podjetje iz posamične firme (tvrd-ke) preoblikovali v delniško družbo in s tem povečali njegov kapital. Ker po obstoječi jugoslovanski zakonodaji člani delniške družbe niso smeli biti samo družinski člani, so Westni kot družabnike vanjo vključili ravnatelja njihovega podjetja Josefa Pfeifferja in kot zunanjega člana lastnika www.kamra.si i'eafi rips/nrwe i ustafiwtjctto brioj^i, w*stttfl.ce//e. te/fib" « C? <сУ -- delniška družba •---- tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in rokositrane rosode. Logotip Westnovega podjetja iz leta 1925 kamra šoštanjske usnjarne Franca Woschnagga. Vendar sta bila oba brez lastništva nad delnicami in zato tudi brez glasovalne pravice. S tem so bili formalni pogoji za ustanovitev delniške družbe izpolnjeni. Ministrstvo trgovine in industrije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je dovoljenje za ustanovitev delniške družbe izdalo 13. maja 1924, do njene ustanovitve pa je prišlo na ustanovnem občnem zboru družabnikov 25. maja 1924. Delniška družba je bila pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Celju 2. julija 1924 registrirana pod imenom A. Westen, delniška družba v Celju, Tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in poko-sitrane posode (skrajšano A. Westen, d. d.). Ob ustanovitvi delniške družbe je njena glavnica znašala 5.000.000 din, razdeljenih na 50.000 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ' .-''.'<,V'.,, polnokritih na prinositelja se glasečih delnic po 100 din. S sklepom občnega zbora družbenikov 28. septembra 1924 se je z izdajo novih delnic po 100 din delniška glavnica dvignila na 20.000.000 din, s sklepom občnega zbora družbenikov 23. julija 1930 pa na 25.000.000 din. Čeprav je tovarno emajlira-ne posode formalno prevzela delniška družba, je ta še naprej predstavljala Westnovo družinsko podjetje, saj sta ob ustanovitvi delniške družbe lastnika vseh izdanih delnic postala samo Adolf Westen ml. in Avgust Westen, in sicer vsak do polovice. Njun stric Adolf Westen st., ki je bil avstrijski državljan in je kot že zapisano od leta 1912 živel v Gradcu, je bil sicer predsednik delniške družbe, ne pa tudi solastnik njenih delnic. Leta 1932 je umrlega Franca Woschnagga v upravnem odboru zamenjal sin Adolfa Westna ml., dipl. inž. Max Adolf Westen. Max Adolf Westen (19131955) se je rodil 7. novembra 1913 v Gradcu očetu Adolfu Westnu ml. in materi Annemarie Westen, roj. Hüner-mann. Osnovno šolo je končal v Celju in srednjo v Gradcu. Po srednji šoli je šolanje nadaljeval v Dresdenu in Stuttgar-tu. Ko je leta 1935 diplomiral in postal diplomirani inženir kemije, se je takoj zaposlil v očetovi in stričevi tovarni emajlirane posode ter že naslednje leto postal njen obra-tovodja. Na tem položaju je ostal do konca vojne leta 1945. Se nadaljuje ... ALBUM S CELJSKEGA Maistrovi borci iz Vinske Gore pri Velenju, 1919 Skupina Maistrovih borcev, pred tem so bili avstro-ogrski vojaki (dva sta še v uniformah) iz Vinske Gore: od leve Maks Vanovšek (dom. Trnovškov), Franc Weissenbach (dom. Koširjev), Johan Uranjek (dom. Podvršjak), Anton Ograjenšek (dom. Kremplov) in Martin Lesjak (dom. Omrež). Po pripovedovanju Franca Sedovnika (dom. Cendirjevega) je Vinskogorčane v bojih za slovensko severno mejo vodil Franc Weisssen-bach (drugi z leve). Iz kraja so bili Maistrovi borci še naslednji možje: Rudolf Brecl, Jože Cvikl (dom. Golakov), Ignac Lesjak (dom. Br-čanov), Franc Lesjak (dom. Friclov) in brata Jože in Franc Sedovnik (dom. Cendirjeva). Slednji je bil najdlje živeči vojak prve svetovne vojne in Maistrov borec v Vinski Gori. Še pri 85 letih se je pripeljal s kolesom pokropit mojo pokojno staro mamo. Takrat sedemnajstletnemu mi je pripovedoval, kako so ležali v Posočju v kavernah, vklesanih v skale. Z dve leti starejšim bratom sta bila skupaj vpoklicana na bojišče prve svetovne vojne, ki sta jo oba preživela. Franc je bil dvakrat ranjen in mi je med pripovedovanjem pokazal zaceljene rane. Spominjal se je tudi konca vojne: »Ko so nas s soškega bojišča z vlaki pripeljali v Celje, je prišla prošnja generala Maistra, naj se pridružimo njegovim enotam na Koroškem. Tako smo se s fronte namesto domov odpravili v boj za slovensko severno mejo. Prispeval: Janez Osetič Uporabljen vir: Poles, Š. et al: Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo. Občina Šoštanj, 2014, str. 188, Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 18.00-19.00 WERNER 19.00-19.45 MODRIJANI 19.45-20.15 BOL 20.15-20.45 NIKA ZORJAN 20.45-21.15 ALYA TORTA ZA OBISKOVALCE 21.30-22.00 MLADI DOLENJCI 22.00-22.30 VRAŽJI MUZIKANII 22.30-23.00 ANSAMBEL STIL 23.00-01.00 TANJA ŽAGAR =i j =i if.vh i ■ ii*i .1 .{«M 11 =i v h nQVj tednih j radio celje 1 j" jAGER ШШШШШМш PKKjK RADIA CELJE VOJIIIK, PEIEK, 14. JUIIIJ, OD 18. URE 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kot pesmica Življenje ženske se sliši kot LA, LA, LA. ZbudiLA, pospraviLA, skuhaLA, zlikaLA, rodilLA ... Torej LA, LA, LA. In potem pozno zaspaLA, se prezgodaj zbudiLA in se nisem naspaLA. Izguba »V dveh mesecih sem izgubila pet kilogramov.« »Se ne vidi.« »Seveda ne, če sem jih pa izgubila!« Ločevalna dieta »Ti si pa zelo shujšal!« »Ja, sem na ločevalni dieti.« »Kako pa to izgleda?« »Ločujem se, kuhati pa ne znam.« Kdaj drugič Moški srednjih let je šel k zdravniku, kjer so mu preverili krvno sliko in opravili EKG. Ko je zdravnik gledal izvide, je rekel: »Na mastne jedi in vino kar pozabite, tudi žganja in cigaret ne smete. Iz prehrane črtajte vse slano in pekoče.« Moški hitro vstane in začne pobirati izvide. »Kam pa greste?« je začuden zdravnik. »Domov. Prišel bom kakšen drug dan, ko ne boste tako zoprni.« Po vodi 18. rojstni dan, Tine iz Bohinja je slišal zgodbice o neverjetni družinski tradiciji. Pravili so, da so njegov oče, dedek in pradedek na svoj 18. rojstni dan imeli možnost hoditi po vodi čez Bohinjsko jezero do gostilne, kjer so si privoščili svojo prvo alkoholno pijačo. Tako je Tine na svoj rojstni dan s prijateljem Martinom odve- Oven Kaj pa, če eksplodira? Ni pomembno, imamo drugo! slal na sredino jezera. Tine je stopil iz čolna in se skoraj utopil. Martin ga je uspel rešiti iz vode. Besen in zmeden se je Tine odpravil do svoje babice. »Danes je moj 18. rojstni dan. Zakaj torej ne morem hoditi po vodi, tako kot so lahko moj oče, dedek in pra-dedek?« Babica je odgovorila: »Ker so se tvoj oče, dedek in pra-dedek rodili januarja. Ti pa si se rodil avgusta.« Oglas Prodam rezervne dele za audija A6 črne kovinske barve, letnik 2015. Dele si lahko ogledate v Celju na Mariborski cesti od 5 do 160. Uspelo mu je Pride mišičast moški v gostilno, vzame v roko limono in jo stisne, kolikor more, nato reče: »Kdor iz te limone stisne vsaj še eno kapljico, dobi tisoč evrov.« Seveda vsi poskušajo, a nikomur ne uspe. Nato pride zraven majhen in suh možakar in reče: »A lahko tudi jaz poskusim?« »Ha ha ha!« se mu vsi smejijo in mu dajo limono, on pa kot za šalo iz nje iztisne še šest kapljic. Vsi debelo gledajo od začudenja in vprašajo: »Kako je pa tebi uspelo, če nam ni?« On pa odgovori: »Hja, jaz sem pa z davčne.« Cirkus Zajček je svojo zajkljo odpeljal v cirkus in tam sta videla nenavadno čarovniško predstavo. Čarovnik je iz klobuka vlekel majhne zajčke. Pa se je oglasila zajklja: »Ni slabo, toda meni je še vedno bolj všeč tako, kot to delava midva!« PRAVA ŽENSKA lahko prinese ravnotežje v življenje Imeli boste več načrtov, vendar bo treba upoštevati veliko različnih dejavnikov. Okoliščine se bodo spreminjale, kar vas lahko nekoliko vrže iz tira. To velja še zlasti za dneve pred polno luno, ki se bo pojavila 18. v mesecu. Nekdo se bo pokazal v izredno pozitivni luči, zato se prepustite dogodkom. Občutek, da morate imeti vse pod nadzorom, je tokrat odveč. 3\k Rak Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtnica Delovno in napeto bo v teh dneh. Vaša pripravljenost za delo bo nihala, enkrat se boste počutili, kot da ste na vrhu gore, drugič čisto na dnu. Razmislite, zakaj je kriza sploh nastopila. Energija se vam bo povrnila, še posebej dobro se boste počutili konec tedna. Tokrat si boste privoščili nekaj zares izjemnega. Venera vas bo prijetno razvajala in če ste še sami, vas lahko zadene puščica ljubezni. Dnevi, v katerih potuje Sonce po vašem znamenju, se počasi končujejo. Prav zaradi tega izkoristite vse priložnosti. Venera vas bo lepo ščitila, saj je že včeraj vstopila prav v vaše znamenje in vam pripravljala presenečenja, tudi sreča vam bo mila. Ljubezen in romantika bosta igrali pomembno vlogo v tem času. Počutje in razpoloženje bosta iz dneva v dan boljša. škorpijon Do torka vam bo Sonce v nasprotnem znaku nasprotovalo, zato bo lahko sodelovanje z okolico v teh dneh nekoliko težje, še zlasti 18. maja ob polni luni. V petek in soboto boste gostili Luno, kar bo spodbudilo strastno plat vaše narave. Izpolnite obljubo, ki ste jo dali pred časom in je nikoli niste uspeli uresničiti. S tem boste ljubljeno osebo osrečili in prijetno presenetili. Dvojčka V torek se bo začela vladavina vašega znaka. Sonce in vaš vladajoči planet Merkur bosta vstopila v vaše znamenje, kar bo odlično. Bivanje Merkurja v vašem znamenju vas bo naredilo komunikativne in dobre okoliščine se bodo ustvarjale kar same od sebe. Komunikacija bo vaš adut, pazite le, da ne boste pretiravali. Vitalna energija bo v porastu, morebitne zdravstvene težave se bodo unesle. Strel ec V nedeljo in ponedeljek bo Luna potovala po vašem znaku, zato bosta ta dva dneva obarvana z ognjenimi energijami strasti. Še zlasti 20. maj bo odličen dan, saj bosta Luna in Jupiter na isti stopinji v medsebojnem objemu. Od torka bo Sonce v nasprotnem znaku spodbudilo potrebo po usklajevanju. Brez kompromisov se boste odločili za podvig, v katerem boste zmagovalec. V četrtek bo v vaš znak vstopil planet Mars, zato boste čutili nov, svež val energije. To sicer ne pomeni, da bo vse teklo brez težav, prav obratno. Treba se bo zelo truditi in usklajevati nasprotja, ki se bodo pojavljala. Lepo bo obujati spomine in se z nasmehom vračati k preteklim dogodkom. Bivanje Venere v domačem znamenju bo ugodno vplivalo na vašo ljubezen. Kozorog Mars v raku vam bo z opozicijo narekoval drugačno taktiko ravnanja, treba se bo prilagoditi okoliščinam in ljudem. Preveč energije boste trošili v prazno, to je postalo že sestavni del vašega življenja. Vzemite se v roke, drugače se napetosti in živčnosti ne boste mogli izogniti. V torek in sredo, ko bo Luna v vašem znaku, boste čutili več notranje moči, zato se boste lažje soočali z vsem in vsemi. Zaradi resnosti in zamišlje-nosti boste nekomu povzročili zaskrbljenost. Ob tem boste tudi raztreseni, težko boste dosegli primerno zbranost. Potrebujete počitek. Ne oklevajte, jutri je še en dan, izkoristite vsak trenutek, da se izprežete iz kolesja svojih obveznosti. V neki družbi boste še posebej blesteli in se tega sploh ne boste zavedali. Preveč se vam bo mudilo. Umirite se. Vodnar Dali boste obljubo, ki jo bo kasneje težko uresničiti zaradi nepredvidljivih okoliščin,. Nekaj improvizacije in iznajdljivosti bo zadevo uspešno rešilo. V prostem času potrebujete spremembo. Ukvarjajte se s stvarmi, ki vas veselijo in sproščajo. Na vsak način boste želeli presenetiti partnerja, vendar razmislite, če si v resnici sploh želi spremembe. Izhajajte iz njegovih, ne lastnih pogledov. Devica Vaš vladar Merkur bo odlično položen, zato vam ne bo težko opravljati tudi umsko zahtevnejših del. Tudi komunikacija in dogovarjanje bosta uspešna. Kaže se krajša pot, ki bo na koncu zelo učinkovita. Tiste najlepše občutke boste našli tam, kjer jih vedno, v naročje ljubljene osebe. Tokrat prav nič ne more skaliti harmonije in občutkov sreče, ki jih boste deležni. radio cehe Ribi Tudi če vas ne bo zanimalo, se boste morali zelo potruditi, da se boste vklopili v celoten sistem delovanja v nekem projektu. Vaša trenutna zadržanost bo lahko razumljena narobe, zato prenehajte biti opazovalec, prevzemite bolj dejavno vlogo. Vsakdanji pogovori vas bodo dolgočasili, novih znanstev pa se boste izogibali. Živeli boste v svojem svetu, iz katerega boste črpali veliko energije. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka 1^0 GRŠKA ČRKA NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA PUŠNIK NAUK O ATOMIH RIBIŠKI PRIPOMOČEK JOZE UDOVIČ BREZALKOHOLNO PIVO KRAJ PRI LJUBLJANI MOZOLJA-VOST DRŽALO ZA STRUNE NA POKROVU GODALA ELEKTRIČNO NABIT DELEC [^0 TEŽKA BELA KOVINA AVTOMOBILSKA OZNAKA UZBEKI-STANA NIČLE 1 (POG.) ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH_ ČUVAJ REDA REKA V SREDNJI EVROPI SLOVENSKA PESNICA NOVY TOPEL MORSKI TOK V ATLANTIKU TERBIJ AMERIŠKA IGRALKA (CAMERON) NAJPOMEMBNEJŠA ITALIJANSKA LUKA če pride vjavnost, da smo zgrešili Mars za 150 milijonov milj, bomo v resnih težavah. Ali bi lahko oblekli te kostume, da ... HRIB NAD SOLKANOM 18 SOLSOLNE KISLINE PREČNI TRAM V KOZOLCU ITALIJANSKA PESNICA NEGRI SLOVESNO KOSILO DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO RASTLINO-SLOVEC PRED-BRITANSKA STAVNIK PEVKA ŠKOFA (RITA) OSEBNI ZAIMEK 19 JEZERO V SEVERNI AMERIKI ANGLEŠKI JUNAK (ROBIN) JEK, ODMEV 15 PSIČEK (REDKO) AERO-NAVTKA ORLANDO JONES SLOVENSKA PISATELJICA KODRIČ JOHN LENNON KODA ZA GSM SRBSKA SOLATA KRAVAL, TRUŠČ STROKOVNJAK ZA EMBRIO-LOGIJO RAZLIČICA IMENA EDITA KROMPIRJEV SVALJEK NEPRIJETEN VONJ KUGA 20. STOL. SNOV, POMEMBNA ZA RAZVOJ KOSTI PREBIVALEC NOVEGA SVETA Zdi se mi nemogoče, da bi Eva dala Adamu jabolko. Jaz nikakor ne morem prepričati svojega moža, da ... 23 10 ZELENICA V PUŠČAVI MAGIČNI SPISI TANTRIZMA AFRIŠKI VELETOK KANADSKA PEVKA DION KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH KRUŠNI OČE ENICA, DE-SETICA, ... , TISOČICA 22 PRAKANTON V ŠVICI OBLIKOVALEC KOVINE POŽIVILNA PIJAČA RUDAR (POG.) AVSTRALSKI NOJ ŽIVALSKA HRANA NEMŠKA KNJIŽEV-NICA SEIDEL TINA TURNER TURŠKI VELIKAŠ NIZ. ARHIT. (MICHEL DE) 13 VEZNIK BRITANSKA IGRALKA WATTS 17 VEZNIK USLUŽBENKA NOČNEGA LOKALA 16 ICKO IBEN JV DEL LJUBLJANE 12 ZAČIMBA ZA PICO ŠPANSKI ZGODOVINAR (JUAN DE) POČIVALNIK, BLAZINJAK gss PREBIVALEC ARTIČ 20 14 SUDOKU 361 6 7 8 1 4 5 2 5 9 1 5 7 4 3 4 2 3 6 9 9 8 6 7 9 2 7 9 1 8 SUDOKU 52 9 7 1 4 8 2 6 7 5 7 9 3 3 2 5 4 1 7 6 4 9 8 4 5 9 rešitev sudoku 360 rešitev sudoku 51 5 8 2 7 4 6 1 3 9 3 7 6 2 9 1 5 4 8 9 4 1 8 3 5 2 6 7 6 1 7 3 8 2 4 9 5 4 9 8 1 5 7 6 2 3 2 3 5 9 6 4 8 7 1 7 2 4 5 1 9 3 8 6 8 5 9 6 2 3 7 1 4 1 6 3 4 7 8 9 5 2 7 8 1 3 4 2 5 6 9 5 4 2 7 6 9 8 3 1 3 9 6 8 5 1 2 7 4 6 5 9 2 8 4 3 1 7 2 3 7 1 9 6 4 5 8 4 1 8 5 7 3 9 2 6 9 7 3 6 2 8 1 4 5 8 2 5 4 1 7 6 9 3 1 6 4 9 3 5 7 8 2 8 2 23. ČRKA 3 4 9 MORALA 5 6 FOND FREZAR SVETIŠČE 7 11 21 ZGOLJ novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, Vddm г илто?ј / čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. maja. Geslo iz številke 19: Združeni v različnosti. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Alenka Obran iz Štor. 2. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, prejme: Mirko Golob iz Laškega. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Jože Lamper iz Griž. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 20, 16. maj 2019 Pag navdušil v Celju, prvi možje zadovoljni Množica obiskovalcev je v soboto preplavila Glavni trg v Celju in se prišla naužit kulinaričnih dobrot ter napevov s priljubljenega otoka Paga, kamor radi zahajajo mnogi Slovenci. Dogodek je prinesel nasmeh na obraze tudi prvim možem sodelujočih mest in občin. Marin Pernjak, načelnik Občine Kolan, Ante Fabjanić, župan mesta Pag, gostitelj, celjski župan Bojan Šrot, in Ivo Pogorilić, načelnik Občine Povljana (z leve) so res lahko bili zadovoljni ob takšnem odzivu obiskovalcev, zato so zagotovo sklenili, da bodo takšna gostovanja Paga v Celju tudi v prihodnje. Foto: GrupA V fotografijo ujeta erotika Mlada celjska fotografa Urša Premik in Nik Jarh sta si ogledala razstavo Hešteg Grda račka. Letošnja šesta izdaja je posvečena fotografskemu mediju in ker je na ogled v Galeriji Račka, kjer je erotika rdeča nit, so tudi razstavljene fotografije temu primerne. Svoje fotografije razstavlja tudi Urša Premik, večina se je spominja po fotografijah njene babice Hilde. Tokratno foto zgodbo je poimenovala Jakub+Vitalli in nudi vpogled v intimno življenje mladega homoseksualnega para. Foto: GrupA Smeh je pol zdravja Ne, nista izvedela za nov poslovni uspeh in večji dobiček Cinkarne Celje. Nikolaja Podgoršek Selič, tehnična direktorica, in Tomaž Benčina, generalni direktor podjetja, sta se takole zabavala na nedavnem zaključku natečaja za mlade, ki so ustvarjali družabne igre, povezane z izdelki cinkarne. V dobro voljo je vse prisotne spravil čarodej Toni, ki je zabaval zbrane in znal pričarati marsikaj. Mogoče sta ga po koncu povabila še v podjetje, da še tam kaj »pričara«. Foto: GrupA Obogatitev zbirke tudi s »celjskim« izvodom Ali Žerdin je na svojo razstavo v Muzej novejše zgodovine Celje iz Ljubljane pripeljal približno 80 naslovnic svetovnih in domačih časopisov, po koncu razstave pa bo iz knežjega mesta odšel z izvodom več. Direktor muzeja dr. Tonček Kregar je dejal, da je navdušen nad starimi časopisi in da pogreša čase, ko jih je lahko ure in ure prebiral v knjižnici. Avtorju je zato ob odprtju razstave za oplemenitenje njegove zbirke podaril približno sto let staro naslovnico slovaškega časopisa »Slovensky dennik«, ki je poročal o uvedbi šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Ob tem je Tonček Kregar dejal, da to darilo seveda ni iz muzejskih depojev in da ne dela nič nezakonitega, ampak da gre za časopis, ki se je valjal v kotu njegove pisarne. Foto: RG Za ljubitelje V ■ I ■ ■ cilijev Inovativni mladi kmet Matic Vizjak, ki je pred kratkim s čili vinom navdušil washingtonsko elito, je ustvaril prvi slovenski čili »spritz«. Novost je predstavil na ljubljanskem dogodku Washington po Washingtonu. Skupaj z zmagovalcem Bara Sandijem Jugom sta zeleno in roza različico pijače ponudila gostom, med katerimi so bile številne znane Slovenke, ki so si lahko ogledale tudi novo kolekcijo ženskih čevljev, ki jih je oblikovalka Maja Štamol Droljc ustvarila v sodelovanju s Kopitarno Sevnica. Foto: Marko Vavpotič Matic Vizjak in Sandi Jug Veterani Na nedavno otvoritev razstave risb Borija Zupančiča v celjski AQ Galeriji so prišli tudi njegovi prijatelji in kolegi iz slikarskih vrst. Narcis Kantardžić je eden od veteranov celjskega likovnega ustvarjanja, saj je lani prejel srebrni celjski grb za več kot 30-letno kariero. Po stažu za njim ne zaostaja kaj dosti Damjana Brumec, ki že četrt stoletja uspešno vodi likovno šolo Umbra in tako v ustvarjalnem duhu vzgaja generacije mladih. Dobrih razstav torej ne bo zmanjkalo. Foto: SHERPA