PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORCE
lito 2. Štflv 1RR - Rona A . Mm	Poitmna plačana v gotovini
-- *•	«H»P *>Bna	llrB	Spedlzione in abbon. poatale
TRST, sreda, 4. septembra 1946
UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ge ne vračajo
Francoska črta poteka v vsej svoji dolžini po narodnostno slovanskem ozemlju in tudi v gospodarskem pogledu pomeni zgolj razkosanje Primorske.
Skrajni dokaz spravljivosti
Jugoslavija doprinaša najtežje žrtve za mir, a ogorčeno odklanja italijanske osvaievalne zahteve
[Pariz, 3. — Težišče današnjih do-°v v Luksemburški palači je T cdboru za politične In teri-alne določbe mirovne pogodbe wllJo, kjer je pomočnik jugoelo-askega zunanjega ministra ln dr. Aleš Bebler z vso odloč-razčlenil in izpodb’,1 včeraj-',} ®°nomijeve argumente im za-posebej pa še obsodil menta-Bia 111 ■i® odsevala iz govora ita-^*®skega delegata. Obeležil je v •tac &°voru končno tudi skrajno L ■** Jugoslavije glede bodočih 2 Italijo.
•^močniki zunanjih ministrov bo se nocoj sestali že četrtič . adnji seji SVeta štirih. Angle-J fegi v Parizu m
medtem s svoji-
_ formacijami o problemih, ki 0 njih razpravljal svet na £ m sestanku, silijo javno ?nie, da bi pričelo razmišljati
o nemških problemih, ki so Angležem kakor tudi Američanom očitno zmeraj bolj pri srcu. Občinske volitve na Saškem, ki so jih izvedli tako, da je moral celo reakcionarni »Manchester Guardian* priznati, da so potekle ob naravnost mimucioznem spoštovanju volivne svobode, pa ljudska politika nasproti nemškemu narod p in sijajna organizacija prehrane v sovjetskem okupacijskem ped roč j y so pač zadostni razlogi za take anglo-ameri-ške težnje. Zato je Bevin snočl o temi vprašanju razgovarjal s svojimi političnimi in vojaškimi svetovalci ter strokovn jaki, ki jih Je po-vzal celo lz Berlina v Pariz, zato je o tem govc-ril tudi z Byrnesom na svojem zadnjem sestanku. Byr-hes pa se je celo odločil da krene v četrtek v Stuttgart, kjer bo imel govor na konferenci zastopnikov
upravnih oblasti, vojaških osebnosti ter guvernerjev treh dežel, na katere so razdelili ameriško okupacijsko področje. Tam se bo razgovarjal tudi z generalom Clayem o nadaljnji ameriški politiki nasproti nemškemu prebivalstvu. Bevin je sinoči priredil banket, ki so bili na njem zastopniki delegacij vseh držav, ki sodelujejo na mirovni konferenci.
De Gasperi pa se je spričo razprave o Trstu in bodočih italijanskih vzhodnih meja podvizal v Pariz. Kako skušajo italijanski politiki izigrati tržaški problem, priča nova Saragatova izjava novinarjem, ki je v njej- najprej svetohlinsko poveličeval novo »demokratsko* Italijo, nato pa poudaril, da spada vprašanje italijanskih vzhodnih meja v okvir svetovne politike.
Bebler odločno zavrnil Bonomija
in razkrinkal njegove imperialistične argumente, zgrajene na logiki iz časov osi Rim-Berlin
Vidne so se danes sestali 3.
jj/01'*. pol Itično-t eri tor lalni za Ita-gospodarski za Balkan, in Finr-nJkr vojaški odbor, zvečer pa f^arski odbor za Italijo ter I ®čno-teritorialna za Rumunijo ■^ko. Za delo prvega izmed J6 vladalo davi veliko zanima*-’ ker je bil napovedan govor ju-Hp/^nskega delegata o novih * Italijo in o internacionali-i*»- Trsta ;t *
|s>
2 i{m^' Aleš Bebler je takoj od po-' » Ugotovil, da Italija že kar ln okusu tira vprašanje jedrske in Trata v vedno večje da bi si le obdržala ozemlje u ‘f’8® svojih narodnostnih meja, ^ ga je pridobila s svojo politi-jj Prevare. Govornik se je začu-.j^kako je mogel biti določen za italijanske stvari v kon-hem odboru ravno Ivano« ^ ltn!> ki ga je italijanska socia-stranka pred leti izključila jr°ilh vrst, ker je zagovarjal i-VjT^ko imperlaJllstlčno politiko ffilr kritno zato, da bi konfete*0 SPet zavedel v zmoto, saj že ste*	P°jav ne more opravičiti
uiili	ki	ga bi bilo mogoče iz-
etf ^ 1 demokratični Italiji. V do-00* h .. ra-marske politike italljanske-,gCl |j. lcgata je Bebler obeležil okoli-taa’ ^ se ie v nJ'h Italija pola-^ Jugoslovanskega ozemlja v Itg ^Palske pogodbe, pri kateri prav tako sodeloval. Be-označil imperialistični zna-l^Mske pogodlbe, kakor tudi °"skrga pakta iz 1915. leta, ki E	Italiji zagotovila prevladu-
v Jadranu. Bonomi je
iK'
cf
*
S
cem, marveč tudi proti beneškim patricljem. Italijanski zagovor pomeni obrambo politike italijanske
vlade, ki hoče pognat; svoj narod v tok šovinistične napadalnosti. Zgolj spričo grožnje, da bodo Italijani v smislu londonskega pa k la zasedli še Dalmacijo, se je morala Jugoslavija pred 26 let odreči svojim pravičnim aspiracijam. Bonomi pa je včeraj po vsem tem še zatrjeval, da je bila rapalska pogodba »pravična in zadovoljiva*.
V znamenju šovinistične agresivnosti italijanska delegacija ni oklevala utemeljevati svoje zahteve s podatki ljudskega štetja iz leta 1921, ki so bili namenoma potvorjeni ln za katerih točnost se niti Italijani sami ne upajo jamčiti.
Bonomi je včeraj govoril proti ■francoski črti, toda prav ta predstavlja že neizpodbiten dokaz italijanske ekspanzije. Italija vse do konca prve svetovne vojne ni nikoli zahtevala Trsta, ne leta 1868. ko ji je pripadla Slovenska Benečija, ne leta 1915. v pogajanjih z Avstrijo, sedaj pa protestira, ker ji ne bo pripadel. To je zgolj nov dokaz, kako narašča njen imperializem od dne do dne.
Načelo narodnostnega ravnovesja
posvečuje samo nasilje nekdanjega osvajalca
V utemeljevanju svojih terito- glavno mesto ne sme ločiti od po-
rialnih zahtev nasproti Jugoslaviji se Je Bonomi oprl na ekonopiske rozlcge, ki pa le slabo prikrivajo italijanske ekspanzlonishčne namere in docela osvajalni duh. Argumenti o gospodarskih napravah, strateških potrebah, o elektrarnah in predilsk; železnici, ki naj bi po italijanskem ozemlju vezala Trst z
bri);	80	36	takrat	Italijani	Avstrijo, da bi se tako «bolje za-
osvobojen je izpod avstrij- J gotovilo* tržaško blagostanje, nisc toda Slovani se cela ni£ drugega, kakor izraz prikritih * °{so borili samo proti Nem-1 agresivnih naklepov. Razlog, da se
^uspešna gospodarska politika
italijanske vlade
jecimarro zahteva takolžne gospodarske ukrepe
3. — Vest o odstopu za-ministra Corbina Je ita-Vn* tisk sprejel brez presene-se omejuje na kritiziranje sedanje vlade, od katere Sjj4, naj sedanjega položaja v nt 116 junije preveč na lahko, t «tta» pravi, da so komuni-CJorblno tisti, ki hočejo kij,, kupno moč lire.
vts/6r ScocclmaiTO J® ,zia-v11’
^ gospodarska politika ni *	ln	da	t**10 komuni-
* v opozocijo, če sedanje JpStV° ne bo nujno pripravilo v n®črta, ki naj b' zapo-0 Število brezposelnih. Ta 1	bi	bil	del	gospodarskega
^°ga programa, ki bi v %P r®Bntčno izvedel obnovo. Mi-V' . « dejal, da vlada t»a more a^atl svojega posega v go-k° življenje Italije.
ZDA v trnovske
e drugih držav
Po dogovoru, ki sklenitev trgovinske 1 ^ med Sovjetsko zveao ln ia ameriška vlada prote-»1* ^ *<>vjetskl vladi in ee skli-"ugod T' ^len ®0'vi*t8lto-amer!-1*^. '® ° medsebojni pomoči, n ‘va da Sovjetska zveza Sko * bosta prevzeli obvez, ki . i(| kodovale uspehu konfe-1 ,i*teJG Predvidena za rarširje-j^lav 4 VeČ8transk'.h trgovskih Sel,' ~
338 objavlja vsebino °dgovora, ki pisvt da ?tlte v,ada čudi vsebini a-Saj Amerika sama <J°'-goročne dvostranske . *n finančne pogovore z ržav.,"-^ Zaradi tega Je b j( J® ain)ertške vlade ra-Poizkus vmešavanja
ZDA v trgovska pogajanja med dvema neodvisnima državama.
Nota pravi tudi, da sedanja trgovinska pogajanja s Švedsko nimajo nobene zveze s 7. členom o-menjene pogodbe.
Panama zahteva, da ZDA zapustijo njena oporišča
London, 3. - VZN — Panamska vlada namerava zahtevati od Združenih držav, da zapustijo vseh 83 oporibe, ki so jih zasedle med vojno. .
Glasovi o odstopu Bevina
London, 3. — Konservativni list Evenlng News zanikuje glasove o bližnji dem is! ji Bevina, in pravi, da Bevin gotovo nima namena zapustiti zunanjega ministrstvo, preden se odloči usoda Palestine in srednjega Vzhoda. List dodaja, da Bevin fie želi ostati na svojem mestu več kot 9 mesecev ali največ 1 leto .zaradi bolezni.
Borce proll nacistom Čaka Internadla
Jeruzalem, 3. — Štiri ladje z židovskimi izseljenci so na poti proti Halft pod strogim nadzorstvom. Po zanesljivih vesteh je med izseljenci tudi mnogo Zidov, motkih in žensk, kV so se odlikovali v partizanski borbi proti Nemčiji.
Vojni zloCInec Kteist izročen Jugoslaviji
London, 3. — Angleška vlada je pristala na izročitev nemškega ge nerala Kleista Jugoslaviji, ki ga obtožuje vojnih zločinov. Bil 30 doslej v nekem uje^iiškem ^taborišču v Wallesu ln so ga danes pripeljali v London. Leta 1941. je bil povelj nlk nemškega okiepniškega zbora, ki je iz Bolgarije, vdrl v Jugoslavijo ln zavzel Beograd.
krajine, kakor Je argumentiral Bonomi italijanske zahteve v zvezi z Gorico, Italiji ni dostopen, čim ga uveljavlja Jugoslavija v obratnem smislu, pa čeprav še tako upravičeno. Mar ni takšna italijanska logika prav tista, ki je bila lastna osi Rim-Berlin? In to na področju, kjer je medzaveznijška komisija narodnostne meje že preučila in jasno ugotovila. Francoska črta pušča izven jugoslovanskih mej nad 90.000 Slovencev. _ Zato nobena gospodarska argumentacija ne more opravičiti take rešitve. Načelo o narodnostnem ravnotežju, ki je v resnici docela novo, ki ga prej v zgodovini nikoli niso poznali, posvečuje samo nasilje, ki ga je svoj čas zabrivil osvajalec.
Prav to nasilje do kraja osvetljuje absurdnost take teorije. Potemtakem bi lahko Italijani zah. tevali zase kraje v Franciji, Zedinjenih državah, v Maroku in Al-iiru, v Egiptu in celo v Avstraliji, kjer ' imajč Italijani po naključju večino, da bi se tako izpolnilo načelo narodnostnega ravnotežja. Za to prihaja ob vsem tem zavojeval, ni duh italijanskih tez toliko bolj do izraza ob včerajšnjem Bonom'-jevem zavijanju, «da francoska črta ni v skladu z narodnostno mejo, da ustvarja zlokobno krivico, pa da jo zavračajo celo jugoslovanski narodi in vlada.* Ena sama meja jo, ki loči italijansko ozemlje od, jugoslovanskega. Te Italija ne prizna, francoska črta pa poteka v vsej svoji dolžini po narodnostno slovanskem ozemlju in v resnici tudi gospodarsko pcmeni zgolj razkosanjePrimorske.
Poslednja žrtev
Bebler je nato posebej govori! o tržaškem mednarodnem področju. Jugoslavija Je do skrajnosti popustila v vprašanju Trsta in pristala na njegovo internacionalizacijo pod določenimi pogoji, ki so izraz njegove nujne povezanosti z Jugoslavijo. Toda Bonomi je šel preko vsega ln zahteval, da »e tažaškemu mednarodnemu ozemlju prlklju6'jo še istrski kraji, izmed katerih ni niti enega z izključno italijanskim prebivalstvom. Francoska črta loči Slovence, ki so obmorski narod, od njihove obale. Jugoslaviji odvzema naravni izhod na mo-Je. BIv. šemu napadalcu ustvarja lzvrrtne strateške položaje, medtem ko jemlje bivši žrtvi napada sleherno možnost, da bi sl organizl -nla več ali manj trdno obrambno črto.
Jugoslavija Je lani v septembru predložila mojo, ki je idealno ločila jugoslovr nskl narodnostne str-njeni teritorij od Italijanskega, ki ga je prekoračila zgolj tam, kjer je bilo nujno potrebno, da se zagotovi gospodarski razvoj obmejnih krajev. Zgolj da dokaže »vojo dobro voljo in spravljivost je V načelu pristala na odločitve sveta št!, rili velesil. Teda nujno je potrebno, da se na novo določi italijan-
sko-jugoslovanska meja. Jugoslavt. ja zato predlaga novo mejo, zavedajoč se silnih žrtev, ki jih bo morala doprinesti, ko z njo stvarno prepušča Italiji polovico Kanalske doline, velik del Beneške Slovenije in celo del goriških predmestij, torej področja, ki bi morala dejansko vsa pripasti njej. S to novo mejo žrtvuje Jugoslavija Italiji najmanj 45.000 prebivalcev slovenske narodnosti. V teku nadaljnje razprave je Bebler dejal, «bom neovrž, no dokazal pravico Jugoslavije do slehernega kraja teh področij, pravico, ki se opira na strogo demokratična načela, na težnje, ki jih je izrazila ogromna večina prebivalstva vse Primorske, ki že leta in leta zahteva svojo združitev z Jugoslavijo.*
Dr. Bebler je govoril dobro uro.
Njegov govor so prevedli v angleščino in ruščino. Seja je bila tedaj zaključena in se bo razprava jutri nadaljevala.
V vojaškem odboru so danes naglo napredovali in sprejeli 17 členov mirovne pogodbe z Italijo, k!
3e nanašajo na njene bodoče oborožene sile. Tako bodo med drugim demilitariziran tudi vse italijanske otoke na Jadranu ,in razdejali vse utrdbe na ozemlju vzdolž nove italijansko-jugoslovanske meje in v širini 20 km. Jugoslovanski predlog, da bi se italijanski orožniški | zahtevajo od Italije.
efektivi znižali pod polovico od predvidenih, ni bil sprejet, pač pa na zahtevo Jugoslavije ne bodo smeli sprejemati v novo italijansko vojsko in med orožnike bivše fašistične oficirje, kolikor niso bili oproščeni sleherne moralne ali drugačne krivde.
V gospodarskem odboru za Balkan in Finsko so sprejeli 3 člene mirovne pogodba z Romunijo. V obeh politično-teritorialnih odborih za Romunijo in Finsko pa so odklonili. Avstralski predlog, po katerem naj bi obe državi uzakonili načela o zaščiti človečanskih pravic so zavrnili sodeč, da bi to pomenilo nepotrebno vmešavanje v njune notranje zadeve.
Italijanske reparacije: 4 milijarde funtov
V gospodarskem odboru za Italijo so nocoj zaključili razpravo o reparacijah, ki jih bo Italija dolina odvajati Sovjetski zvezi. Na prihodnji seji bodo razpravljali o italijanskih reparacijah za Grčijo in Albanijo, potem za ostale države. Anglija zahteva reparacije v vrednosti 2.830, Jugoslavija 325, Grčija 1.223, Albanija 276, Egipt v vrednosti 10 milijonov funtov šterlin-gov, medtem ko so ZSSR prisodili reparacije v vrednosti 25 milijonov funtov.
Nocoj se je sestal tudi pododbor za italijanske reparacije, ki naj bi znašale skupno nekaj čez 4 milijarde funtov. V po'dodboru so Francija, ZSSR, Velika Britanija, ZDA, Jugoslavija, Grčija, Abesinija, Kanada in Ceškcslovaška. Pododbor bo še ta teden proučil spomenice 12 držav o reparacijah, ki jih te
PREPOVED PROSLAVE 8. SEPTEMBRA JE
Dejanje v podporo neoiašizma
Pripravljalni odbor za pripravo proslave obletnice ka-• pitulacije Italije 8. septembra je pcslal sledeče pismo ZVU v Gorici:
Pripravljalni odbor za proslavo obletnice 8. septembra je sprejel vas odgovor na proSnjo za dovolitev te proslave s presenečenjem tn ogorčenjem.
Mothacija vaie odklonitve, to je predvidevanje neredov, ki naj bi jih taka proslava povzročila, smatramo za neutemeljeno m zaradi tega za Izgovor, za katerim se skrivajo drugi nameni. Vse Uo.
; sedanje manifestacije, ki jih je priredila katera koli antifašistična organizacija v Gorici, so potekale v redu in se je ob vseh takih prilikah celo izkazalo, da je navzočnost poliojskih organbv odveč. To je torej dokaz, da je izgovarjanje z neredi najmanj u. pravičeno, ker predstavlja le neštetokrat dokazana disciplina antifašističnega ljudstva, da s strani udeležencev proslave ne bo pri. Slo do neredov. AntifaSisti ne lele nemirov, ne pustijo pa se izitvati od fašističnih pritepencev. Odstranitev teh je pogoj za vzpostavitev miru. ZVU pa ima neomejeno molnost, da to napravi, in je to tudi njena dollnost.
Značilno je, da ni imela ZVU najmanjših pomislekov, ko je dovolila proslavljanje drugačnih ob-
Jugoslovanska nota Združenim državam
AMERIŠKA LETALA
ponovno kršijo suverenost jugoslovanske države
Beograd, 3. Tanjug. — VrSilec dolžnosti jugoslovanskega poslaništva v IVashingtami je predal 30. avgusta ameriškemu. zunanjemu ministrstvu sledečo noto:
»V zvezi z neprekinjenimi poleti ameriških civilnih in vojaških letal nad jugoslovanskim ozemljem, poleti, k’, kršijo suverenost naše drža ve, je Jugoslavija poslala številne note, proteste in zahteve Združenim držctvdm, s katerimi je zahtevata ukinitev nepooblaščenih poletov im da bi izvedli preiskave proti krivcem. Niti v enem primeru ni bil dan po^treben zadovoljiv od-' govor in niso bile podvzete mere za preprečitev teh dogodkov. Nadalje Jugoslavija ni prejela potrebnih odgovorov na svoji dve zadnji noti: pnra z dne 10. avgusta št. 91)10 glede poletov nad našim ozemljem in prisilnim pristankom ameriškega vojaškega prevoznega letala, tipa C. 1)1 dne 9. avgusta in na drugo noto glede poleta nekega drugega ameriškega letala št. 1)311) 19. avgusta katerega posadka je naletela na tragičen konec, ki bi ga brez dvoma lahko preprečili, če bi se letalo odzvalo poz'.vu, naj pii-stane. Obe letali nista leteli nad Jugoslavijo zaredi slabega vremena, ker je bilo vreme ugodno.
Zato — čeprav je smrt žrtev neljuba, ker jo je treba pripisati tragični usodi letala, — Jugoslavija ne more prevzeti nobene odgovornosti za to, kar se je dogodilo in ki se zelo lahko dogodi na meji, kjer ima naša vojska, kot v vsaki neodvisni državi nalog, da obvaruje svojo državo pred kršitvijo suverenosti ozem/ja.
V zvezi z omenjentmi dogodki zahteva Jugoslavija ponevno od Združenih driav, da bi ji sporočili
kaj so ukrenili, da se končajo svojevoljni in nepooblaščeni poleti nad jugoslovanskim ozemljem s strani ameriških civilnih in vojaških letal in kakšna zagotovila lahko nudijo Združene države, da se to ne bo ponovilo. To je največje nujnosti, ker so se poleti nad jugoslovanskim ozemljem ponovili v tem kraju, tudi po incidentu z dne 19. avgusta kot na primer: dne ts. avgusta so letala nad jugoslovanskim ozemljem tri letala, od katerih sta bila dva bombnika in eno prevozno; dne H. avgusta je letelo 8 letal, od katerih so bili trije bombniki, trije lovci in dve prevozni letali; dne žJ. avgusta S letala, od katerih dva lovoa in eno prevozno; 86. avgusta 9 letal, od katerih 1 lovcev, 1 bombnik in eno prevozno letalo; 81. avgusta 9 letal, od katerih 5 bombnikov. i lovca in 8 prepozni letali.
Po Številu letal, ki pogostoma dnetmo letijo nad jugoslovanskim ozemljem, je jasno, da v vseh primerih to niso storili iz potrebe ali zaradi slabega vremena, temveč so v .večini primerov ponovno preleteli naše ozemlje svojevoljno.
Jugoslavija misli, da ne more Se nadalje trpeti svojevoljne in brutalne kršitve jugoslovanskega . o-zemlja. posebno s strani vojaških letal in zah'eva, da Američani po-dvzamejo potrebne ukrepe tako, da se v bodoče to prepreči, ker ti dogodki škodujejo dobrim odnošajem med Ameriko in Jugoslavijo in dovedejo do nezaželjenrh incidentov.
Ameriški odgovor na jugoslovanske proteste
Nerer Tork, 3. — Nfccoj Je bilo objavljeno, da je zastopnik ameriške vlad« Clayton izročil odprav-
Zveza angleških rudarjev obsoja grški plebiscit
Atene, 3. — Izidi volitev na Kreti so sledeči: volivcev: 101.982. Za monarhijo je volilo 20.442, proti monarhiji pa 71.438. Delni izidi za Makedonijo so sledeči:	volivcev
107.905, za monarhijo je volilo 55.428, proti monarhiji pa 52.304. Na Kreti je volilo 70% volivcev proti monarhiji.
Iz Londona pročajo, da f,200,000 nameščencev, včlanjenih v Zvezi rudarjev in nameščencev gradben? stroke obtožuje grČki plebiscit. Predsednik Zveze rudarjev je izjavil, da so za to monarhistično farso vsi dogovori, ki so jih britanski sindikati sklenili z grškimi tovariši ostal; na mrtvi točki. Izjavil je tudi, da je plebiscit, ki se je izvajal v takih okoliščinah, ki so grilki vladi omogočile razpustit; grško splošno delavsko zvezo, nič drugega kakor navadna farsa.
Tajnik londonskega odseka angleške sindikalne zveze Jacobs Je izjavil, da grški nedeljski plebiscit nima za angleške sindikaliste nobene veljave in da se angleško sindikalno gibanje ne bo dalo zapeljati po fantastičnih številkah.
Izid v Grčiji tak, kakršnega si je vlada želela ,
Atene, 3. — Georg Kartali«, vodja odporniškega gibanja, K-i ni včlanjeno v EAM-u, je včeraj izjavil predstavriku agencije AFP glc-dts plebiscita sledeče: »V velikih mestnih središčih Pireju, Atenah,
Solunu, Volosu, Larisi, Kavali in v večjih pokrajinah, kakor so Kreta, Hlo, Mitilen, kjer je vladala relativna svoboda in možnost, da se goljufija zmanjša, j« demokracija prevladala. Na deželi, kjer sta vladala nezaslišan teror in preganjanje ln se je tajnost glasovanja kršila, n[Bo mogli izidi biti drugačni nego takt, kakršnih si je žefela vlada*. Kartalis je dalje izjavil, da so izvajali od znotraj in od zunaj vsakovrsten pritisk, zato da bi potvorili izide. Njegovo mnenje Je, da v teh razmerah povratek kralja ni v skladu s težnjami in voljo ljudstva. Kljub temu pa upa, da bo možno izvesti nov plebiscit, ko bodo vzpostavljeni ugodnejši pogoji.
Ameriško brofloTje y Grčijo
Neapelj, 3. v- VZN — Danes Je zapustil neapeljsko luko oddelek ameriškega brodovja, ki je namenjeno v Pirej. Brodovje sestavljajo letalonosilka «FranklIn D. Roosevelt*, križarki »Llttl« Rock* ln »Fargo* ter trije rušilci.
V Bombi yu ie ni miru
Bombay, 3. - VZN — Uradno poročajo, da znaš* skupno fibevilo Izgub pri nemirih v Bombayu od 1. septembra do danes 90 mrtvih in nad 300 ranjenih. Davi je policija streljala in pri tem ubila dve osebi ln jih 9 ranila.
niku poslov jugoslovanskega poslaništva Sergiju Makiedu pismen odgovor na jugoslovanske protestne note zaradi ameriških letal, k! se pojavljajo nad jugoslovanskim ozemljem in kršijo jugoslovansko Buverenost. Zatrjujejo, da je ameriška vlada zavzela v svojem odgovoru odklonilno stališče in izrazila mnenje, da so bila nad jugoslovanskim ozemljem v večini primerov druga, ne pa ameriška letala.
letnic, n. pr.: 4. novembra lanske, ga leta — konec prve svetovne vojne — po svojem pomenu tako tujega datuma, ki nima z novo stvarnostjo, kakršno je ustvgrila vojna proti fašizmu ln zmaga demokratičnih sil, prav nič skupnega. S tem da ga je ZVU dovolila proslavljati, je dokazala, da podpira prav vsak poizkus, s kate. rim hočejo fašistično nastrojene sile v Italiji in na nosem ozemlju ustvariti med Italijani tako razpoloženje, ki je v direktnem nasprotju z zavestjo krivde in odgovornosti vpričo zločinov, ki jih je zagrešila faš stična Italija. To zavest, ki bi bila edini garant miru na mejah Italije, hočejo zatreti s tem, da obujajo spomine na nekdanje ezdvezništvo» Italije s silami Antante.
Drugi tak primer je bil 85. a-prila t. I. ZVU je razširila ta italijanski praznik tudi na Julijsko krajino, čeprav je dobro vedela, da nima tp, dan prav nič skupnega z dnevom osvoboditve JK. Ne samo da ZVU tega ni upoštevala. Nasprotno, ovirala je z vsemi •sredstvi, da bi prebivalstvo cone A dostojno proslavilo 1. maj, res. nični praznik osvoboditve Julijske krajine po JA.
Dovoljenje, ki ga je izdala ZVU za proslavljanje B. avgusta, obletnice italijanske okupacijo Gorice, prav .tafro ne pomeni samo nerazumevanja za resnični značaj, ki ga ima ta dan za prebivalstvo Goriške, temveč pomeni najbolj grobo izzivanje nacionalnih čustev slovenskega dela pre. bivalstva. Poleg tega pa predstavlja tako stališče ZVU zanikanje vseh načel borbe proti fašizmu, katere prvo geslo je bilo osvobo-d:teh vseh narodov izpod tujega zatiranja. ViSefe v tej vrsti dokazov pristranosti ZVU in njene ne. naklonjenosti antifašistični borbi predstavlja ielja ZVU, da prepreči praznovanje obletnice 8. septembra — dneva, ko *o bile iz primorske zamlje enkrat za vselej pregnane italijanske okupacij, ske sile in ko so narasle partizanske enote s splošno vstajo vsega primorskega ljudstva ter pri tem ustvarile te redno osvobodilno vojsko Slovencev in prve eno. te garibaldincev pod enotnim Titovim vodstvom, ki je v tej borbi zmagala in osvobodila vse ozenP-Ije JK.
S popolnoma neutemeljenim iz-
Naše pridobitve so nam porok
da lahko smelo gledamo v bodočnost
Govor predsednika vlade LR Slovenije Marinka y Trbovljah
V nedeljo dne 1. septembra " je predsednik vlade ljudske republike Slovenije tov. Miha Marinko obiskal Trbovlje, kjer je ta dan zasedala okrajna skupščina. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je med drugim dejal naslednje:
»V kratkem poročilu je ndmogo-če naštelt vse, kar je bilo storjenega od osvoboditve do danes. Toda te uspehe, to plodovito delo čuti vsak delovni človek, vsak državljan naše ljudske držat?« na lastni koži. Blagodejni učinek naporov delovnega ljudstva tn v prvi vrsti delavskega razreda ter smotrno delo všf.h tn najvišjih organov ljudske oblasti se odraža v konsolidaciji naše države v taki meri, ki je ni dosegla nobena država včerajšnje zasužnjene Evrope.
Dejstvo je, da smo danes urejena država s svojimi osnovnimi zakoni; ki regulirajo naše nčve družbene odnose. Dejstvo je, da nam ne preti mkaka gospodarska krizo, nikaka brezposelnost, da se naše gospodarstvo neverjetno hitro konsolidira, da ji naš dinar ena naj-solidnejših valut Evrope. Dejstvo je, da sc pri nas gradi v silnem poletu, da se gmotni položaj delovnega človeka z tsafcim dnem boljša, da smo premagali najhujše pomanjkanje, da smo že v prvem letu mogli vpeljati štirinajstdnevni plačani dopust, čeprav še spomladi nismo mogli misliti, da bo to že v letošnjem letu mogoče doseči. Regulirali smo najosnovnejša vprašanja eksistence delavcev, upokojencev, njihovih družin, invalidov in svojcev v naš: osvobodilni i-o;'ni padlih borcev. Dejstvo je, da se na vseh poprtščth našega gospodarskega in družbenega udejstovanja u-veljavlja princip, da v'sak živi od deia svojih rok, da je nagrajen, po princip«; vsakemu po njegovih zaslugah. Dejstvo je, da se vsak dan manjšajo možnosti izkoriščanja, človeka po človeku. Dejstvo je, da je bila izvedena agrarna reforma, k% je dala zemljo desettisočim zemlje, lačnih kmetov. Dejstvo je, da moremo po zaslugi elana delavcev v rudnikih, tovarnah, delavnicah vsak dan zniževati cene naših industrijskih izdelkov, da se manjša razlika med oenami industrijskih in kmetijskih pridclkgv, da se regulirajo davčne obveztjofti v korist malega kmeta in malega obrtnika, da pristopamo k velikim novim načrtnim gospodarskim zasnovam, po katerih ustvarjamo v naši državi široko gospodarsko skupnost delovnih ljudi, ustvarjamo pogoje naše gospodarske neodvisnosti
Da ne naštevam več. Ob teh dejstvih se mora razbiti vsak poizkus sovražnika, minirati našo skupnost, vsak poizkus, obrniti kolo našega družbenega razvoja nazaj t) staro suženjsko stanje. Z vsemi temi dej sivi more naša ljudska oblast, odnosno njeni predstavniki, bodro tn ponosno stopiti vsak trenutek pred svoje volivce brez bojazni, kakšna bo sodba ljudstva.
Zavedati se moramo, da je naš boj proti notranjemu tn zunanjemu sovražniku predvsem boj na našem domačem gospodarskem po-prlšču in. na popriš&u čim boljšega Izpopolnjevanja naše družbene organizacije. S smelim pohodom k organizaciji ljudske države in uresničevanjem idealov delovnega ljudstva vse od Matije Guboa naprej, se bomo najuspešnejše otepali vseh vojnih provokacij in terorističnih nasprotnikov, ker bodo u rejene družbene razmere, naš gospodarski napredek, naša ind te strializaeija vzor tn Svetilnik za druge narode, ki Se ječe pod 1 jarmom imperialistov in njihovih neofašističnih podrepnikov. Za zaključek naglasim: smo na pravi poti zdravega, napredka. Naše pridobitve, naši zavezniki e bčatsko tn nesebično Sovjetsko zvezo na čelu so nam porok, da lahko budno In smelo gledamo v bodočnost.
KRATKE VESTI
MILAN. — List »Avanti* poroča, da sta zaradi učinkovitejše rešitve krajevnih vprašanj, ki zanimajo obe stranki, milanska socialistična in komunistična stranka sklenili dogovori o enotnem delovanju.
CAMBERRA. — Avstralski ministrski predsednik je izjavil, da bo Avstralija skupno z Veliko Britanijo izvedla načrt o takoimenova-nih vodenih izstrelkih. V ta namen bo Avstralija dala na razpolago Britaniji svojo največjo tovarno municlje.
COLOMBO. — Poveljnik 43.000 tonskega francoskega prekooceanskega parnika »Ue de France* je izjavil, da so z otoka Sumatre topniške obalne baterije obstreljevale parnik venda.r ni bil zadet.
NEW YORK. — Po vesteh iz Nev Yorka je pričelo stavkati 25.OOO vozačev tovornih avtomobilov.
KAIRO. — Zaradi protibritan-od Lskih manifestacij univerzitetnih VrabVilJlvZaTnozemstm, da ušiva- študentov v Aleksandriji Je policij« rjamo pogoj naše lepše bodočnosti aretirala dvanajst oseb.
govorom odklanja ZVU dovolje. nje za proslavo dneva, ki pomeni med drugim tudi dan mobilizacije vseh ljudskih sil Primorske za borbo proti nemškemu okupatorju — smrtnemu sovražniku ne samo našega, temveč tudi augleSkg. ga in ameriškega ljuditva — n<* strani zavezniških vojsk.
Vse to nas prepričuje, da ZVU ni organ uprave tistih zaveznikov, ki so se skupno z nami borili proti fašizmu, temveč da stoji na stališču tistih sil, ki nočejo, da bi svet uSival sadove zmage nad fašizmom, temveč ga hočejo znova obuditi in s tem izzvati novo vojno.
Borba primorskega ljudstva se ne neha pri prepovedi proslave 8. septembra s strani ZVU. Ono bo borbo nadaljevalo, vse dokler ne bo izkoreninjen fašizem in njegovi podporniki in dokler ne bo zalivelo svobodno v objemu brat. skih jugoslovanskih narodov v FDRJ.
Vendar upamo, da bo ZVU vzela 1? pretres ta naš protest in izdala dovoljenje za proslavo.
Ave Caesar
Vsakemu človeku s povprečno izobrazbo je znano, da je narodna zavest modem pojem, pridobitev demokracije v borbi z absolutističnim fevdalnim sistemom aristokratsko teritorialne državne ureditve. Vsa zgodovina do francoske revolucije ne pozna narodnostnih gibanj in borb, ker je šele renesančno pojmovanje človeka in življenja premestilo te žlšče iz posmrtnosti v vsakdanjost z vsemi'njenimi problemi. To so zgodovinska dejstva, ki so si o njih vdi zgodovinarji edini.
Ne tako italijanski politiki. Najnovejši primer je Bonomi. Ta gospod spada med one ljudi, ki so za javnost prepričani, da so kapitolske gosi ~ vpile tllalija, I-talijas, ko se je rimsko cesarstvo nagibalo k zatonu;-, Julij Cezar pa si ni mogel kaj, da ne bi sledil kriku italijanskega naroda, ki je. takrat zahteval osvoboditev Julijske krajine, pozneje Karantanije in Panonije Ida o drugih osvoboditvah cesarskega Rima molčimo).
In to ni šala! Evo kako je začel Bonomi pred komisijo v Parizu: »Stoletja je italijansko ljudstvo smatralo Julijsko krajino za sestavni del nacionalnega ozemlja m njene prebivalce za člane velike italijanske driižtne. Ne b* hotel izrabiti vašega potrpljenja z naštevanjem velikih Italijanov, ki so od Danteja do naših dni tolmačili ta naravna globoko občutena čustva, in ki brez presledka segajo v starorimsko dobo*. Ne gospod Bonomi, kljub našemu potrpljenju (in z italijanskimi politiki sirnega kova, ga je treba precej), takih gorostasnosti res nismo pričakovali.
V tem slogu se vrstijo vsa nadaljnja Bonomljeva izvajanja. Pri takem uvodu ni čudno, in če je že uvod sam tak, sl laKko predstavljamo vrednost ostalih argumentov. Oglejmo si jih bežno, večje pozornosti itak ne zaslužijo.
V prvo svetovno vojno je Italija vstopila, da osvobodi Italijane v Julijski’, krajini, i« pospeši združitev jugoslovanskih ’j(Mrodoy, pravi Bonomi (kaj 'pa «aacro V
goismo* in Dondonskl pakt Tf. Vse bi se razvijalo v najlepšem redu, če ne bi fašizem v Julijski krajini začel z nasiljem, pravi zo-pet4 Bonomi (predfašistično nasilje zanj ni nasilje, ker za to nosi tudi sam del odgovornosti).
S francosko črto Bonomi ni zadovoljen. Morda zato, ker pušča preveč Jugoslovanov pod ItaUjaf Ne; pač pa zato, ker jih pušča premalo. Glavni drgumenti njegovega nezadovoljstva so: ker se severno od Gorice ta črta krije z mejo, ki jo je iz strateških razlogov Avstrija vsilila Italiji 1866.; ker prepušča Jugoslaviji Soško dolino, kjer je italijanska industrija zgradla zelo važne hidro-električne naprave: ker onemogoča graditev predilske železnice, ki bi v rokah Italije edina zagotovita svobodnemu Trstu njegovo neodvisnost (!); *ker Soška dolina teži na beneško ravnino. Bolj prepričljivega načina za razgaljenj* «italijanstva* Julijske krajine Bonomi res ne bi mogel najti.
Kar se Istre tiče, je njen slovanski etnični značaj tako očiten, i« kolonizatorski značaj italijanskih sred'Sč tako nesporn, da tudi Bonomi ju ni kazalo drugega kot spustiti se v razglabljanja b etničnem ravnotežju med Stovani in Italijani. Ker je v Istri premalo Italijanov za W'lsonovo črto, skuša doseči razširitev »svobodnega tržaškega ozemlja* na račun Hrvatočt s tem, da mešetari z Italijani, raztresenimi po bližnji in daljni okolici: Reka, Zadar, otoki itd. (mogoče celo tržaška jllharmonijaf).
S takhni in podobnimi argumenti skuša italijanska diplomacija graditi temelje prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo; vse W šlo, le če ne bi že davno minili časi rimskih legi) in kapitolskih gosi.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
4. septembra IM®*
Potrjena neprislranosl
Besede (v zvezi z vprašanjem državne pripadnosti Julijske krajine in Trsta) »v pozdrav in poklon, besede žalosti ter upanja*, je spregovoril — kot piše «Voce* — g. Puecher kot predsednik deputacije Julijske krajine, katero sta sestavljala Se odvetnik Hugues in profesor Dagri pri predsedniku italijanske republike. Znano je, da so ti gospodje predsedniki conskega sveta, ki ga je imenovala ZVIT.
Kljub temu, da ti je taka služba na tako «važne m» forumu »nepristranska*, to je: bi morala hiti nepristranska, kot bi morala biti nepristranska ZVU, se lahko gredo v*l trije gospodje predsedniki klanjat De Nicoli in nihče tih niti ne opomni za to, kaj šele da bi pod-vzemal kakšne ostrejše korake.'
• Ce pa je slučajno kakšen član -CP vpisan v SIAU, če so člani iste organizacije nekateri profesorji in uftkeljl — jih vržejo na cesto.
Pred novimi odkritji
v Triku ?
Oprostitev Sgubbi-ja, pri katerem je tržiško ljudstvo odkrilo veliko skladišče orožja, je v Tržiču in okolici dvignila mnego prahu — oziroma bolje ogorčenja.
Ljudstvo- v zvezi s to oprostitvijo ne pobija samo malo verjetnost Sgubbijevega zagovora, temveč pr'-poveduje in piše o tajinstvenih avtomobilih (baje imajo že številke evidenčnih tablic) iz Trevisa, Milana itd. in še bolj tajinstvenih tovorih, M jih ti avtomobili prevažajo. Sprašujejo se tudi, kaj pomenijo karavane ciganov okrog Staran-zana.
Policija bi sicer' lahko dala najboljši odgovor, ker je zato tudi •postavljena. Vendar to, kakor pravi ljudstvo, tukaj ni v navadi. Odločeno pa Je, da si bo odgovor samo poiskalo, če policija ne bo pokazala za to primernega zanimanja.
„Svoboda'
V SEŽANI SO KLJUB PROTESTOM ZASEDLI MLADINSKI DOM
Dne 30. avgusta je morala sežanska mladina na ukaz ZVU izprazniti in odstopiti svoj mladinski dom vojaški oblasti. Mladinska delegacija je ogorčeno protestirala pri sežanskemu gospodu guvernerju, toda mladinski dom ji je bil kljub temu odvzet.
V coni A je namreč »svoboda*. Lahko pišeš proteste. Lahko je vse ljudstvo ogorčeno. Lahko tudi to spada k »svobodi*.
Posledice tega, t. j. potrebni ukrepi. ZVU — to pa ne spada več k »svobodi*. Prav zato je svoboda v coni A le »svoboda*.
Nova brigada odhaja
im progo Brčko-Banovlči
2. septembra zvečer se je zbrala v Ljudskem domu v Gorici mladi* tia *in zastopniki ostalih ljudskih organizacij da $e poslovijo cd mladincev, ki odtjaj&jo rta gradnjo mia. dmske progč v Jugoslaviji. Ob tej priliki je prišlo do prisrčnih manifestacij in večer je potekel v vzdušju pravega mladinskega navdušenja. Bilo je več nagovorov, poleg tega so bile podarjene odhajajočim narodne zastave in simbolični spomini. V imenu žena goričkega okrožja je podarila prvo zastavo tov. Davorina Bevkova, drugo pa mladinka iz Solkana.'Podaril: so Jim tudi dnevnik, v katerega bedo zapisovali dogodke in življenje na mladinski pvogl. Zvezek j.m je podarila zastopnica mest-nega mladinskega odbora. V odgovor so odhajajoči mladinci obljubili, da bodo častno zastopali go-rliko mladino na gradnji proge.
Prostovoljci za gradnjo mladinske proge Brčko-Banoviči odpotujejo danes iz Gorice. Medtem ko jh je bilo po načrtu p-edvidenih 70. so morali te dni število povečati na 110, ker Je bil odziv tako velik. Številne prošnje pa je moral odbor odkloniti. •
Graditeljem Seli, primorsko ljudstvo mnogo uspeha!
K odkritju orožja v Tržiču
Sgubbi oproščen!
Ali je verieten Sgubbi-iev zagovor? - Krožijo glasovi, da ni
V ponedeljek je bi pred Višjim zavezniškim vojačk.m sodiščem pod predsedstvom majorja Bayl ss-a oproš!:n študent in - pripadnik akcijske stranke Gino Sgubbi, pri katerem so načli 27.800 nabojev ameriške municije. Predhodno je bilo odkritega več avtomatskega orožja v Tržiču in Škocjanu ob Soči.
Obtoženec se je branil, da je mu-ničijo pustila tam neozelandska vojska in da jo je dvakrat prijavil. Pri tem so ga podpirale tri obrambne priče: Antonio Alvise, Rudolf Degrassi in Ida Sgorbissa. Isto je potrdil tudi bcln; oče obtoženca, ki so* ga morali zašli sati v postelji.
Kjub temu da noben dokument ni potrjeval obtoženčeve trditve in kljub temu, da se noben vojaški
predstavnik ali zastopnik obla3t! ni javil in potrdil, da bi prijel objavo tega, obstoječega orožja, je za-veznisk# sodišče oprostilo obtoženca.
Za partizana, ki bi posedoval še samokres kot spomin iz borbe ne bi zadostovala cela četa antifašističnih prič — kakor vemo iz izkušnje. Vendar smo morali ugotoviti, da so obtoženi pripadnik CLN-a in njegovi somičijeniki, ki pričajo zanj deležni vse drugačnega zaupanja zavezniškega sodišča.
Vendar ljudje pravijo, da zadeva še ni zaključena. Govorijo o nekih dokazih, ki da sb precej drugačni kakor so jih predložili obtoženi. (Upamo, da bomo, k razč.ščenju te
Zaradi najdbe orožja pri reakcionarjih
DANES DRUG PROCES
Danes ddpoldne se bo v Tržiču vršila razprava proti Valerianu Ossafii in Jakobu Mauro, pri katerih so našli 10. avgusta na stanovanju težko «Bredo», puškomitra-ljez italijanskega modela, tri pu-čke, samokres za rakete s 40 raketami, samokres s tremi okvirji, tri ročne bombe in 2418 okvirjev.
Rodovedni smo, če bodo rekli, da so tudi to orožje pustili tam Novozelandci. Se bolj če bo tak »dokument* imel kakšno vrednost za sodišče.
V ponedeljek nova razprava v Tržiču
Višje sodišče ZVU je danes na novo odložilo razpravo proti Valerianu Casaniju in Giacomu Mavri iz Skocijana ob Soči, ker sta neza-zadeve lahko prispevali tudi preko I konito posedovala orožje. Razprava tiska).	|se	bo	vršila prihodnji ponedeljek.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Preserje na Vipavskem
ZA ZAPRTE ANTIFAŠISTE Zene iz vasi Preserje so v preteklem tednu izvedle nabiralno akcijo za zaprte antifašiste in nabrale: 40 kg grozdja, 20 kg maslenega kruha, 2 litra žganja in 60 cigaret,
Sela na Krasu
UDARNIŠKO DELO Minulo nedeljo so imeli v vasi Sela na Krasu udarniško delo. Mladina je skupno z vojsko prišla na mesto že ob T. uri zjutraj. Ljudstvg je prihajalo z vseh strani veselo razpoloženo, z zastavami in godbo na čjlu. Delo se je pričelo ob 8. uri. Vasi so med seboj tekmovale, katera bo več napravila. Skupina 450 mladincev in mladink je hitela čistit ruševine popolnoma
Srčna kap ga je zadela
Pri delu v pristanišču Duca d’Aosta je zadela srčna kap težaka Marija Cattaruzza, starega 33 let, stan. v ul. del Bosco 3. Ko so ga pripeljali v bolnico, ja bil že mrtev.
Poizkus tatvine na tribunalu
Oddelek policije je izvršil preiskavo na tribunalu v sobi apela-cijskega sodišča št. 210, kjar je bil izvršen poskus tatvine. Aretirali so sina nočnega čuvaja na tribunalu. Sumijo, da je bila to politična tatvina, ker so bili v tej sobi dokumenti o procesih, ki so se vršili za časa nemške okupacije.
Avto 60 ukradli
Neznani zlikovci so včeraj ob 7. uri zjutraj ukradli trgovcu Fiore Eoscolu avtomobil Fiat 1100, TS 9935, vreden 800.000 lir, katerega je flistil v bližini pdkritegA tržitka na trgu Marzio.
Okraden za 600.000 lir
je bil August Scrigner iz ul. Ma-donna del Mare 4. Odnesli so mu iz stanovanja torbo s 178.000 lirami in škatlo z dragulji in zlatnino.
Kolo so mu ukradli
Neznani tatovj so ukradli Francetu Veteri kolo znamk* «Zenlt», katero je za trenutek pustil na dvorišču hiše ul. S. Lazzaro 2.
Aretacije
Aretirali so Albino Sossi, stan. na Opčinah 148, ker je ukradla A-meliji Carllnl vd. Retta razno perilo v vrednosti 50.000 lir.
Oddelek leteče policije je aretiral Emilija Tavčerja, stan. v ul. Gin-nastica 10, ker je s še neznanimi tatovi izvršil v noči od 25. na 26. avgusta tatvino v škodo tvrdke »La Crmmlssionaria*. Ukradli so iz skladišča ul. Valdlrlvo 8 štiri železne sode. V enem j* bilo olje v vrednosti 480 tisoč lir. Preiskava se nadaljuje.
FIZKULTURA
Lahkoatletska prireditev v Medeji pri Krminu
Pred v*8 kot tisoč gledalci Je antifašistična mladina organizirala v nedeljo 1. septembra v Medeji pri Krminu lahkoatletske tekme, ki_ so dale sledeče rezultate: partizanski mari (S km): 1. Furlan iz Villesse' v 9’5'', 2. Marinič Bruno (Krmin) 102. Tek 100 m molki: 1. Depelica (Chloprisa) 11.2, 2. BreSsan (Gradiška) 11.4. Štafeta 4 x 60 lenske: 1. Villesse 37", 2. Romana 38", 3. Krmin. Tek 50 m pionirji: 1. Tortul Dorino (Medeja) 7.2, 2. Basen Ellseo (Romans) 7.3.
Balkanljada-plavalne tekme balkanskih narodov
požgane vasi. Pri tsm delu niso zaostajali nit; pionirji. Nakladali so material in ga odvažali. Pokazali so se skoraj enako zmožne kot ostala mladina. Skupno so napravili 1.800 delovnih ur. Očistili so 490 m površine ter popravili 1.200 m ceste. Po končanem delu se je vsa mladina zbrala pred mlad'nskim domom, kjer je spregovoril tov, Pahor. '
sit. Peter na Krasu
PRVA KRAJEVNA UČITELJSKA KONFERENCA V LETU 1946/47
V St. Petru na Krasu je bila 1. septembra- prva krajevna učiteljska konferenca za solsko leto 1946/47. V otvoritvenem govoru je upraviteljica tov. Žnidaršičeva izrazila željo, naj se učitelji v II. letu svobodnega šolstva še bolj posvetijo šolskemu delu, ker le v tem je resničen uspsh. Nato je spregovoril tov. Cibic. Nadalje so na konferenci obravnavali .razna pedago-
ška in administrativna vprašanja. Letos bo tukaišno šolo obiskovalo okrog 230 otrok ter bo pouk celodneven. Učiteljstvo je na koncu sklenilo, da se bo z vsemi močmi potrudilo dvigniti raven v novem šolskem letu.
Elektrifikacija vasi
Vasica Erzelj je ena izmed najbolj delavnih vasic v vipavskem okraju. V Titovem tremesečnem tekmovanju so si zadali nalogo, elektrificirati vas. Naloga ni bila ravno majhna in zato je bilo potrebno, da so šli vsi na delo. Zbirali so prostovoljne prispevke, pripravljali material, nekateri pa sp kopali jame in p-ipravljali drogove. Požrtvovalno delo j« pokazalo hitro lepe uspehe. Pred kratkim je v Erzelju zagorela električna luč.
Isto nalogo so si zadali vaščani vasi Gaberje. Meseca marca so začeli z delom, julija pa je zagorela prva električna luč v vasi.
Policije ni bilo, Ko so napadli urad KUNI v Gorici
V noči od 2. na 3. septembra o-krog polnoči so zlikovci razbili ste. klena okna urada KUNI v Gorici v ul. Morelli št. 29. Med napadalci so spoznali tri šovinistične razgrajače iz iste ulice, ki so že 9. avgusta vdrli v urad, da bi ga dcmoli-rali. Policije ni bilo.
Pobožni policisti in vipolški fantje
1. septembra se je vršila vj VI-polžah običajna slovesna procesija. Ob tej priliki so prišli nepovabljeni organi civilne policije, da bi vršili častno stražo pred Najsvetejšim, Toda vaščani so takoj zahtevali odstranitev policistov, ker drugače bi se procesija ne vršila in tudi fantje, ki sev imel: nesti nebo, bi odstopili. Na splošno zahtevo se je civilna policija umaknila in vsa slavnost je nato potekla v najlepšem redu.
Vrnjen ati«
Trikrat je civilna policija ustavila avto Franca Bratuža in ga prepeljala v Gorico. Vsaki krat se je Izkazalo, da je vse v redu in so avto vrnili. Tako je bilo tudi zadnjič. Saj to bi že morali vedeti tudi inšpektor .CP Ozebek, ker se to dogaja vedno na njegovo pobudo.
Se o tatovih iz Benečije
Kot smo pretekle dni poročali, so varnostni organi izsledili tatove z onstran zapadne demarkacijske črte, ki so sredi preteklega meseca odpeljali iz okolice Volč na Kobariškem tri krave v vrednosti približno 200.000 lir. Živina je bila naložena pri Klodiču na vozove z gumijastimi kolesi in odpeljana proti Čedadu. Tamkajšnji ljudje pripovedujejo, da je bil bržkone organizator te tatvine živinski prekupec G'orgIut Alojz iz Gor. Merse, s pomočjo ozopovcev iz občine Drenkja.
Pred 16. obletnico
bazoviškega zločina
Bliža se obletnica bazoviškega umora. Ob žalostni obletnici tega krvavega zločina rimskega fašizma nad slovenskim ljudstvom bo tudi letos žalna svečanost, katero so po vsej Primorski predlagale antifašistične množice v svojih organizacijah. Svečanost naj bi bila v kra. jevnem merilu, vendar naj bi se je udeležili zastopniki osrednjih organizacij.
Vsako leto ob obletnici tega žalostnega dogodka čuti slovensko primorsko ljudstvo bolj kot kdajkoli vso bridkost svoje preteklosti, vse kčlvrce, ki j m je bilo Izpostav, ljeno skozi desetletja ped rimskim škornjem. Zato se tudi ob žalni svečanosti tega dne najbolj zaveda svoje pravice in svoje potrebe po
dekončni osvoboditvi. Zato je. na obletnico žrtve naših fantov, ki so plačali za svojo narodnostno poštenost in zavednost na bazoviškem strelišču, v vseh srcih Primorcev ena sama svečana zaobljuba: »Doseči cilj, za katerega so padli bazoviški junaki.*
Lanske bazoviške svečanosti se je uddležflo nad 100.000 ljudi. Tudi letos bodo na ta dan proslave širom Primorske. Proslava v Bazovici predvideva jutranjo malo in obisk strelišča, nato pevske zbore,, polo. ž'tev vencev na kraj ustrelitve ter končno nadaljevanje p-oslave v Bazovici in drugih kraiih. Druge organizacije bedo predvidoma polagale vence tudi v Trstu na poko pališču.
Iz sindikalnega — življenja —
SPORAZUM O AKORDNEM DELU
V ponedeljek so »e v prostorih Urada za delo pri ZVU ssstali člani koordinacijskega odbora v ladjedelnicah z zastopniki ravnateljstva CRDA, da obravnavajo vprašanja akordnega dela.
Sejo je otvoril odvetnik Levitus od Urada za delo. Izčrpno Je or'sal ves potek pogajanj in dejal, naj njegov predlog sprejmejo ne kot arbitražno razsodbo, nego kot pomiritev obeh stališč. Po dolgi diskusiji so koordinacijski odbor in zastopniki CRDA sprejel; predlog odvetnika Levitusa. Nato j* ta sporočil, da bo osnova za akordno delo 40%, kar sta obe stranki sprejeli.
Kar se tiče nagrad, so prvotni znesek znižali za eno petino tez sprsjeli kot osnovo minimum 8%, k: pa bo lahko dosegel za razna
Avto ga je povozil
Sl. avgusta ob 21.30 uri je neki angleški kamion povozil v ul. Ml-ramare Lu'gija Zuza starega 54 let, stan. v ul. Boccaccio 7. Ozdravil bo v štirih tednih.
Prireditve, predavanja in sestanki
PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE* ima v četrtek, 5 t. m. ob 20 30 redni članski sestanek s predavanjem in zelo važnimi društvenimi sporočili. Pridite vs'.
Izleti
PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU piredi 14. in 15. t. m. izlet na Bled in Vrbo - Prešernov dom. Podrobnosti sledijo.
SpohjodAa. m a&ja.
Šolstvo
NA NIŽJI GIMNAZIJI V ILIRSKI BISTRICI se bodo vršili spre-jemni izpiti za 1. razred v dneh 7fc iejjttmljr^ vpiedVanja j *v* razrede niijs gimnazije pa bo od 11. do 18. septembra. Redni pouk se prične dne 23. septembra. Podrobnosti o vpisovanju in o izpit h so razvidne iz obvestil na oglasni deski.
PRIČETEK SOLSKEGA LETA 1946/47 V IDRIJI. TEHNIČNA SOLA, rudarski odsek in elektrotehnični odsek. Prijave za vpisovanje v 1. razred sprejema uprava Šole v Idriji do vključno danes 4. t, m. Vpisovanje sprejetih učenčev in učenk v 1. razrsd se bo vršilo jutri dne 5. t. m. Vpisovanje v 2. razred se vrši do vključno jutri 5. t. m. od 8 do 12. ure. Naknadno vpisovanje v upravičenih primerih dovoljuje uprava šole do vključno 30. t. m. Redni pouk prične 25. t. m. Za vse ostale informacije glede potrebnih dokumentov za vpis, glede predpisov, urnika, itd. naj se zainteresirani obrnejo na ravnateljstvo v Idriji.
‘Bpiit je bil v dnevih 30. In 31. avgusta ter 1. septembra ves okrašen z zastavami. Dostojno se je pripravil za sprejem najboljših plavalcev In plavalk iz Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Albanije. Tovrstno tekmovanje Je prvo v zgodovini t>alkansklh narodov; to tekmovanje pa je tudi nova pot Balkana, pot nadaljevanja svetlih narodno osvobodilnih pridobitev, pot bratstva in edinstva balkanskih narodov.
V vsaki posamezni disciplini sta nastopila po dva tekmovalca vsake države. Na koncu plavalnih tekem pa so se vršile tudi vaterpolo tekme ter tekme v skokih. Tehnični rezultati:,1500 m prosto molki: 1. Branko Vidovič 20.48.9, 2. pefillpis Zmaj 21.03, (oba Jugoslavija); Ž00 m prano lenske: 1. Korpes Mira 3.11.4, 2. Borkovič Ksenija 3.29 (obe Jugoslavija); 1,00 m prosto molki: 1. Branko Vidovič 5.06.7, 2. Zvonko Klemen 5.10.9 (oba Jugoslavija); 100 m hrbtno molki: 1. Ciril Palhan 1.12.4, 2. Ma. roje Miloslavič 1.12.4 (čba Jugoslavija); 100 m prosto lenske: 1. Dana Superlna 1.18,8, 2. Miša Stanojeva 1.21.2 (obe Jugoslavija); f*-
feta S x 100 melano molki: 1. Jugoslavija (Pelhan 1.13.4, Cerer 1.11.6, Milosiavlč 1.01.1)	3.26.1, 2.
Romunija 3.53.2, 3. Bolgarija, 4. Albanija. Jugoslavija Je v tej točki postavila nov jugoslovanski rekord, •j x 100 lenske: 1, Jugoslavija 5.16.5, 2. Romunija 5r53.7, 3. Bolgarija. J,00 m prosto lenske: 1. Stanojeva C.1J3, 2. Loparič 6.25.3 (obe Jugoslavija); 100 m prsno molki: 1. Ce-rar 2.46 (najboljši čas po osvoboditvi v Jugoslaviji, prav tako tud! eden najboljših v Evropi), 2. Bi-jelič 2.53.2 (oba Jugoslavija). 100 m hrbtno lenske: 1. Mira Brboro-va 1.31.8, 2. Stanojeva 1.53.2 (obe Jugoslavija); 100 m prosto molki: na tej progi sa je vodila ogorčena borba med Pelhanom In Mlloslavi-čem, ki s* je konča’a v mrtvem teku ter sta oba dosegla Isti čas 1.00 2, Odličen čas je dosegel tudi Romun Groza. Štafeta J x 100 m molki: 1. Jugoslavija v novem jugoslovanskem rekordu: 4.03.8; 2. Romunija 4.31. Tekme v vaterpolu so dale sledeče rezultate: Jugoslavija : Romunija 6:1, Bolgarija Albaniia 6:2, Romunija : Bolgarija 12:0, Jugoslavija :	Albaniia
25:0. Med odmori so se vršile tudi tekme v skokih, v katerih je P^ moških zmagal Romun Lascu. pri ženskah pa Jugoslovanka Dana Kober, nakar se Je vršila še prijateljska vaterpolo tekma med Jugoslavijo in Romunijo, ki se Je kon. čala z zmago Jugoslavije 10:0. Končno stanje točk Jugoslavija 242, Romunija 159, Bolgarija 109 In Albanija 50.
S tem se je končalo prvo balkansko plavalno prvenstvo, ki bo imelo nedvomno ugodne posledice za razvoj plavalnega športa na Balkanu, obenem pa Je bilo to tekmovanje manifestacija novega duha na Balkanu. Tekmovanje se je zaključilo z mimohodom vseh plavalcev in plavalk ob Igranju himen vseh sodelujočih narodov.
ZENSKA OBRTNA SOLA V IDRIJI, odsek za šivanje in krojenj* ntcikega, žnnskega in otroike-ga perila, odsek za krojenje in šivanje moškfh, ženskih ]n otročkih oblek, odsek za narodno in umetno vezenje. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so uspeno dovršile pripravljalni razred na ženski obrtni čoli v Idriji, ali 2 razreda srednje ali tej sorodne šole. Učenke z ni-čješolsko 'izobrazbo se lahko vpišejo v pripravljalni razred. Prijave za vpisovanje v 1. razred sprejema uprava sole v Idriji do vključno danes 4. t. m. Vse ostale informacije glede potrebnih dokumentov za vpis, ostalih predpisov, urnika itd. dobe zainteresirane na upravi šole v Idriji,
UČITELJI TEČAJA «A» v Ljubljani naj se pismenov javijo na naslov:	A.	Bubnič, upravi tel jstvo
osn. šole v Kopru.
SREDNJA GLASBENA SOLA (LICEJ) V TRSTU javlja, da se bodo pričeli sprejemni, usposoblje-nostni, popravni in revizijski izpiti 23. septembra po urniku, ki je nabit na šolski tabli. Usposobi jc-nostni izpit morajo napraviti pri-vatisti, ki sa hočejo vp'sati v šolo. Dijaki, ki bodo delali sprejemni ali uaposobljenostni izptt, morajo takoj vložiti prošnjo na tajništvo šole. V šolskem letu 1946-47 se bodo* predavali sledeči predmeti: kompo-zlelja petje, klavir, harfa, violina, viola, orgle, violončelo, kontrabas obo, klarinet, fagot, flauta, rog trompeta in tromba. Tajništvo šol je odprto vsak dan od 10 do 12 ure dopoldne.
Enotni sindikati
SINDIKAT GRADBENE STROKE obvešča vse zaupnike, naj se zglas‘jo na sedežu v četrtek 5. t. m. ob 18. uri.
Obvastila urada sa živilske ..nakaznice
Vsi trgovci tržaške mestne občine, ki so bili upravičeni za prodajo odej, ki jih je dala na razpolago ZVU, morajo tekom današnjega dne predložiti odrezke za predbe-Ocžbe XIV in odrezke 27 - 28, ki so bili Izrabljeni do 31. avgusta. Do Istega roka morajo predložili tudi odrezke tovarne Brunner (odrezki
št. 26 - 27 navadne živilske nakaznice za mesec julij-oktober). Odrezke je treba predložiti v »Servizio vestiario* na trgu Vecchia 1.
PREDBELE7.BA POSEBNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA BREZPOSELNE. «Sepral» poziva vse tiste, ki imajo posebne živilske nakaznice za brezposelne mesta Trsta, da jih prenotirajo po sledečih navodilih: 1. Prenotlranje se more izvršiti pri istem trgovcu, pri katerem so brezposelni vpisani za dvig racloniranih živil. 2. Izrezani morajo bfti ha posebnih nakaznicah sledeči odrezki za prenotlranje:
I za trgovine z jestvinami, VI za delikatesne trgovine in VII za mle. kam«, 3, Ce je Imetnik posebne živilske nakaznice za brezposelne vpisan pri enem trgcvcu jestvin, na.1 ta odreže cdrezke I ter VI. Prenotlranje se mora izvršiti do 12. t. m.
Delitev racloniranega blaga
DELITEV GOVEJEGA MESA BOLNIKOM. Sepral javlja, da bodo danes 4. in jutri 5. t. m. delili bolnikom goveje meso pa dodatne odrezke za meso po 500 gr na osebo, ki so datirani od 1. do 10. t, m. Cene: prednji deli po 160 lir za kg, zadnji deli 210 lir za kg, s 25% dodatkov* kosti. Meso bodo delile sledeče mesnice: Albanese Romano, ul. Gallina, Periatti Eugenio, ul. Cellini, Delavska zadruga ul. Tarabocchla, Polacco, trg Vico 7, Polacco Egidio, ul. Medla 4, Ciano, trg Volontari Gluliani.
DELITEV MASTI. Sepral javlja, da bodo danes pričeli deliti masti po 180 gr na esebo. Mast lahko dvignejo vsi potrošniki mesta in pokrajine preti odrezkom V-VI »grassi* navadne živilske nakaznice. Delitev sl bo končala 30. t. m. Cena: 70 lir za kg.
DELITEV SLADKORJA DELAVCEM. Sepral. Javlja, da se bo 4. t. m. pričela delitev sladkorja delavcem v Trstu in pokrajini na dodatno živilsko nakaznico, proti odrezkom čt. XI in XII za mesec september po 1 kg na osebo. Istočasno Sepral priporoča vsem potrošnikom kakor tudi trgovcem na drobno, da shranijo odrezke IX. in X., s. katerimi bodo lahko v prihodnjih dneh dvignili dodatke zakuhe, pripadajoče delavcem. Delitev sladkorja se bo končala 14,. t. m. Cena: 300 lir za kg.
NAVODILO ZA PRIPRAVO POLNOMASTNEGA MLEKA V PRAHU. Sepral sporoča, da vsebuj ^ mleko v prahu, ki ga bodo delili otrokom od 4 - 9 let, 25% maščob. Pripravi se ga tako, da se na 125 gi* mleka v prahu doda 1 1 vode. Preden se dolije vsa voda, je treba mleko razredčit; ter dobro premešati.
DELITE MLEKA. Sepral javlja, da bodo od 5, do 15. t. m. delili mleko sledečim potrošnikom na podlagi živilske nakaznice:	otro-
kom do enega leta 12 doz izhlapelega mleka na dodatne nakaznic« datirane od 1. do 15. t. m.; otrokom^ od 1 - 4 leta 2 dozi izhlapelega mleka na odrezke it. 45 iivilske nakaznice. Otrokom od 4 - 9 leta 1 dozo polnomastnega mleka v prahu na odrezke št. 45 živilske izkaznice; bolnikom 2 dozi kondenziranega mleka in 3 doze izhlapelega mleka na dodatne nakaznice'roza barve; nad 65 let starim pol litra slndkanega mleka vsak drug! dan; otrokom od 9 - 19 leta 1000 gr mleka v prahu na odrezek št. 45 živilske nakaznice. Delavcem, ki so v nevarnosti zastrupitve: 2 1 sladkanega mbka na odrezke živilske nakaznice za prvi in drugi teden tega meseca. Dobe ga v ulici Pascoli 10 pri »Centrale del latte*. Mlekar-narjl naj danes dvignejo potrebna nakazila pri uradu za živilske nakaznic*. Gme; Izhlapelo mleko po
21.50 za dozo, kondenzirano po 70 lir za dezo, polnomastno v dozah po 330 lir, sladkano 42 lir za liter, mleko v prahu po 23 lir za kg.
Dobra'srca
Tov. Ana Zupanova ja darovala za Dijaško matico 300 lir, Slavica Maver pa je odstopila v korist D.-jaške matice honorar radio nastopa otroškega pevskega zbora iz Trebč v znesku 300 lir. Dijaška ma-tiča se darovalkam toplo zahvaljuje.
' Neprestano s 5 kaže odločna volja našega ljudstva pri podpiranju naših dijakov, s čimer želi, da se člmprej zacelijo rane in poprav jo kulturne ruševine. Ljudstvo pristopa v vedno večjem številu k članstvu Dijaške matice in nenehno prihajajo nove prijave. V* zadnjem cesu je bilo poleg lepega zneska na članarini nabranih že 17.689 lir prostovoljnih prispevkov. Prispevali so: Kazlje 1147 lir, Sežana 4405, Avber 960, Vrhovlje 566, Plešivca 192, Ponikve 325, Lokev 2892, Orlek 1000, Merče 2100, Skopo 320, Žirje 500, Utovlje 350, Krajnavas 234, Sežana 750, Križ 602, Povir 500 Plešivca 80, Avber 151, Štorje 500, Repentabor 115, skupno 17.689 lir. Okrajni odbor Dijaške matice v Sežani se darovalcem najlepše zahvaljuje.
Rojstva, smrt', poroke
Anagrafski urad tržaške mestne občine javlja, da se je dne 3. septembra rodilo 15 otrok, umrlo 10 ljudi, porok je bilo 8.
POROKE: vknj'Ž3ne; Voce Antonio, policijski agent in Bensi G.u-seppina, zasebnica; Persa Rodolfo, rezbar in Voltolina Agar, šivilja: Spada Virginio, poljedelec in Punis Marija, zasebnica; Sancin Mario mehanik in Skorja Lidija, zasebnica; Bsorchia Verlo, mehanik in Dougan Vanda, zasebnica; Stefani dr. Luigi, zdravnik in besmina Va-leria, zaščitna sestra; Malfattl Ello, železniški uradnik in Salvador! Ada, zasebnica; Lunanuova Mauro, precizni mehanik in Lanza Maria, zasebnica.
Zahvala
KULTURNO DRUŠTVO »RAU-BER* IZ GRETE se najlepše za-hvaluje vsem, ki so prispeval; z darovi ali z delom pri organizaciji ljudske veselice, ki se je vršila 1. t. m.
Izgubljeni predmeti
Šofer Rudolf Cissettl, ki Je zaposlen pri tvrdki Truck Pool je med Ajdovščino in Komnom izgubil rezervno kolo kamiona. Poštenega najditelja se naproša, da ga vrne tvrdki Truck Pool v Trstu, trg Marzio, tel. 31-13.
Denarnico z dokumenti sem izgubil v openskem tramvaju. Poštenega najditelja naprošam, da ml dokumente vrne na upravo »Prim. dnevnika*.
Izpred «od'šča
Zopet bombe
Včeraj ob 0.30 uri so ne®*an<?
V uv S OLJ VU V.vv ---------•	^
vrgli ročno bombo tipa
stanovanje 26. letnega Attil-a lo v ulici del Prato 7. Eksplozija^ povzročila niti žrtev niti škode poslopju.
Razprava zaradi posesti orožju
Kot prvi je bil sojen 20 letni Sj°J venec Mauri Viktcr iz Loga /7 Mangartom, ki so ga našli v F sesti italijanske puške z 12 Odsedel je že 37 dni v _gori=
poru. Včeraj ga j-e sodišče
na leto dni zapora, od teh secev pogojno, zato ker js s° ‘ , upoštevalo, ...da ni bil fant koli kaznovan in da je »e , o* Za njim je prišel na vrsto mano Francesco iz južne I k’a{e.
daj stanujoč v Krminu, pri remu je civilna policija na J ovadbo našla 28. p. m. pištolo 7/65 s 44 metki in amerikansko dalo. Obtcžmec je dejal, da J« {g žil 26 mesecev v ameriški voj? J •
da hrani pištolo še od tedaj. , se tiče bodala, pravi, da mu 8 J
Kaznovani ljubitelji tuje lastnine
Včeraj, 3. t. m, je kazensko sodišče obravnavalo priziv, ki ga je vložil Ivan Koglot iz Vrtojbe, ki je bil zaradi obtožbe tatvine 17. julija obsojen na 4 mesece zapora in 80) lir globe. Sodišče je sprejelo priziv proti fej sodbi in Kcglota zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Na 1 leto in. 6 mesecev zapora ter 3000 lir globe je b:l bbsojen Vran Jcief, rojen 1. 1904 pri Sežani. obtožen da se je 10. julija t. 1. vtihotapil v hišo Feri Ane na Njivicah pri Kojskem, vlomil vrata kuhinie, ki so bila zaklenjena, in se podal v prvo nadstropje z namenom, da bi kradel, kar pa mu ni uspelo, ke~ je bil pravočasno zasačen. Obtoženec je bil že večkrat kazriovan zaradi tatvin.
Tretja Je prišla na vrsto Vetu 5ček Rozalijostanujoča v ul. Diaz
dela in kategorije 48%. Sporazume- 42, obtožena, da se je v presledk h
li so se tudi, da delavci predložijo svoje zahteve v odstotkih glede nagrade delavcem, ki ns delajo na akord. Ta sporazum stopi v veljavo 14. t. m.
ZA IZBOLJŠANJE PLAC BOLNIČARSKEMU OSEBJU
Ze več messcev je preteklo, odkar so Enotni sindikati predlagali lastnikom privatnih zdravilišč, da sklenejo s svojim:	nameščenci
mezdni sporazum, toda lastniki so to odklonili. Mezdnega spora ni bilo zato mogoče rešiti niti pred U-radom za delo ZVU.
Bolničarsko osebje je zelo slabo plačano. Kako skromne so bile zahteve po povišanju plač, ki so jih predložil; Enotni sindikati, nam zadostno potrjujejo številke. Tako so n. pr. zahtevali za diplomirane bolničarke, ki delajo 60 ur tedensko, le 2600 lir plače na mesec In manjšo drag5njsko doklado od drugih kategorij. Za moške, ki cpravr Ijitjo težja dela, pa S.000 lit sec in nižjo dragmjsko-doklado..od llormalne. Ldsthiki pa nočdjo pristati niti na to. Kakor za časa fašizma izkoriščajo veliko brezposelnost in jim ni prav nič mar, da je gmotno stanje njihovih nameščen cev obupno.
polastila na škodo Fcrnasari Ba silie iz ul. Morelli št. 23 prvič 100 lir, drugič 2 pa-a nogavic v vrednosti 500 lir, tretjič 1500 lir, četrt’č trelh zavojev cigaret v vrednosti 420 lir in zadnjič, 15. julija, da se je polastila 5000 lir. Obsojena 1e bila na 8 mesecev zapora in '1450 Ur globe.
Massari Carlo, stanujoč v ulici Lunga 32, je bil obtožen treh kaznivih dejanj: prvič, da je 20. julija t. 1. žalil čast člana OP Palli Alberta v navzočnost! drugih oseb; drugič, da se je v isti priliki s silo up'ral agentu In ga oviral pri izvrševanju njegovih dolžnosti; tretjič, da je bil vinjen. Ker j* bil že predkaznovan ža podobna dejanja ga je sodišče obsodilo na 1 leto, 6 mesecev in 20 dni zapora za prvo obtežbo in 4 mesece in 15 dni, za ostale.
9 mesecev zapora«, in 600 lir globe je prejel Komel Frano iz Lok zaradi tatvine kolesa, ki js bilo zopet najdeno in vrtijeno lastn'ci.
poklonil nek ameriški vojaK ® vso to pa seveda nima dovolj0.^,
Zanj. je pričal pripadnik vojske in se tudi zanj zavzc/,n>
bi ga do nadaljevanja raz«' t. j. do prihodnje srede, izpust začasno svebodo.
Vrnil se Je
Bruno Rossetti iz Milj, W
prijavili da je izginil, se ja zjutraj ob 8. uri vrnil na svoj
Odg. urednik DUŠAN HRI
-
Poizvedbe
Kdor kaj ve o AIZZA
iz TURJAKA, roj. 19.
“v'l92}' 1,11
jmp.
brigada Bazovica, pozneje^j”^
Hi
h
part Van, pripadal I. comp.
II.
'bat.
ujet
sa je nahajal v zaporu v Aj<t°v^ ^ v mesecu decembru 1944. leta naproša, da javi na upravo morskega dnevnika*.
MALI O G
L A S*
PRODAM HISO z zemljišč0'1’. Krasu. Zvab Franc, Kopriva '
n»
Dr. STANKO DlDlt
41
4o
zobozdravnik ul. Romagna 2
(nad kavarno Fabri?)
ordlnira redno zjutraj in populil
TRST - Telefon 29523
m
Dr. GAETA. zobM«®1
»t
*K
Izdeluje proteze v jeklu, zlat*«. i
čuku in plastiki. Največja 8)n ^
cija. Sprejema od 10. do 12. j®-,] i* j. io	(Govori	slove®8
13. do 19.
TRST, via Torre Blanca
(vogal via CarduccD
ODPUŠČANJE VAJENCEV
Z zadnjim sporazumom o dra-glnjski dokladi dobivajo mladi delavci, ki so bili prznani kot družinski glavarji, boljšo plačo od one, ki jo je določal prejšnji sporazum, kateri je potekel pretekiaga julija. Zato so j'>h sedaj začela razna maniša in večja Industrijska podjetja odpuščati z dela. To ne povzroča le bede v njihovih družinah, temveč je tudi v Skcdo na-aščaju Industrijskega, delavstva, ker mladinci ne bodo imeli prilike, da se Izučijo svojega poklica.
To postopanje je tudi v nasprotju z ukazom 106, odsek 7, ZVU. Zato le poslal Enotni sindikat ko. vinarjev Uradu za delo pri ZVU p'smo, v katerem protestira proti ravnanju delodatalcev in zahteva, da ta urad poseže vmes.
KIN0PRED5TAVE*
s.
RADIO TRST II.
SREDA, 4. SEPTEMBRA 7 Jutranja glasba; 725 koledar;
7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 komorna glasba; 12.30 jazz glasba; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 slovenske pesmi; 13.30 plesna glasba; 14 pregled vesti - čitanje sporeda; 14.05 deset zabavnih minut; 17.30 glasbe sončnega Juga; 18 glasba za orgle; 18.15 radijska univerza; 18.30 simfonična glasba; 19 Borisa v O Stankovič - predavanj«; 19.15 oddala odreda Jugloalovanskev armade) 19.45 predavanje: pomen polje deljakih zadrug; 20 napoved dasa-vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.;
20.30 glasbena razstava; 20.45 sodobne osebnosti: Wells in Lloyd C. Douglas; 23.10 zadnje vesti v slo. venčeini na postaji Trt I nfe valu 263,2 m.
\
NAZIONALE. 16.15: »Zidovja* Laurel, O. Hardy.
SUPERCINEMA. 16:	»Sence	na
morju* - E. Robinson, M. Chof-man.
ITALIA. 16: »Vrni se v Sorrento*, A. Benetti, G. Bechi.
ALABARDA. 16: ' »Od Mayerlinga do Sarajeva* - J. Lodge.
IMPERO. 16: «Moja ljubezen bo živela* - P. Calvert, J. Mason.
VTALE. 16: «Crna svatovska obleka* - F.' Glachetti.
MASSIMO. 16:	»Sokolova skriv-
nost* - M. Astor H. Bogart.
GARIBALDI. 16: »Odhod ob sedmih* - Ch. Gelll, Campaninl.
NOVO CINE. 16: »Poročim svojo llubljenko* - A Ncagle, ^
ODEON. 15.45: »DanesfTnajlepfca*, Fr. Astaire, R. Hayworth.
SAVONA. 16: »Zračne sile* - J. Garfield. H. Carey.
AZZURRO. 16: »Ponarejevalci* -W. Royle.
RADIO. 16: »Četrta stran* - C. Gora. V. Cortese.
MARCONI. Ob 15. in ob 20.30, na prostem: «Prvi greh* - A. Abel.
VITTORIA. Ob 16. in ob 20.15, na prostem: »Materinstvo* F. Rosay.
ADUA. 16: »Partizani*.
VENEZI4. 15.30: »Ničevo*.
CARDUCCI. 16:	»Gangsterji prl-
haiajo* - J. Fumigan.
BF.LVEDERE. 16: »Sreča je priSla* L Baroux. R. Dary.
ARGENTINA. 16:	»Učiteljica*	-
M. Den s.
GRAD SV. JUSTA. 21: »Družina Sulllvan* - A. Baxt;r. T. Mitchell.
POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Odette* - F. Bertinl.
CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. ^
KMEČKA BANKA
R. Z. Z O. Z.
sprejema vloge, otvarja tekoče račune, daje posojila in izvršuje
davčne posle
GORICA, Via Carducci Iffc
Tel. 226
%
AVTOPODJETJE CAHARIJA
naznanja nti/oritev novih prog
Bistrica - Portorož
Vse nadaljnje informacije dobite pri potovalni
uradu ADRIJA EXPRESS
ul. F. Savero 5, - TRST - te'. 29243
'
Kinopredstave / v Qorie?
VITTORIA. »Zadnje srečanje*
A. Ledcsma, F. Del Bene.
CENTRAL. »Skrinja sanj* - V. Romance.
MODERNO. »Anonimno pismo* -A. Sothern, J. Oakl«.
EDEN. »Opojnest* - J. Holt, E. Knapp.
POLETNI (EST1VO). »Zaročenec »oj« iane* . L, Ooct/j*. V, Caraoi.
Baza 333
se sestane v soboto popoldne dne septembra 1946 na OTAVI (Ozelja^
’	«*7'
gostilna Špacapan
Doktor komercialist, z dobri*11
0
poznavanjem tržišč v sever**1 Italiji, želi. sodelovati z
zemskimi reprezentanca***1'
P/sati na Upravo „PrImorskejra dnevn./ t pod »KOMERCIALIST"
AVTOBUS O. M. 18 sedežev, 5 novih “u,n
rtaprodaJ
Bar Pavan 3004
Prosvetno društvo „ZVEZDAW Iz ^IP1
BRDIH priredi v nedeljo 8 t.
FESTIVAL
Tede*^
Vritle ze bodo tudi iportne tekme* v 0v®** vrvi in tek na 3000 m. Kdor hoče »° * jgf*. pri tekmah, na) se javi pri P* **• ’’
Sled l-LCS.	Vabile-	-