teto WL žTcpTTRn BB. 0 UDblimi, u sreno z. juiiia 19Z4. tena no. Ishafa vsak dan popoldne, lsFzemil nedelje ln praznike. pseratl: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 pf večji inserati petit vrsta 4 D; no tiče, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vjpralanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tfpravnlstro „SIot. Naroda" in „Narodna tiskarna" KjtaHova uUea št 5, prltlično. — Telefon tt. 304. Urednlitvo uSlov. Naroda" KnaDova ulica ftL 5, I. nadstrop|e Telefon itev. 34. Đoplae apreiema le podpisane in zadoatae framkovane« mST Rokopisov se na vrača. ~V1 3F Posamezne itevilke: "•■ v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vei 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O.9 8 In ve£ po 3 O> PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod« velja: [ y ^jT^o pq*u | y "»"—r 12 mesecev • •.»,. Din 240-— Din 240-— Din 360-— 3 , Vrfri»"«'. . . 60*— . 60- . 90-- 1 . ;*:*. « . : , 20'— „ 20*— . 30-— Pri morebitnem poviSanJu se Ima daljša naročnlna doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno S^F" po nakaznicl. Na vino pismena naročita brez poslatve denaria se ne moremo ozlratL Pred desetim! lefl :f priobčil »Slovenec« uvodnik »Naš tovražnik«, y katerem piše tako*le: ^Grozni sarajevski zločin, ki je zavil rso Avstrijo v brezmejno žalost, je k;ikor blisk osvetlil nevarno in stru* jsno ozračje, ki ga je zadnja leta ostvarila v južnih slovanskih deželah desrbska (!) propaganda. Ta je našega :j ibljenega prestolonaslednika in nje* g/»vo plemenito soprogo zadela do smrti. Padla sta oba kot žrtvi katoliške II) avstrijske misli, ki je v popolnem ftzsprotju s dlji in težnjami velesrb* sva (podcrtali mi). Ostudni sarajevski zločin mora veliko zapeljancev strez* fcMi. Tuđi pri nas jih je žalibog nekaj, ki so se dali zapeljati od našega svo* domiselnega časopis ja (čujte, strmite *j primerjajte s »Slovenčevim« zaleta« « njem v isto časopis je po desetih les til ), ki je Srbijo poveličevalo, Avstrijo pj smešilo in v nič devalo ter odevalo sv- je misli in namene v plaše radikah r*€g& nacijonalizma. Kar jih je med temi zapeljanci ten idejam sledilo v drbri veri iz neznanja, iz meglenejga Ić -alizma, imajo zdaj priliko premisliti, k-ua velesrbska misel v resnici cilja, k. s hoče, kaj so njeni resnični nameni. 2*Slovenec« Franu Ferdinandu »posled-nji pozdrav«, v katerem pravi: Nobena žrtev ne pade zastonj, nobena smrt ni brez sadu. Temmanj smrt enega naj* plemenite jših Avstrijcev. Morilec je umoril enega naj bol jših, ali ideje nje* gove ni umoril. Prelita kri se bo razlila v najplemenitejše vezi med monarhijo in Bosno in na zastavo, katero je držal pokojni nadvojvoda, čakajo že legijoni, da jo vzdignejo. Nekdo drugi je danes zadet na jugu (ali ne čujete iz teh besed vse globine klerikalne mržnje in škodoželjnosti napram Srbom^ Op. uredn.), nekdo drugi se zvija v smrtni bolesti. Morilec je umoril svojo lastno misel, misel velesrbstva! In komaj se je malo poleglo kleri« kalno oduševljenje za veleavstrijsko misel, je že privlekel »Slovenec« iz svojih predalčkov svoje priljubljene denuncijantske metode. Nekaj dni po* zneje piše namreč takove: »Narod« je pisal (po šaraj evskem atentatu) tako netaktno, da je bil parkrat konfisciran. Treba pa bo tuđi odločne roke, da bo napravila red in prijeta za vrat huj= skače, ki se že oglašajo kakor ponočne sove in skovikajo in kličejo nove vi* harje nad našo državo! Oglašajo se, in sicer od vseh strani. Da bo priletela kaka strela tuđi na nas ob tej žal ost ni katastrofi v Sarajevu, tega ni mogel nihče sanjati. Kaj imajo Slovenci in Hrvati s tem zločinom opraviti? Ali ni ravno naš list tolikrat in iolikrat opozarjat javnost in svaril mlade ljudi pred velesrbsko propagando in jasno in odločno povedal, kje je naš prostor (!) AH ni Slovenska Ljudska Stranka v tem pogledu storila neizmerno veliko za državno idejo, da je naš narod obu držala na poti reda in državne misli? Ali ni morda zasluga katoliške sloven* ske politike, da je v dnu našega naroda tako vkoreninjena avstrijska državna misel, kakor morda v nobenem narodu Avstrije? Nekaj dni pozneje piše »Slovenec«: Toda prišla je nedeljska manifestacija SLS, ki je pokazala svetu prava čutila našega naroda, prava iskrena čustva nas še dežele. Manifestacija, ki je pokazala resnično globoko žalost našega ljud« stva nad neizmerno izgubo, resničen gnjus in gnjev nad veleizdajsko propa* gando političnega srbstva v našem ce* sarstvu, voljo do brezobzirnega odpora zoper vsakega, ki podpira neposredno ali posredno to hudodelsko propagan* do — in obenem pokazala celemu svetu globoko ukoreninjeno resnično zve« stobo in udanost našega ljudstva do naše avstrijske države in do prvega repezentanta te državne misli — do našega cesarja.« Po vsem tem smo upravičeni -vpra* sati: Ali ni čudno in značilno, da se po desetih letih »Slovenec« zaletava v isto napredno časopisje, zoper katero je klical na pomoč avstrijskega krvnika, ter mu očita, da je pisalo proti sara= jevskemu atentatu? Ali ni kurijozno, da hoče veljati klerikalizem po desetih letih za pravega nositelja jugoslovenske misli, da se izgovarja glede svojega takratnega političnega prepričanja, da ni bilo iskreno veleavstrijsko in proti-srbsko, kar bi tako rad naglasil, dočim je po sarajevskem atentatu odkrito iz* javil, da je resnično zvest in udan avstrijski državni misli? Ali ni politični fenomen, če je »Slovenec« pred dese» timi leti zapisal: »Ali ni morda zasluga katoliške slovenske politike, da je v dnu našega naroda tako vkoreninjena avstrijska državna misel, kakor morda v nobenem narodu Avstrije«, danes, ko obhaja to imenitno priznanje jubilej, pa čitamo v »Slovencu« o »Čisti in brez* koristni Ijubezni« klerikalizma do do* movine (Jugoslavije) in naroda (Jugo* slovenov)? Ali ni končno višek ne* sramnosti, da se taka cunja zaletava v list, ki mu je pred desetimi leti sama javno očitala izdajstvo veleavstrijske misli in srbsko propagando v Sloveniji? Pred novo vladno krizo? Nestrpno razpoloženje v Beogradu* — Odločilne avdijence na BledtL — Beograd, l. julija. (Tzvj Z od-hodom ministrskega predsednika na Bled je bilo preloženo vse težišče situacije tja in v Beogradu dnevno z na-petostjo pričakujejo poročil, kakšne rezultate bo imela dolgotrajna, a zelo važna avdijenca. na kateri ministrski predsednik PašiJ poro Ča kralju o vseh podrobnostih o notranjem in zunanjem položaju. Opozicifonalni krogi goje še vedno nade, da bo kralj po končani av-dijenci prispel v Beograd in da bo po-zval k sebi še tuđi druge ugledne politike in svetovalce krone. Radikalni krogi nasprotno danes z vso gotovostjo zatrjujejo, da bo Pašić po končanem poročilu brez vsake rezerve in z vso odkritosrčnostjo svetoval kralju razpust sedanie delanezmožne skupščine in raz-pis novih volitev. Obenem poda ministrski predsednik po parlamentarnih obicajih demisijo sedanje vlade, dalje predlog za imenovanje novih ministrov in imenovanje vlade z volilnim mandatom. — Beograd, 1. juli ja. (Izv.) V Beo- r gradu danes 'dopoldne ni bilo absohitno nikakih važnih političnih dogodkov. Vse gleda z največjim zanimanjem in z veliko napetostjo na Bled, od koder pri-čakuje danes važnih in odiočilnih poročil, če dobi ministrski predselnik g. Pašič mandat za izvedbo novih skup-ščinskih volitev. Nekateri politični krogi pričakujejo, da bo ministrski predsednik zaprosil za daljši dopust in da odpotuje v inozemstvo. Za čas3 njegove odsotnostn naj bi ga na-domestoval minister Marko Trif-ković, ki je znan kot zmeren in zelo miren po!:t:k, naklonjen obenerii koaliciji s samostojnimi demokrati. Danes dopoldne so razmotrivali vse možnosti, kako naj bi se nasel izhod iz sedanjega položaja. Možna je kombinacija, da dobi Pašić volilni mandat, a ;^o i>oprcie izzval krizo vlade Današnje »Vrtme« piše v tem smislu, da poda ministrski predsednik demisijo sedan:e^a kabineta in da na ta način izzove ponovno krizo vlade. Po končani krizi naj bi sledila vlada z volilnim mandatom. POLITIČNO ZATIŠJE, — Beograd, 1. juli ja. (Izv.) V Narodni skupščini vlada popolno mrtvilo. V skupščino je danes dopoldne prišlo nekaj poslancev Davidoviceve skupine in več zemljoradrrikov. Opozicijonalni blok sklicuje za jutri ali prihodrje dni skupno sejo načelnikov opozicijonalnih strank. Opozicija zopet naravno z velikim neuspehom forsira v javnosti vesti o sestavi »koncentracijske ali vsaj nevratne vlade«. SPORAZUM MED ITALI- JANSKIMI SOCIJALISTI IN KLERIKALCL — Rim, 1. julija. (Izv.) Rimski tisk priobčuje zanimiv interview, ki ga je dal vodja udruženih socijalistov Turatti uredniku klerikalnega lista »II Popolo«. Turatti je iz javil, da so fašisti moralič-no izčrpani, materijelno pa še ne. Tuđi v tem pogledu se bližajo svojemu koncu, ki r«i izključen. Fašisti imajo pac to veliko zaslugo, da so zbližali razne duhove, ni izkljuceno, na ne bi prišlo do popoldnega sporazuma med unitarski-mi socijalisti in pristaši italuanske ljudske stranke. Obstoje sicer še nekatera vprašania, ki so ovira takemu sporazumu, tako versko vprašanje, svoboda organizacil svoboda pouka in še druga. Turatti je mnenja, da se kljub temu mora doseći sporazum med obema strankama in da priđe do združen ja med unitaristi in Pipiievci. Borzna poročiia. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 1, julija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih. 15.165—15 265, Praga 251.50—255.55, Pariz 4.50—1.55, New-york 84.S5—85.85, London 867.75—370.75, Trst 366.75—369.75, Dunaj 0.1205—0.1225, Valute; dolar 83.75—S4.75, češka krona 247.50—250.50, lira 3G1.50—364.50. Efekti: 7% inv. pos. 1921 66—66.50, 2V2% drž. renta za ratnu štetu 122—125, Ljubljanska kreditna 215—220, Centralna banka 33—35, Hrv. esk. banka 124—125, Kred. banka Zgb 123—12*5.50, Hip. banka 62—62.50, Jugobanka 116—117. Praštediona 917.50—920, Slavenska baraka 110—112, Eks-ploataciia 120—125, Drava d. d. Osijek 350, Šećerana Osijek 1060— 10SO, Isis d. d. 60. Nihag 95, Slaveks 335, Slavonija 93—96, Vevče 150. INOZEMSKE BORZE. — Curin, 1. julija. Današnja borza: Beograd 6.45, Praga 16.67, Newyork 5.63, London 24.55, Pariz 29.70, Milan 24.30, Berlin 1.34, Amsterdam 211.70. — Trst, 1. julija. Predborza: Beograd 26.75—26.85, London 100.25—10045, New-york 23.15—23.25, Pariz 122.25—122.75, Praga 68.20—6S.50, Curih 411—412.50. — Dunaj, 30. junija. Devize: Beograd 808—812, London 306.700—307.700. iMilan 3054—3066. Newyork 70.935—71.1S5. Pari? 3772—37SS, Praga 2007—2107, Curih 12 60? —12.655. Valute: dolar 70.460—70.8C0, lira 3065—3085, češka krona 2077—2033. Inserirajte v vSlov. Narodu"! DR. IVAN ROBIDA: 17 Mo%e ob putu. France: Pa naj! Kaj vsega zdaj naj bo mi mari 7. meščanka: Kdo je pa to? 6. » A prav lra;i! {,-VJ 5. » Te njene žalostne oči •— 6. » Ljubezen živa križana! Z. * tjubezen s trnj em venčana! Sodnik: Hladna je resnica, trda je pravica, in dasi se v plašču kazeta oduraem, vendar izmed njiju vsaka je kraljica, je v življenja strasti morju divje^burnem, ki preti požreti danes vašo hčer, prva — zvezda stalna, druga—^rdna cer. Da jih iščem, najdem, priborim priznanje xni Previdnost sođno žezlo ie nadala^ < « v nerazsodnih sklepih pa je odpuščanje, milost sveto svojo sebi pridržala. Neizmerne luči, žarek droben svoje vendar — le v srce človeško je izlila. Molim, — da ozari ž njimi sodbo mojo, Kot iz ust bi mojih — sama govorila. (se umakne z balkona v dvorano nazaj) (Med sodnikovim govorom pripelje straža Lucijo iz rotovža in jo umesti na sramotnem k.irrinu.) ' 6. prizor. (Prejšnji brez sodnika. Luci ja, kir:; - r.a nje Maruša, ki se zgubi med !?••-' •;".;• Rabelj: Kdo? Kdo je to, ki jo ženo S na kamen v halji sp; 'o'.;"" i In res naj bo? da bivala bi duša temna v podobi tej rajsko => zorni? Mar čar je peki a? Kar gledajo moje oči? | M mrak meglen vse naokrog I zapita se mi zdL J a kamor je njena noga stopila, se je megla umaknila, in — vse je svetio. Odkod ta luč svetla?. j Iz motnega olja ni vstala, j iz luže močvirne ni vzšla! : Kako bi se v taki krasoti i razdiviti mogla, da dala 1 je Čudesa nišo neba. j In če že telesa lepoti j bi vladala duše tema. ! pa vzvišeni sili te boli : zagospodovati nikoli ne mogla bi tema srca. : Za čelom tam polnim mitme zločmskih ni misli tkanine kdaj mogel napresti si vrag; in ustni ti zlobam ostale vsekdar neprestopen so prag. In da bi kidaj mogle vmazati te lili je njenih se rok, iz blata da mogli kdaj vstati ti lćkvanji njenih bi nog? Za to so prenežne, prebele, i in davno bi že izžehtele, I da njmi< k^niU ie -««» 7z4. Stev. 148 tjenur napcvedal novo revolucijo. lanimiva vsebfaa Oetunove oporoke« ~ K*fl* % lullja. 0**.} Tukajfoji ^Narodni mire priobčuje 'dobesedno tjeninovo oporoko, td to jo mski boij* $eviki pred jAvnostjo pr»v akrbno nkti* vaii in »atajevalL Opoioka kaie v jasni luči glavne politične nazor* mskega diktator ja. Oporokn se 'glasi: »Sodrugi! Ko je leta 192L, po štiriH fetiH svoje komunistične vladavine, prišla 6ovjetaka republika skoraj na roti propada« je 5ila moja glavna nalo» Jja, da oživim umirajoSe truplo z ah* novo na otrovin podlagi. Ni ta namen sem se zatekel k Nepu (Novaja ekonom mičeskaja politika), k instituciji, ki sem 30 ustvaril jas, —• Ta Nep naj bi ves zSasebni kapital, ki je obstojal v sovjeta ski Rusiji, uvajal v industrijo in trgo* vino. Oživil naj lii zopet bančni in tranzitni sistem, četudi sem dobro ve* Helf da bi neumerjena vporaba tega zdravila mogla tvoriti najtežje izdaj* stvo našiK tendenc, ker bi se moglo z •adaljevanjem politike koncesij dove* sti do vzpostavitve kapitalističnega re* da in poznoje do uničenja vseh prido* bitev proletarijata. Bilo je na vsak' način potrebno, Ha 3e Rusija zopet oživi z vsaj začasno vporabo močnega strupa. Sele takrat, ko bi Rasi ja premagala krizo in Vi došla đo ozdravljenja, bi moral izvrševalee moje oporoke sodrug Dzerndžinskij z Selezno pesijo uničiii vse, kar je bilo aastrupljeno po kapitalističnem sirupu. Komunistična vlada je dolina unU UH "privatni kapital in stotiti neškofc Ijive vse one osebe, ki «0 interesirane na ohranitvi tfepa! Ko smo se leta 192L pokazali pri* pravljene, da damo koncesije kapitas Hitnu, sem moral v potrebi zapustiti pravo pot, da resimo državo, toda se-daj je čas, da pozovemo sodruge k dolžnosti in jim rečemo: »Dovolj jeJ<* in »Naptej!« Če ne sežemo po odpravi strupa, ki smo si ga izbrali, tedaj borno kmalu stali pred težko nevarnostjo, ki one* mogoči vse naše komunistično*političs ne pridobitve, ker se v državi, v kat eri vlada kapitalistična gospodarska polU itka, ne more voditi pristna komuni* stična politika, tvoreča izvršitev moje oporoke kot 11. program 11. revolucije, ki more izbruhniti leta 1924, zahtevas joča se večje žrtve kot revolucija leta 1917. Za izvršitev svoje oporoke imenu* jem sodruga Dzerdžinskega, ki mora z vsemi sredstvi. ki so na razpolago, raz« dejati in uničiti Nep. Vsakdo, ki ga zalote prj izvrševanju privatne trgovi* ne, ki zbira terjatve, ki se bavi s spe* kulacijo, naj se kaznu je kar najstrožje in njegovo imetje naj se zapleni. Samo osebe, o katerih imate popolno goto* vost, da so prepričani komunisti, bodo smele ostati v komunistični državi. Vem, da bo izvršitev moje oporoke zahievala novih žrtev, toda te žrtve so potrebne, da se more izvršiti moj že* lezni program* Fodpis: C j e n i n. Mala antanta želi zastopstvo na londonski konferencL Sestanelt Male antante v Pragi. — Razpravni program* =-; Beograd, X. iuHJa. (Izv.) Po po- ročflu iz Londona javlja »Da2y Tele-firraph«, da bo na londonsko medzavez-niSko konferenco dne 16. juliia povab-Ijena tuđi Mala antanta. V prvo skupino držav, ki so interesirane na rešitvi re-paraciiskega problema spadajo Jugoslavija, Romunska in Portugalska, ki imajo dobiti se znatne deleže na vojni od-škodnink v drugo skupina pa spada*) Poljska in druge maniše zaaadne cir-žave. «* Beograd. L juliia. (Izv.) Pred svojim odhodoira na Bled se je mimstr-ski predsednik Nikola P a § i ć razgo-varjal z zimanjirn ministrom dr. Nin-t5ćem o direktivah glede sestanka Male antante, ki se vrši definitivno dne 11. Julija v Pragi Na tej konferend je bilo jrazmotrivaiia vpraSanJe o stattšču naše kraljevine v vseh važneiših evropskih mednarodnili problentLh, ki zadevaio tuđi našo ztmanjo politiko. Konference se udeleže samo zunanji ministri držav Mal© antante. Ministrski predsednik Nikola Paši*, ki bo mogOČO odpato-val na daljsi zdravn^kj dopu&t V ilKV semsrvo, se konference ne udeleži. Ni Se gotovo, če se udeleži konference ro-iminski mmistrski predsedniK Brati-9 n u, ki se sedai nahaja v Marijanskih Lažnih. Zunanji minister dr. Ninčić od-potuje v Prago 9. ali 10. t, m. Pomoo-nik zunanjega ministra Panta Gavrl-Jović odpotuje v Prago žc 5. t m„ da se sporazume s češkoslovaškim ru-nanjim ministrstvom o problemih S politično tehničnega stališča. Glede razpravnega programa )e končana izmenjava misli in je program že definitivno ugotovljen, Najbolj zna-čilno je, da bo Mala Antanta na praški redn) konierenci zelo obširno razmo-trivala o noven političnem pravcu an-gteške politike po sestanku franeoske-ga minjstrskega predsednik a Herrlota z Macdonaldom y Cherquersu in s Theu-nisom v Bruslju. Brezdvomno je, da bo Mala antanta predlagala, da se io povabi kot moč-no državno skupino Srednje Evrope na londonsko juliisko konferenco, ker tvori Maia antanta odločilen faktor v polttiki za ohranitev srednjeavropskefa položaja ,nastalega po mirovnih pogedbah. Mala Antanta odpošlje v London svojega zastopnika. — Beograd, 1. junija, (Fzv.) V zuna-njem ministrstvii se i^vrsujejc) tehnicne priprave sa blifnj.o konierenco Male antante. Dar.^s je dalj časa razgovarjal poslovni odpravnik českosiovaškega poslaništva s pomoćnikom zunanjega ministra Panto Oavrilovieem. Notranjepolttična kriza v Italiji. Rekonstrukciia vlade, — Borba opozicije proti Mussoliniju, — Rim, 1. fulita. (Izv.) Sedanii ze-!o napeti politični položai karakterizi-rajo tri dejstva: kraljeva spomenica kot odgovor na adreso obeh zbornic, rekonstrukcija vlade in glavno dejstvo, da se je opozicijska manjšma vzdržala tuđi sprejema pri kralju. Kraljeva spomenica je pač izraz mišljenja vlade same, je nekako dopolnilo obeh govorov ministrskega predsednika v senatu in pred zbornično večino. Glavni cilj via-dc je i>omirienje duhov v državi. Rekonstrukcija kabineta obsega štiri ministrske sedeže in ie megoče, da se v kratkem izpopolfii Še dve drugi mesti, Današnji seji ministrskega sveta bo predloženo imenovanje državnih podtajnikov. Podtajn&i fe0d§ vzeti iz vrst raznih, fašistom naklonjenih strank. Po poročilu »StefanL* je kralj spre-jel demisijo treh ministrov Gentile-ja, Corbina in Camazze. V Tseh političnih krogih ^ odstop nauc-nega ministra Gentll&ia vzljufllj sploš-no začudenje, v slovenskih krpgih pa zadoščenje, ker je bil ta napčni minister znan kot naihuj§l preganjalec slo-vanskega šolstva v ItaTIjl, Na^tašajo v rimskem tisku, da se je zgodil odstop Gentileja radi tega, ker je dozi vela njegova šolska reiorma v vseh šolskih In pedagoških krogih najhujš! odpor. Opozicija nadaliuje borbo proti vladini većini. Zelo komentiram dejstvo, da opozicija ni bila zastopana pri izročitvi adrese kralju na KvirinaJu in da sta bila odsotna zbornični podpred-sednik, popolarec Rodino in pq po-slanca Guarino A m e 11 q , ki pripada opozicijonalno konstitucijsKi stranki in G a 1 e n 0. To dejstvo komentiraio časopisi tako, da je opozicija odločena voditi z vso odjočnpstjo abstinengno politika V vladin^ krogih pa j« vzbudil^ veliko začudenif vest, da je povodom žalne'manifestacije za paslancem Mat-teottijem bivši zunanji minister Jn kraljev poslanik v Parizu grof Sforza. poslal unitaristično-socijalističnemu listu »La Giustizia« večjo svoto 4etlar* ja. Vladini krogi so začuđeni, kako more bivši kraljev poslanik in pa Hosilec najvišjega kraljevega reda Annun-ziate rx>dpirati socijaJističiBi, več aH manj subverzivni list. Katastrofalno neurje v Severni Ameriku Nad 300 oseh mrtvih in 3500 ranjenih. — Velikanskft gmotg* škpda 65 milijonov dolarjev. — N*wyork, 80. Jnnlja (laf.) Uati se-4a5 poročajo zelo aW^wxi9 0 «ftt^trotalnom nrurju, ki je zadalo j>okr*jlj^ cd|pli Erii-«kega jezera. Več dni je taro vladala vro-čina okoli 38 do 40*> C- Bilo Te£ slnčajer fcolnčarice, med njimi dva smrtna. V 60-boto popoldne pa Je Da«t%l strahovit ciklon. Vsa pokrajina i« bila »b«gaa« in po mtstih bo se ljndje «»a^i skrivati po kle-*©h in po tunellb. Halir ie trajtl ćelo j&o*. Dimnlki, đreveaa Ib trfelDUato žice bo bili v par minutah uničenL Vefi aTtomo-bilov je bilo prevnilenlb. NeVatere osebe 60 bile zadeto o4 fitrale, Ha Brtlskem đ»> T zeru jo utonUo vo» Ha«, *w •» •• Sotol prevmili. »Newyork HerafcU Ja-rija is 01«v«la^ da, da znaša tt^vllo 21dTQ(ldb trtflT ĐO-vodom katastroft.la«!*' peurja eb ^rlj. sltem jezeru okol! 500 irrtvih in okoli 3500 več ali manj tcžko r^nj«n»b. ^KojJp »9 »c premičninah In na polju eenija na prtblil-no 65 milijonov doiarjev. 9ređtMe ettdo na je bilo mesto LiGfMrine ¥ bUtUi Ctove-landa. Vse zveza s tos* meatom aa panoi* noma nničene In becuoci DripO»od da Je ciklon metal sidOTje djdeč Da akrog, kakor bi kosil travo- Poraženo je bilo gle dališče ravno v trenutku veće»!ift pred stave. Pravijo, đa se nahaja pod ruševl-nami nad 135 mrtvih-. Podrobna poročila ia Chicaga slikajc v pretresljivih besedah veliko katastrofo in popolno uničenje nekaterih pokraj ia. V nekem kinematografu ja 80 oseb 1 gubila življenje. Siloviti ciklon j« aajpreje nastal v državi niinois in se 5© od tam zagnal proti Erijskemu jezeru. I* vseh krajev Amerike je Rđeči križ odposlal na lice katastrofe rešilne ekspedicije. Mesto Lorraine s« nahaja v državi Ohio ob Brijskem jezeru in je štelo leta 3 920 37.295 prebivalcev. V mestu se nahaja velikanska tovarna za jeklo. — Claveland, 30. junija (Reuter). V Ohio je bilo 80 oseb mrtvih, v Pensilvaniji 18. Italijani tepeni v Tripolisu. Smrt italijanskega generala na begu. — Berlin, 1. julija (Izv.) Iz Ađane poročajo v daljsem poročilu o novih boj ih, ki so izbruhnili v italijanski koloniji Tri-polis. Domači Arabci so napadli z vso silo italijansko posadko. Italijani so se morali po težkih jzgubah umakniti prav 4o morske^a obrežja. Na begu je baje na-i«J smrt general Bongiovanni. Vesti iz Italije. — Rim, 30. junija. (Izv.) Finančni minister De Stefani je imel v senatu govor o gospodarskem in iinančnem položaju v Italiji. Pravi, da je poštanska zbornica že odobrila začasni proračun in sedaj se pričakuje odobrenje tuđi s strani senata. Med drugim je naglasi], da se skrčijo kolikor mogoče stroški finančne uprave. Odpravil je pet generalnih ravnateljev in 50 divizij. Urađništvo pri Osrednji upravi je skr-čil na 500 Ljudi Italijan. prebivalstvo naraste vsako leto za 440.000 ljudi. Tako postaja ita-lijanska zemlja vedno bolj tesna za svoje sinove. Vendar pa brezposelnost pojema. Leta 1922 jih je bilo 299.000, v letošnjem aprilu 174000 (na Angleškem je brezposelnih 1,234 000). Industrija ne zaostaja. Promet v trgovskih pristani-ščih naFašča, izvoz je v prvih petih mesecih narastel za 1494 milijonov. — Uvoz je narastel le za 254 milijonov tako, da je razlika v primeri z lanskim letom padla od 3171 na 1922 milijonov. Konsum neobhodnih potrebščin prekaša za 1/4 = 1/3 predvojno. Gospodarstvo se bo boljšalo samo, ako bo vladal soci-alni red. 30. junija se zaključi poslovno leto s primanjkljajem 700—800 milijonov. Da ni še ravnovesja, so krivi stroški za poravnavo vojne odškodni-ne. Proračun je bil sprejet z 201 : 31 glasovom. — Videm, 30. junija. (Izv.)* Tukaj-snji kvestor je premeščen v Teranu. Na njegovo mesto priđe kvestor iz Manto-ve Pozzo Celestino. Izvršenih je tuđi po drugih mestih mnogo premestitev var-nostnih funkcijonarjev. — Milan, 30. junija. (Izv) Tu je bi! aretiran Amleto Poverorno, ki je zapleten v Matteottijev umor. Policija je s svojim! psi znova pre-iskala vso okolico jezera Vico, pa brez uspeha. Potem se je izvršila nova pre-iskava jezera, pa tuđi brez uspeha. ropalost •take duhovščine za 90* sledico pritiska oborožene sile, še davno ni rečeno, da smo priznali mi. Mi vemo, da je bil tu merodajen pritisk od zgoraj ukaz katoliških eerkvenih prva*-kov, ki pa s svoje strani nišo bili pod-vrženi pritisku avstrijske tiranije, ker ie ^Slovenec« sam nedavno trdil, da država nima v verskih stv^r* iflg^ren6e na cerkve. Torej je izvaMJa prHJ§k qe?-kvena hijerarhija, ki je l>i?a takrat ka-kor danes z dušo in telesom v službi ka-toIiSke Avstrije. Ta pritisk je pa bist-veno drugačen od onega, ki ga je !z-vajala na napredno slovensko javneat avsiriiska soldateska. *=z Nad poštenostio in objekdvnost-fo «e zgraža »Slovenec«, kar je za kle-tikaice sploh značflno. Opetovano smo Ic iMibtH, da je poglavie o zaslugah za Jusoslaviio za nas Slovence in Hrvate »• glede na politično prePTičanje sila kofflhvo. Vedno, kadar so se klerikalci Dotrkali na svoja junaška kurja prsa, 6el mi smo od vseh Slovencev najve$ storUi za osvobojenje, smo jih opozori-ti na elementarne pojme o poštenosti in Ođkritosrčnosti, ki zahteva v tem slu-fiflhi več objektivnosti in manj ohole sa^ mofevale. »ŠIovenec« se čudi, kako smo megli indirektno priznati da tuđi slovenska demokracija v primeri z drugi-mi žrtvami ni mnozo doĐrinesla za zmago jugoslovenske misli. Toda temu dejstvu, ki ga ni mogoče ovreči, se lahko čudi samo moralna pokvarjenost, kakršno vidimo pri klerikalcih. Če smo količkaj objektivni, moramo priznati v predmetnem slučaju nastopno dejan sko stanje: Slovenci in Hrvati smo bili za velike zgodovinske dogodke malo pripravljeni. Prišli so nepričakovano presenetili so nas in prehiteli tisto skri-to delo za osvobojenje Jugoslovenov, ki je delalo sele prve korake med naso napredno omladino. Zato se ni čuditi, da smo ostali z malimi izjemami pasivni, ko se je na bojnih polianaji polagal temelj današnje Jugoslavije. Vse, kar smo storili za svobodno državo, je delo požrtvovalnosti in neustrašeriosti naših dobrovojjcev in tistih političnih či-niteljev, ki so v inozemstvu in doma pripravljali pot nacijonalnemu vstaje-nju. Vsem tem moramo priznati zasluge za Jugoslavijo. Toda ti možje so prišli Iz naprednih vrst, ker jih je baš takozvano slovensko svobodomiselstvo vzgojilo in pripravile za velika d<3tla, dočim je bila ostala iavnost praktično večinoma pasivna. Zato pa ie klerika-ližem delal z vsemi štirimi, da resi ogro-ženo veleavstrijsko misel. Toda resnici na ljubo se moramo vprašati: Kaj ie vse to, kar je doprinesla slovenska napredna mladina za Jugoslavijo v primeri z ogromnimi materijelnimi in moralnim! žrtvami, ki jih je položil na oltar na^e svobode srbski narod? Kaplja v morje srbske krvi. Da, roKo na srce in priznajmo odkrito, da so nas osvobo4ili drugi, toda ne klerikalci, ki nišo dali iz svojih vrst nobenega borca za jugoslo-vensko misel. dočim jih ima takozvano slovensko svobodomiselstvo razmeFO-ma lep© ste vilo. Odked so prilealj kle-rikalei, ko je bila Jugoslavija Ž€ tu, o tem ne bomo razp-ravljali, ker ie itak siriošno znaRo. 3= Nizko pada »Slovenec« v današnjem članku 0 »najvišjem idealu« svojih nasprotnikov, kjer trdi, da ob-stoja y »sovraštvu do lastnih rojakov, brezverstvu in demoralizaciji«! Vse ogromno delo, ki so ga napredni Slovenci izvršili v brezštsvilnih prosvet-nih in kulturnih organizacijah, V go&po-dirstvu, v književnosti in Sokoistvu, v§i plemeBiti in napredni življeniskl napori so bili zaman in golo »5Ov?«gtvt> do lastnih rojakov, brezverstv-o in demoralizacija«. Pri tako krivičnem in moralno nizkotnem ocenjevanju svojega nasprotnika se končuje javna debata! Rečemo pa, da obžalujemo čitatelie »Slovenca«, ki se hranijo s tako po-vršnirai io v bistvu bre^vestnimi član-ki, kakor i© ofli 0 našem naivišjem idealu. = Čujte in stnnlte! Današnji »Slo-venec« je napisal sledečo zgodovinsko »resnico«: Takrat (namreč L 1914.) smo bili avstrijski izdaialci...« »Slove-nec« postaja torej že kolosalen! Klerikalna Stranka je bila pred svetovno vojno in začetkom svetovne vojne avstrij-sko izdajalska! Kaj ko bi v tem p«iru povprašaji desettisoče grobov in tisoče slovenskih invalidov, ki so padli za »ka-toliško Avstriio« na podlagi patruotič> nih huiskarij klerikalnih politikov, »SlOr venca« in ostalega klerikalnega časo-r*sia? Ta plebiscit bi dokazal ravno na-sprotno resnico 0 slovenskem izdajal-stvu SLS in nje krvoločnem ^asopisju za Časa svetovne vojne! To smo pribili tuđi s citatom iz »Slovenca« pred 10 leti v uvodniku! = »Sfovenec« proti javni dolžno-sti. Današnji rSIovenecv nrinaša ostud-ne opise nekili izmišljenih prestopkov, proti katerim protestiramo v imenu naše javnosti, ki še neka_ da na javno dostojnost in či^toto. Po vsej priliki piše »Slovenčeve- grdobiie neki duhovnik, da na ta način med klerikalnim! pristaši namerno vzbudi sovrastvo in neti boj rned slovenskimi političnimi strankami. Ali je res cerkev politična stranka in torei boj proti klerikalni stranki boi proti morali in cerkvi?! = Crnožolti avstrijski mornaiii. V dvorni kapeli v Arstettnu ob Dunavu, kjer sta pokopana Fran Ferdinand in vojvodinia Zofija, so avstrijski mornar-ji v soboto dopoldne priredili žalno svečanost. Prisotno ie bilo veliko šte-vilo bivše avstriiske aristokracije. Svečanost ie končala s petjem nekdanu avstriiske himne, na kar je bilo defilira nje monarhistične kompanije udruženi borcev. Vsega skupaj je bilo prisotni okoli 500 ljudi. Na ladji, ki je z Dunaj pripeljala po Dunavu nekatere udele? nike, je plapolala črnožolta zastava. = Kakšni so češki uradi v ponen čenem ozemlju, o tem svedočiio odn šaji v uradih v Primdi. Pri okrajne sodišču so: dr. J. Klatz, svetnik J želnega sodišča, Nemec; F. Slockl avskultant, Nemtc; J. Fischer, sod oficiial, Nemec; Fr. Skrblik. sodni nocejo poznati. Še nekateri volilni rezultć Izid nedeljgkili občinsklh volite zopet pokazal velik porast naprednih eov. Klerikalci ražen v litijskem ol uiso ni kjer obdr^ali svojih, pozieij ir povsod nazadovali. Naravno*t katasr len fa poraz klerikalcev v Beli kraji v radovijJškem okraju. ^Slovenec« je izdal včeraj sijajno ztaago SLS, kar le pesek v oči javnosti. V nasle&njei vajamo še par volilnih rezultatov: KAMNIŠK1 OKRAJ: Krašnja: JDS 58 (3), SLS 86 (6 Volčji potok: Gospod, str. 10 (4) 1-7 (3). Gojzd: Vložene so bite tri liste Prva ie aeaiavljena ii uaprednjakov bil njen nosilee naprednjik Ser.ož Prva lista je dobila 69f ostali dve BOV. V lltijskem okraju so klerikale ma obdržali svojo pozicijo. Rezult.__ _l Kresnice: SLS 113 (S), JDS 26 (1). Litija: Dve listi SLS 217 (13), JDS 57 (3), soc. 31 (1). neuđbe naj se pošiljajo na Udruženje vri VaČe: SLS 43 (Ž), JDS 50 (3), SKS t$ (2), malkontenti 21 (1>. Gorenja vaa: SLS 13 (2), SKS 35 (5) V Krki in na Muljavi sU bili vloženJ samo listi SKS. Ratohova vas SLS 20 (2), SKS 11 (2), JDS 23 (3). V Višnji gori, v feeiit Lambertu, v He dendolu, v Vel. Gabru in fteut V'du <;o dc loma zmagali klerikalci, deloma pa so bllf izsrcljene korapromiant Jiste. RADOVLJIŽKI. OKRAJ. Zgornje porje: SLS 244 (14). zdrn seo.4 del. stranka (soc.) 45 (Sj gosp. del stranka (JDS in SKS) 52 (3). LJubno: SLS 2S (2), neodvis. kmeoks stranka 24 (2), obrtna-kmetska skupina (JDS) 39 (S). Bohinjska Bistrica; 8LS 132 (S) JDS 74 (5), SKS 70 (4), kamimieti 71 (&), BilTfiStrpva ffl^ipa 51 (3). Boh. srednja vas: gosp. lista (JDS in SKS) 125 (7). gosp. lista (Koprivnik JD3 in SKS) 34 (2), kmečka đelav. lista (SLS) 214 (13), SLS Koprivntk 41 (3). Ovšlše: SL3 166 (10), JDS ia SKS S> (7). Kranjska gora: JDg 46 (i), flLS in SKS 163 (11), NRS 33 (2), soc. 24 (1). Dovje: SLS 65 (5), dve napr listi IZ? (12). Rateče: kompr. lista 6 papređ\, iu 3 kl«r. Lancpvo: napr. gospod. lista 6S (7).. klerikalci 29 (2). LeSe pri Radovljtci: kompr. lista 7 odbor. Ribnor kompr. Usta 11 napr., 6 kler NOVOMEŠKI OKRAJ. šent Peter: SLS 170 (U), napred gosp. stranka 133 (11). Toplice; Sl<§ 17J (17), napred. gosp. stranka 82 (8). V Gorenjempplju 5« bila vložena §arao napredna gospodarska lista. Radenci (črnomeljski okraj): SKS 40 (4), SL8 24 (8). Poizvedbe. — Izdubila se je včer*j rs-ečer c\ V. T. tir« rd#ča vrefiiei s ključi od Mladike te do gL pošte NaSd-lteli nai jih odda proii dcAri nagradi v upravi »Sl z Hjiml so Sli solidarno tuđi hercegovski Hrvati in mohamedanci, iz Česar sledi, da je bil že takrat, Četrto leto po okupaciji, ves naš narod protiavstrijsko orijentiran in da avstrijske okupacije ni smatra! za svojo svobodo. Ni hotel prepustiti, da bi bili njegovi sinovi odvedeni služit Avstrig v štajerski Gradec ali pa na Dunaj, marveč jih je hotel imeti doma za eventualni odpor proti Av-striji... Naša generacija, ki se Je ndeležlla sarajevskega atentata, se je rodila za časa avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine, Podedovala je vse uporne in bojevne lastnostr svojih očetov in de-dov. Poznali smo že kot otroci zgodo-vino vstaj, izvršenih proti turškemu plemstvu, tođa ne iz knjig. Pred nami te bila živa knjiga. Oče, mati, ded in babica, vsi so preživeli te vstaje in upore, udeležili so se jih in tako smo sliŠali vsak dan poročila o junaških Činlh našega plemena v boju proti tiraniji Pred seboj smo imeli avstrijsko tiranijo In Žutili smo potrebo in dolžnost, da kora-kamo po stopnjah svojih očetov. Ko smo pefi kako srbsko nacljonalno pe-sem, ni nara ostalo neopaženo, kako se treseta oče In mati, kako gleđata okoli, H ne priđe odkođ orožnik, stražnik ali kak špici, ter sta nam pošepmla: Na ti-homa, to je prepovedano! Mi smo se čudili, kako tov da je to prepovedano. Očetje pa so ođgovarjali: »PoČakajte, otroci, ra nedolgo časa ođJde Avstrija in potem boste mogli svobodno peti.« Ko ie oče atentatorjev bratov Vell- Va In Vaša Cubrilovića Jovo Cubrilovič (bivS vodja vstaje na Planini Kozara) urniral, se ni mogel vzdržati, da ni bil tuđi zadnji trenotek pokazal svoje od- pornosti proti Avstrijl Poleg njega 3e seđel starec, Srb, njegov prijatelj in so- bojevnik pri vstajah. Obmil se je do .njega in rekel: ^Sfrno> v kratkem '. umrem, Samo to obialu jenv da ne doča- kam tega, da bi ta beštija odšla iz Bos- tne* Ti Simo, najbrže to dočakaš. zato ;te prosim: ko napočl ta dan, pridi k mo- jemu grobu in tam ob križu zakliči: Jovo, je že odšla ta avstrijska beštija — zagotavijam te, đa bom to slišal .. .« Naš nacijonalnl pfeatelf Peter Ko-ČiS jfc karakteriziral najlepše dušo srb-skega naroda v Bosni in Hercegovini v svoii politični satiri »Jazbec pred sodni-Jo«. V njej slika bosanskega kmeta, ki ne zna ne Čitati, ne pisati ali pozna »godovino svojega naroda, ki mu tiči v glavi srcu in duši Priđe v sodno dvo-Tano pred avstrijskega sodnika in tu zagleda na steni visečo sliko Frančiška Josipa in vpraša: »Kdo je na tej sliki?« Odgovort mu: »To je naš car!« Kmet se divi in pravi: »A tako, To je torej vaš car.« Sodnik mu pojasnfuie: »To je raŠ in naš car.« Kmet odgovori: »Bog ^bvaruj!« Pa povej mi, gospod: »Mi Srbi imamo enega kralja (mislil je kralja v Srbiji) in enega kneza (mislil je črnogorskega kneza), rad bi vedel, aB bi se dal iz teh dveh napraviti en mani-ši car, kajti mi Srbi neizmerno hrepe-nhno po carjn.« (Mislil je na jugosloven-sko združitev, kakor za časa vlade, Du-Sana Silnega v XIV. stoletju.) Tako nacijonalno zavednega naroda ni mogla Avstrija pretvoriti v svojega prijatelja. S svojhn tiranstvom je le še bolj revoltirala psiho naše generacije, ki ni mogla več čakati, kdaj bo smela svobodno peti v polni prostosti. Nagro-madena želja po svobodi }a morala eksplodirati nekega dne in eksplodirala Je 28. junija 19K Naša generacija se Je orijentirala in zatekla k očetovemu in deđovemu bojnemu načinu ter rekla Avstrifi odkrito, kakoT so nekoč rekli očetje Turkom: »Puška ti, puška mi«. Sarajevski atentat se ima presojati 3 psihološkega gledišča, samo tako in nič drugače. Ni delo anarhistiČnega gi-banja, ni delo Srbije in Še manj avstro-ogrskih političnih krogov, ki nišo mara-fi Franca Ferdinanda. Atentat je in ostane Čin naša generacije, v katere duši te eksplodirala trpeča želja po svobodi famijte olimpijske srećke 1 Presveta. i — Gledaliikl Igralcl Iz Ljubljama so gostorali v »oboto v Celju in so bili ;.cra-ieni s 6:1, t Marlboni pa so v nećeljo smagall s 4:1- Občinstvo se Je porsod iz- i borno aabavalo, j — Razstava aUk in kipov v Jakopiče-vem paviljonu Sterle - Repič. Zanimanje za razstavo ie veliko. Talcoi pri otvoritvi dne 21. Junija se je rbralo polno občmstva. Navzoč je bil tudl veliki župan dr. Baltič, dvorni svetnik dr. Marn vladni svetnik dr. Vidic. župan - vladni komisar dr. Krejči. ravnatelj Viktor BraČiČ in več drugih javnih funkcijonarjev. Na VIdov dan je pnseiil razstavo tudl knezoškof dr. Anton Bona- i ventura Jeglič. Razstava nudi vse polno j naših znanih odličnih mož v slikah, kot v klpih in še več drugih del. Prrporočamo za obilcn poset Ostane Še do 10. julija od-prta, čžZ — »2enSkl Svet«. Junijska 6. številkia prfnaša sledečo vsebino: Dolenčeva: Obrazi in duše XII. Eleonora Duše (s portretom). Srečko Kosovel: Klavir v jutru. (Pe-sem.) Iv. Zores: Valerija, hči cesarja Dijo-klecijana. (Nadaljevanje.) Dr. JoŽa Glo naT: Mlada leta Pavline Pajkove. (Nada-ljevanje.) Dr. I. Lan: Gabrijan in Sembiltja. Fr. Milčinski: Mlade dame prvi mesec. Lea Faturjeva: Pričakovanje In resnlca. F.: Tiha sreča. Dr. Jovanovič: Solnčenje in kopanje. — Izvestja: Za našo deco. — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinj-stvo. — Iz naše škrinje. — Književna poročila. — Razgovori. — Listnica uredništva In uprave v prilogi. — Šesta številka pri-naša v letošnjem Ietniku drugo modro pri-logo, kl je bogata ofcusnih modelov in bodo gotovo v veliko veselje vseh naročnic. Krojna pola prinaša devet krojev k raznim oblekam in perilu. Krojne pole dobe le one naročnlce, ka so jih. naročile in vplačale naročnino žanje. — »Ženski svete Izhaja v j Trstu erikrat na mesec. Naročlla za Jugo-slavijo sprejema M. Prunkova, Ljubljana, KarlovSka cesta 20-1. Naročnina znaša s krojno prllogo le-tno Din 60, polletno Din 30, brez krojno priloge letno Din 4S, polletno Din ?-'. Sokolstvo, i SOKOLSKI ZLET V PTUJU. V Ptuju je bil v nedeljo 29. junija sokolski zlet, ki je uspel tako v moralnem kot v materijalnem oziru sijajno in je do-kazal, da se sokolska ideja v nekdaj nem-škem gnezdu Ptuju mogočno razširja. Zlet je bil prava manifestacija sokolske misli in je prihitelo na prireditev narodno občinst-v© z vseh krajev tamošnje okolice. Povorka, v kateri je bilo več sto Sokolov, se je ustavila pred magistratom, kjer je Sokole pozdravil dr. Salaman, spom'njajoč s© onega dne pred 5. leti, ko so Sokoli prvič stopali po piujskih ulicah. V svojem na- j daljnjem govoru je očrtal delcrvanje in na- j loge Sokolstva, naglašajoč, da Sokol ne bo j jpreje miroval, dokler ne bodo rešeni naši • bratje, ki ječe v suženjstvu. Za dr. Šala- j manom ie pozdravil sokolsToe čete veliki župan dr. Pirkmaver. Občinstvo je oberna govornikoma priredilo viharne ovacije. — Pred okrajni-m glavarstvom je imel na Sokole nagovor dr. Stanković, podstarosta va- } raždinske župe. Na vrtu vojašnice kralja j Petra I. je bil popoldne javni telovadni na- i stop. Na programu je bOo 15 točk. Nasto- | pili so moška in ženska deca (120), mo?ki j In ženski naraščaj (55), dalje je nastopilo j 41 članic in 67 članov ter dva oddclka s j puSkaml. Po javnem nastopu, bi je uspel j nad pričakovanjem dobro, je b'la animirana j ljudska zabava z veselico. Vsekakior se Sokolstvo na eksponiranih mest'h naše me- je uspešno razširja. • • • —m Sokolsko slavlje v Ružai,. Maribor, 30. junija 1924. Včeraj v nedelio se je v starodavni narcxLii trdnjavi Dravske do-Kne v vedno zavednih Rušah na slovesen način vršilo spomfnsko slavlje lOletnice j razviti a prapora mariborskega Sokola. Ob | tei priliki se je obhajal tuđi spom:n na brid- | ke dogodke, ki so pred 10 leti na ta dan in ob tej prilOđ sledili slavnosli razvitja prapora, ko je razdivjani avstrijski panger-manizem usrabil 25 najuglednejših Ruša-nov, med njimi tud župana in učitelje, ter jih tirali v večmesečno lečo v Gradec, do kamor so ćelo pot posebno skozi Maribor, morali prestati neznosne muke pod člove-Sko dostojanstvo padlega izbruha nemške podrvjanosti Kakor znano, je bil avstrljski pangermanteem že pred usodepolnim 23. jimjjem na višku svoje nestrpnosti proti I vsemu, kar }e bilo slovanskega. Tako tuđi i mariborsk. Sokalu niti med zidovi lastne- | ga Narodnega doma nišo pustili razviti pra- j pora. Sokol se je moral zateci v Ruše. Vso j čast mariborskemu Sokolu, fe se je ude- j ležil kljub temu, da je en del posetil slav-nostl v Sarajevu, drugi tuđi Sokolsko slav-nost v 'Ptuju, v nenavadno častnem števi-lu, približno 300, z drugim* Sokoli vred nad 500. Dolg popoldanski vlak z Maribora je ! bil natlačeno poln občinstva. Mnogo se jih \ Je peljalo z drugiml prilikaml, mnogi so SH i tudl peS. Bilo Je pri začetku slavnosti po 15 uri okrog 3000 ljudi. Slavnostni prostor je bil tam, kakor je bil za zadnjo planinsko veselico sredi trga blizu cerkve. Pozdravni govor je iinel starosta ruškega Sokola g. Sernec. Ooste ie pozdravil rudi g. župan. V imenu Sokola ozir. gostov Je odzdravil g. đr Pivko. Vsi trije so se pominjall do-godkov pred 10. leti, našega osvobojenja in namena tega slavlja. Sokolskega slavlja se je udeležlla tuđi Glasbena Matica iz Maribora, k! Je po odzdravu žup. staraste dr. Prvka zapela kraljevsko himno in je tuđi potem na ljudski veselici zapela več pesmL SprejemiUni nagovorom je sledila skupna izborno uspela telovadba. Z vseh narodno zavednih hiš so vihrale zastave. Kjer ni bilo n-itf ene zastavice, taro so si tujc! lahko domišljali, da tam bivajo na- koočanem oCcSelnetn spoiređa se Je rr- j | šila velika narodna veselica na prostornem | ! Novakovem vrtu, ki ie za take slavnosti j kakor nalašč. Tu je med splošno zabavo i svirala godba >Drave«, kJ Je spremila ma- | i riborske izletnike tuđi v sprevodu na slav- \ 1 nostni prostor. V spomin na prestano ječo j pred 10 leti so si rudi Rušani na zabavišču j omislili prostorno občinsko ječo, kamor ie | posebna straža zapirala ugledne goste. Ce- j la slovesncst je potekla v redu. Nerodno je bilo, da Železnica ni dala za povratek posebnesa vlaka. Kljub nekaterim neprili-kam spada to slavlje med eno največjih in najznamenitejših, kar jih Je ćo sedaj dož!-vela naša zavedna postojanka v Dravski dolinu | — Obmeino sokolsko okrožje (IV.) \ priredi ob prIHvi 15letnice sokolskesra dru- | št\^a v Cerknici svoj prvi okrržni zlet dne j 6. julija v Cerknici s sledečim sporedom: ! i Dopoldne sprejemanje bratskh dmštev in , ! gostov. Ob 12. uri skupen obed. Popoldne j I ob 16. uri slavnosten sprevod Sokolstva i skozi trg s sokolsko konjenico in vcisško • godbo na čelu. Ob 16. uri pričetek javne telavadbe. Po končani telov2dbi se vrši velika ljudska veselica, pri kateri bo igrala vojaška godba dravske divizije. Ker je ; trg Cerknica s svojo okolico, zlasti s svojim svetovnoznanim preiskujočim jezerom priljubljena izletna 'o^ka, pričakujemo za | dan 6. julija prav obile udeležbe tuđi od strani zunanjih gostov. Za sleđnje prijavimo prihode in odhode vlak^ov s postaje Rakek v eni prihodnjih številk. Zdravo! — Statistice! odSek Uubljanskega Sokola uraduie meseca julija in avgusta vsak dan od 7. do 8. ure zvečer v odb^ro-vi sobi v Narodnem domu. — Sokolski zlet v Lužici. LiižiŠko-srb-ski Sokolski Zwjazk bo prlredil 6. iulija prv izlet srbskega Sokolska v Pančlcah v zapadni saksonski Gornji Lužici. Zlet bo ( prva velika manifestacija solđolske Ideje v j srbski Lužici. Srbske scfcolske enote se za j zlet z vnemo pripravljajo, saj bo to letos vsekako največja narodna slavnost. Šolstvo. —š Radi izenačenja đvorazredrzlh tr-govsklh sol v državi, ki se bo uveljavilo Že s šolskim letom 1924-25, se bo v bodoče sprejemalo v prvi letnžk teh §ol le tište učence, ki so dovršili četrti razred srednje sole z nižjira tečajnim izpitorn ali ki so dovršili četrti razred srednje Sole ali četrti (nastavni) razred meščanske Sole. Drugi se ne morejo več sprejemati. —5 Razpis profesorskib mest. Na tr-govski akademiji v Ljubljani se ra^piSejo s ! šolskim letom 1924-25 sledeča profesorska j tnesta: 1.) Za slovenščino in srbohrvaščl- ; no. 2.) Za fiziko, kemijo in blagoznanstvo. j Na dvorazređnih trgovskih Šolah se raz- | piše: 1.) Mesto komercialista na soli v j Mariboru in 2.) mesto komercialista na i soli v Celju. 3.) Mesto za zemljep:sje na i soli v Celju. 4.) Mesto za stenografijo in j strojepisje na Soli v Ljubljani. 5.) Mesto za j strojepisje in stenograiijo na soli v Celju. V smislu čl. 12. zakona o civilnih uradni-kih tn ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje naj se vložUo do 25. julija 1924 pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani —š Razpis mesta strok°vnega uQ'elja. Na državni strokovni soli za puSkarstvo v Kranju se razpiše mesto strokovnega učitelja« za sestavljalna dela z nas topom 1. ] septembra 1924. V zrni si u čl. 12 zakona o | civilnih uradnikih m ostalih državnih j uslužbencih opremljene prošnje nai se vio- j žijo do 25. julHa 1924 pri oddelku ministr- j stva trgovine in Industrije v LJubijan!. —š Razpis učnih mest. Na tehnlški srednja Soli se s šolskim letom 1924-25 raz- j pišeio sledeča učna mesta: 3 profesorska , mesta za arhitekturo; dve profesorSk] ii:c- | stl za strojegradbo; eno profesorsko mesto j za elektrotehniko, eno mesto za učitelja : komercijalnih predmeiov; eno mesto za J strokovnega učitelja za zidane; eno mesto za strokovnega učitelja za tesarje. V zmi-slu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje naj se vložiio do 25. julija 1924 pri oddelkta ministrstva trgovine In indu-| strije v Ljubljanu „._,..*.,..... -- „,,^-. -.^, ----- Društvene vesti. — Društvo najemnikov za Slovenija opozarja, da so vrši prihodnja javna od-borova seja \ sreilo dne 2. julija tL ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisama daje članom dnevno od 18.— 20. informacije, Sv. Petra cesta 6t- 12, pri-tlično, desno. — »BAZAR« ▼ prld ženske bolnice. Na Inicijativo »Splošncga ženskega društva« so se ljubljanske ženske organizacije pod i geslom »Sestre za sestro« zavzele za ljubljansko žensko bolnico. Z združenim! moč-mi io hočejo predvsem oskrbeti s perilom: rjuhami, plenicami, Ženskimi in otroškiml ! košuljama i. dr. »Kolo Jugoslovenskh sester« ! je prišlo na pomoč z lepo svoto; vedno agfl-! ni »Klub Primork« nabira pri plemenitih > ljubljanskih prebivalcih posteljno perilo In j druge predmete, ženski odseki Oospodarske-ga naprednega druStva za šentjakobski okraj se takisto v ta plemeniti namen prav I marljivo giblje. »Splošno žensko društvo« pa namerava v korist ženski bolnici prirediti velik »BAZAR«. Zato zbira pri svojih članicah in prijatelj ih razne predmete. Zlasti dobrodošla so ročna dela, predvsem narodne vezenine fai drugi narodni predmeti. Pa seveda tuđi druge nepoškodovane stvari, n. pr. blago, vaze in drugo posodje, le-seni predmeti, slflee, igrače, Vse,. kar je pri-merno za loterijo. je dobrodošlo tuđi za Bazar. Jugosloveni dobrih src, darujte za Bazar v prid ženske bolnice! Sporočite na naslov »Splošnega zeru društva« in članice pridejo po darovane stvari! AH pa jih v torkih, četrtkih in sobotah od 5.-7. zvečer pošljete v društveno stnnovandew Rimska Lofis.ta SL pjcitlicje, -^ Tajništva ^ ^^ — ženski odsek Gospotlarskcga naprednega društva za šentjakobski okraj otvori v petek dne 4. julija na letnem telo-vadišču Sokola II. na Prulah (Sredina) ot-roSko igrišče. Tu se bo deca, dečld in de-kllce do 14. leta đvakrat na teden in sicer vsak torek In petek ođ 16. do 18. ure po-poldne pod nadzorstvom gospa in gospo-dičen pri raznih otroških igrah neprlsiljeno zabavala. Starši ki vsled zaposlenosti ni-mate Časa bavrti se s svojimi otroci in i lm ne morete nuditi potrebnega razvedrila, pošljite j:h na igrišče, da se tam pri nedol-žni igri razvesele. Udelcžba brezplačna. — Preplačnilii. Da izpolnimo dano be-se do, se Vam zahvaljujemo, da ste sprejeli naš koledar in mesto D:n 20, kar je njegova prodajna cena nam nakazali prepla-Čila, kakor sledi: Dr. V. Kac Maribor Din 250; PremoKokopna družba tu 250; R. Mi-klauc tu 200; F. Palovec tu 150; Dr. Ivan D;mnikt Krško 150; Antonija PuschnOc, Maribor 150; Birolla, Zagorje 150; dr. Dere-ani Jul., Kamnik 145; dr. Ivan Eržen, Kranj 145; D. M. Hočevar, Domžale 130; Vincenc Kveder, Žalec 125; Dr. Bogomir Skaza, D 100; dr. Adam Ban 100; Portland cement d. d. Dovje 100; Vrankar, tu 100; Tv. Za-bret & Co., Britof 100; L. Treppo, Brezice 100; Dr. M. Triller, Radovliica 100; Dr. Benjamin Ipavic, Maribor 70.30. Po Din 50 sledeči- Kolinska tovarna, tu; Niko Lenček, Skofjaloka; dr. Anum Bartol, Brezice; dr. Otton Fettich, tu; ing. A. Widra, Laško; dr. Oeorg Skaberne, Celje; Fr. Košenina, Gornji grad; Jozef Rohrman, Kostanjevica; dr. Josip Zdolšek ; dr. Milan Gorišek, Sv. Le-nart v Slcvv. Gor.; dr. U Ješe, tu; dr. Leo-pold Boštjančlč, MaritKJr; Fred. M. Zuis, tu; P. B. Kiissel, Cmomelj; dr. Karl Koder-man, Maribor; dr. Fran Sobec, Vrhnika; Fran Trampuš, Kamnik; dr. Sandor HraJo-vec, šmarje p. Jelšah; Andrej Jakil, Karlovac; dr. Ivan Gregorek. Rajhenburg; K. ! Jezernik &. drug, Celje; Tov. cementa, Zi- | dan mast! I. Knex, tu; Ivan JelačUn tu; M!-lan Jenčič &. drug, Mengeš; Po Din 40 sle- J deči: Tv. Vojnović & Cie., tu; U MikuS, tu; dr. Josip Krevl Lrtja; dr. Ivan Hogler, tu; Janko VizjaK Brezice; dr. Gostiša Jo-že, tu; dr. Alojzij Rakun, Celje; dr. Ferdo Treuz, Celjc-Dobrna; dr. Ivan Jenko, tu; dr. Ivan Virant, tu; dr. L. Jenko, Ptuj; 2emlja Jakob, Selo; Po Din 35 sledeči: Jo-že Vimpolišek, Kranj; dr. Fran Jurtela, Ptuj; dr. L Rudolf, Konjice; Po Din 30 sledeči: Marija Gčtzi, tu; dr. Emil Stare, tu; Rado Jereb, Konjice; Fran Presečniki, Vransko; Juro Debrček, Celje; A, Roblek, Radovljica; Fr. Primic, Logatec; dr. Vlad. Ravnihar, tu; dr. Fr. Papež, tu; Mr. Lovro, Jurše, PodČetr:ek; dr. Fr. Mayer, ŠoŠtanj; dr. Premrou, Litija; dr. Hrašovec Ivo, Celje; dr. Boezio Lenart. Gor. Racigona dr. Karl VVislnger, Liri ja; dr, Josip Leskovar, i tu; Jos. Šerbec, Onnož; dr. Fr. Poje, tu; j dr. Josip Globevnik, Novo mesto; Jos. Lor-ber & dr., 2alec; Iv. Buz2yDlini, tu; Tv. Hau-kl & Stro'.nigg, SoStanj; Plahuinik Anton, Zabuša; dr. Juro Stempihar, Kranj; Manje zneske radi pomanjkanja prostora v časopisu ne moremo pricbčiti. Vsem se Pcdpor-no društvo slepih kar najprisrčneje zahvaljuje. Specijaliteta tovarnc }c mlecna Tnristika in sport. — IV. Izbirna olimpijska dirka. »Ju-gosl. Kot. Savez« je priredi! v nedeljo IV. izbirno olimpijsko igro. Start je bil v Ra-kitju pri km 4, cilj v Podsusedu pri km 1. Proga je šla preko Samobora, Bregan, Brežic, Kostanjevice, Novega mesta, Tieb-nja in po isti cesti nazaj. Za dirko se je prijavilo 6 dirliačev. Rezultati so bili: 1. Truban (Orao Zagreb) 6:53:422/R, 2. Ko-ematln (Primorje, Ljubljana) 6:53:423/^, 8. SoStarko 6:53:43, 4. Sović (oba Gradj.) 6:59:5, 5. Kranjc (Orao) 7:10. Solar je imel defekt in je med vožnjo izstopil. Tuđi Kosmatin je med vožnjo padfcl, veiidar je vozil dalje. Za Olimpija.Io so dose&aj določeni: DukanoviČ, Sović, Truban, Ko- ! ematin. (Kaj pa šolar?) — JugoslovnSki zimskosportski Savez ima svojo redno glavno skupščlno v nc-deljo 6. Julija ob 9. dopoldne v kavani! Emona. Pozivaj o se vsi klubi, da se ude- i leže svoje skupščine po delegatih s primer-[ nim po oblasti lom. Dopisi. — Logatec. Svojega štiri in pollet-I nega sinčka sem bi] oddal na zdravni- kov nasvet v kirurgični oddelek ljubljanske bolnišnice. Ko je bil tam tri | tedne, je obolel na škrlatici in po treh I dneh umri. Jaz in moja soproga sva bila obveščena o smrti liubega nam sinčka potom navadne dopisnice, in sicer tako pozno, da sva prišla v Ljublfano sele, ko i© bil otrok pokopar.. To nama je povzročilo toliko žalosti, da ji moramo dati duška v javnosti — R. V. — Vojnflc V proslavo svoje izvolit-ve županom si je na>el nemškutarski Župan Julius Kovačič maledolske god-ce, do so njemu in nemškutarskima od-bomikoma Koschutni^u ter Rattheyu zagodli podoknico. Ražen par otrok in neizogibnih »čukov« ter Anditscha je bila vsa prireditev precej klaverna. Pijace ie bilo seveda tuđi na razpolago. V svojem hujskaškem govoru se je gosp. birgermajster obregnil tuđi na Orjuno, katera mu ne da spati. Značilno je, da je glasova! zanj tuđi znani mešetar Kovač, ki se je prelevil za te volitve iz nem-škutarja v klerikalca. Tako ie dobil župan pet glasov proti trem slovenskim gla^ovom. — Slovenfgrađec. V tuka] šn!em teuton-skem gozdu je zašumelo. Bliiajače se ob-činske volitve ne dajo mirno spati raznim Germano min Gcrmaničem, kattrlh predniki so seveda pasli koze na Pohorju. Ti ljudje so se precirznili ter postavili »neutralna sro-gospcx]arsko listo, kjer so pokazali barvo do sedaj že precei previdni, a vem zagri-zenejši nem^kuiariji. Vodja cele te lei>e družbe ie veliki German Schuller, ki živi samo od sloven^kega denarja; kaj ti če bi njegovo gostilno posečali le Nemci. bi ja pač moral kmalu zapreti. Eden Rlavn'h p'i-ganiačev je tukaj^nji sveCar Giinthcr. Ta človek je hujskaC prve vrste. Njegova stalna fraza je AVir Deutsche von driiben<. Nerazumljivo je, kuko se je mosel še vedno obdržati kot predsednRi kmetijskd podružnice. podp^dsedn:k okr. zastopa Ud. Koi odločujoč faktor v okr. z^stopu baie nalašč no^e dati popravljati čest. samo. da. potem lahko govori: »Vid!te, kako }e bilo prej. ko smo hili pod Avstrijo. a kako ic , sedaj v Jugoslaviji.« Mlin", se sicer za kle-rfkalca, a je najzascrizenejši nemškuiar. Njcsov sin je optlral za Avstrijo ter ]e od-vetni?ki koncipiicnt v Velfkovcu. Ce bi se na?a duhovščina zavednla izreka »Svoji k j svojim«, b" bilo Gunthcrju žc davna odi\l?n-kalo. ter bi bil kmalu po prevratu morat odit!, kamor ga s »ako s?lo srce vleče. Je Še ćela vrsta drugih obrtnikov, ki so ^ele sed?J pokazali svojo pravo bnrvo. Mi smo zadovoljni, vemo sedaj natančno, pri Čem da smo. Greben, kl I!m je sedaj tako h:tro zraseJ. Vm že prlstrižcmo. Julijska Krajina. — Dva iašistovska Ciicirja udrla v jugoslovenski železniški urad v Po-stojni. Na Vidovdan ponoči sta uđrla v jugoslovenski železniški urad v Postoj-ni dva oficirja iašistavske milice in na-padla g. L., člana jusoslov. Žclezniške delegacije na postojnskem kolodvoru, grozeč mu s smrtja, ako se takoj ne odstrani iz Postojne. Gosp. L. se ie konj-na res odr>e!jal v Linbljano. Dobil je bil tuđi od podprefekta poziv, da naj se odstrani, ker sicer se mu Lihko zgodi, da bo ubit. Italijani išček> na mcjl spore z zlobnim namenom. Jugoslov. vlada mora nastopiti v postojnskem slučaju zelo energično! U radnik L. ni dal nfkakega povoda za italijansko sovražoost! • • • Dne 28. .Junija so med 22. In 23. prišli v železniško tranzitno pišamo v Postojni trije oboroženi fašisti* na čelu jim znani razsajač bivši feieznišici uradnlk, stdajni tenente Mafe, ki je zahteval od voditelja navedene ga u rada, našega železniSkega za* stopni'ica Frana Levičnika, da naj takoj za* pusti lokal in odidc preko me je. Levičnik jo bil takih fašistovskih gro# ženj že vajen in ki je računa! na obstojcčo mednarodne pogodbe, češ da se njega kot zas topnika železnice tu je države mora vpo» stevati, se ni dosti zmenil za fašisti in jo okrenil izzivalcem led ja. Tencnt© Mafe ja Levičnika nato odsradaj udaril % nekim to* pim železnim predraotoni po glavi. Levičnik je zaklical na pomoč, nakar so pdhiteli naši in italijanski železničarji v tranzitno pisar* no. Fašisti so med tem 2o pobeglL Težko ranjenega Leričnika so jeli Italijani tolftžiti in so bili v veliki zadregi, boje6 so nepri* jetnih posledic. N Iz tega slučaja se pač dobro vidi, kako Italijani naša zastopstva vpoštevajo in kaj pomenijo vse njihovo obljube. Levičnika so prepeljali v Ljubljano in ga oddali v dežclno bolnico. — Iz Solkana poročajo, da se na tihem pripravlja pnklopitev solkanske cbčine h Gorici. Vse to plete samovoljno vladni komisar. V Solkanu ni niti enega človeka, ki bi se ogTeval za pri-klopitev h goriškemu mestu, ker vsak ve, da bi prišal So-lkan v takem slučaju v političnem in gospodarskem oziru z dežja pod kap. — Skoda, ki Io Je povzročHa toča, ugotovi finančno ministrstvo potoni svojih organov. Zupanstva naj nemu-doma prija vi jo Škodo prefekturi in pri cenitvi naj pazijo, da se ugotovi Škoda v polnem obsegu. — Kdo je kriT smrti Antona Stran-carja? ^La Voće di Gorizia« pi5e» d^. odpada na dejanskega napadalca na pq-kojnega Strancarja malo krivde in da nosi odgovornost za zločin neka visoka osebnost. Kdo ie ta? — Roparskl umor v Stari gori. Kakor nam danes javl;"ajo iz Gorice, so včeraj kmetje v Stari gori vsled lajanja psov in tulenja živine našli v hiši, stu-ječi na samotnem kraju, umorjeno pp* sestnico Katarino Cej. Neznan človek je moral ponoči udreti v hiso ter s ko^ lom pobiti bogato posestnico. Odnesel je s seboj vse, kar je imelo kako vred-nost. Grozni umor ie med ljudstvom vzbudil splošno presenečenje. Današnje orireditve v Ljubljani. Kino Tivoli: »Razočarana Fern« (Fern Anđra). Kino Ljubljanski dvor: »Kraljeva var rovanka«. Kino Ideal: »Pariški kralj« II. đeL Nočno lekarniško službo ima jos J. Jošt, Sp. Siska, Celovška c 26; J. Prohazka, Jurčičev trg 2; A. U 81 a r A. SV. Fetra cesta 78. Konzulati ▼ Ljubljani: CeSkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejm* Avstrija: Turjaški trg 4/11. Franclja: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka). Italija: Zrinjskega cesta 3^ Mran 4 ST^V. I#X. Dnevne vesti. F Ljubljani, dam 1. /totf/a /924. Prvi sloTanski sestanek. Pod tem naslovom priobčuje sofB-skt »Mir« uvodnik, v katerem poroCa o neUavnem kongresu slovanskih geogra-fov in etnografov v PragL Doslej nismo * bili vajeni čitati v bolgarskih HstUi pametno sođbo o eminentni važnosti slo-vanske rzajemnosti, in zato je nas pre-»eneti*, obenem pa tuđi razveseli čla* nck, ki veli med dragim: Podobni sestanki, kakor je b3 v Pragi, imajo to dobro plat, da omogo-čajo spoznanje, kako Je vsetn slovan-&kirn no rodom, tuđi onim, ki žive v skupni državi, etiako kakor ostalim potrebna vzageoraost, kajti v sedanjih od-ifošajfh vseh sJovanskih narodov je ne-kaj nezdravega. Posletflce slovanske nesloge se poznajo že povsod, pooekod mani, drusod boli Večiega pomena, kakor sami referati, so bili osebni stiki in pogovori za skupno mizo pri ekskurzi-jah. O tem, kar kratko pove boigarski list bi tahko pisali dolge razprave, ki so sa brez pomena. dokler ideja slovanske vzajemnosti ne dobi praktične podlage. Mnogo je dancs cinikov, ki so odkazali *ennf vprasanju mesto v arhivu poiitič-srih utopiš, ne da bi pomislili, da slovan-ski narodi kot celota pravzaprav Še ne 1X>znajo samostojnega življenja in da inorajo prej ali slej najti način in sredstva, ki jim ornog očtk> tesno kooperacijo zlasti na kulturo em in gospo darskem polju, Takozvana osamosvojitev narodov, ki je postala po vojni posebno aktualna, je važnega pomena za velike narode, čijih eksistenca ni ogrožena tako, kakor ona malih narodov, med katere spadamo, izvzemsi Rusov, vsi SlovanL Za Siovane je vprašanje vzajemnosti živlienjskega pomena, in če ni našlo to vprašanje doslej pravega razumevanja, je kriva deloma prirojena slovanska ma-lomamost, deloma pa povojna doba, ki je spravila v ospredje družabnega življenja razHčne socijalne probleme, v prvi vrsti sevcda borbo za vsakdanji kruh. Toda navzlic temu, da ne more-mo odrekati socijalnim reiormam in težnji za zboljšanjem obstoječih razmer trenotne važnosti, se ne moremo stri-ojati z onimi, ki meniio, da ideja slovanske Txajemnosti nima eksistenčne upra-*uiče«ostL V interesu naše bodočnosti 32> da **fco stftli^^ 2 vso odločnostjo Ne samo pri nas, tofi dragod čujemo zadnje čaše glasove, da mora slo-Acanska Javnost posvetiti večjo pozor-mst tenra problemn. Po vojni ne vidi-ano nobemh zaprek, ki bi onemogočale sJovanskim narodom bratsko sodelova-nj& ^saj na kultumeni polju, kjer imamo ^"dtihovnem ozira toliko skupnega. Grele za način, kako realizirati misel, kl lahko rodi bogate sadove. Brez dvoma bi se poiaffocna -ublažila tuđi politična jtaznoglasja, če bi skrvanski narodi ži-veli v neurestanem kulturnem kontakti. Za nas Jugoslavene je poleg Ceho-elov^cov zelo Tažno vprašanje medse-iboirrih ođnošajev z Bolgart od katerih nas še vedno loči kitajski zid. Da je temu tako. smo krivi v enaki meri mi in oci Niti z naše, niti z njihove strani dosiej še ni bUo potrebnih korakov, da premostimo prepad, ki nas ioči ne samo y pplitičnem, teinveč tuđi v nacijonal-nem m kulturnem oziru. Preteklost za-bteva od Boigarov, da pokažejo prvi ciobro vero. In če sodimo po citiranem članka, so že irvideli potrebo prvega koraka na poti k zbližanju z nami in ostalim* SlovanL Pozdravljamo ta korak z iskreno željo, da bi našel v bol-garski jaraosti popolno razumevanje. • • • __ Mfeilstrsk? predsednik na Btedu, Po poročilu z Bleda je včeraj 30. juniia ob 12L30 prispel z dvornim avtomobi-lom iz Ljubljane na Bled mtnistrski predsednik Nikola P a š i ć. V Ljubljano je bil z Bleda odposlan kraljev ordo-nančni oficir, ki je ministrskemu pred-sedniku izročil kraljevo vabiio, da na] bo njegov gost v kraljevem gradiču Su-vobor. Ministrski predsednik Nikola Pašić se je takoj po svojem prihodu na Bled javil kralju in kraljici in je bil nato popoldne v skoraj dveurni avdijenci, na kateri je Nj. VeL kralju poročal o zu-nanjem in notranjem položaju. Kralj je ininistrskega predsednika zvečer po-vabil na večerjo. Danes dopoldne se je avdijenca še nadaljevala. Ministrski predsednBi ostane na Bledu do srede, 2,tn^na kar se povrne v Beograd. __ Ukinjeoje Presbiroja, Z današnjim dnem prične tikvidaciia doseda-njega Presbiroja. Zunanio poročeval-skp službo prevzame poloficijozna ča-sopisiia agentura »Avala«. V zunanjem ministrstvu bo še nadalje obstoial tiskovni oddelek, kS bo imel predvsem nalogo zasiedovati pisavo inozemske-za. tiska o vseh oašo državo zad«vajo-čih rprašanjih. Beogradska javnost, osobito časopfeje s to spremembo ni kdovekai zadovoljno. »Avalac bo dnevno izdajala oficiielna in poloficrjelna po-ročila, radiotekfooska in radioteiegraf-ska poročila sploSnega ZO2&2L&L, lL2JUX. # — Vesti o razpttstn »Oiiane« tz-mHl^eoe. Beogradski tisk, ki ni naklonjen »Orjuni«, je z ozirom na incident ob meji pri Rakeku objavljal vesti o razpustu »Orjunec iz zunanjepolitičniii razlogov. Te vesti so bile zlohotno forsirane v tisk: ter na merodajnih mestlli ni bilo nikakega namena, raspustiti »Orjuno«. — Ko Je pisal članek »N]1h najyB]i ideal«, je >Sk>venecc pozabil omeniti, \ kako se je vsa Slovenija krohotala nad [ klero-komunistično zvezo, ki smo jo ; razkrinkali po trboveljskih dogodkih. j Res za bogove je bila primera >Sk>ven- i čevega« pisanja o komunistih po Žalo- j ški cesti in po trboveljski tragediji Da- j nes se bo vsa Slovenija zopet lahko po- j šteno krohotala na račun klerikalce»v, ko prebere naš uvodnik. — »Velicastna zmasa SLS«, Kato-Iiška — pardon, »Jugoslovanska« ti-skarna je morala naročiti posebne črke, da bi mogel »Slovenec« poročati o »Ve-ličastni zmagi SLS pri nedeljskih ob- I činskih volitvah.« Primerjali smo izid I volitev v nekaterih občinah, kjer so j klerik alci »veličastno« pogoreli, z rezultati zadnjih skupščinskih volitev, ko je SLS še triumfirala in smo se prepričali, da je zmaga res »veličastna«. — RAZSTAVA in Čajanka Gospodani-ske šoie na Mladflri. Včeraj z\rečer se Je vršila v jedilni dvorani tuk. Mladlke raz-stava kuharskih izdelkov Gospođini ske Sole s sledečo čajanko s katero je vodstvo Gospodinjske Sole zaključilo letošn?o šolsko leto. K otvoritvi razstave in k čajanki se je nabrak> prav lepo Ste vilo odličnega ob-Činstva, med katerim smo opazili tuđi visoke za&iopnlke drža\iiih in občinskih oblasti. Razstavljeni predmeti so vzbudili vse-splošno pozornost. SaJ so bil; tuđi pripravljeni z naipopolnejšim.! skrivnostmi sodobne kuharske irmetnosti. Videl st torte, mesne fedelke, močnate jedi itd. v naravnost ob- I upno razkošnih varijacijah in oblikah. Med i v najlepšl družabni zabavi potekajočo ča- | janko so gostom stregle brhke goienke Qo~ i spodmjske sole. Razstavo samo je otvoril j ravn. liceja g. Jug, ki je podcrta! idejo J modemega gospodlnjstva ter njeno važnost j za sodobno familijarno in družabno življe- | nje. Posebno se je Se zahvalil gojenkam hi | neumorni voditeljici Gospođini ske sole in l Pijonirki naprednega gospodinjstva gdč. ; Jerici Zemljakovi. \ — Dijaška kuhinja »Domovina« je za- !. ključlla na predvečer Vidovesa dne 15. leto : svojega deloranja. Kot vsako leto, so tuđi ; letos gospe priredile dijakom poslovllno ' večerjo. Zbrane dijake je nagovor U akademik g. Anton 2muc, ki jih je skozi tri leta nadziraL Predočil je gojencem ono dobo, t kateri je »Domovina« nastala, vzrok njene ustanovitve in uspeh njeaega đela. Po septemberskih dogodkili 1908. L so se zbrali slovenski Idealni inožje, pe-ščica jih. je bilo, in naslednjega šol. le'A se je otvorila dijaška kuhinja »Domovi- : na«. Mnogo je bilo dela in truda, a inožje se nišo vstrašili žrtev. Zaupali so bodoč-nosti. Prižla je vojna, najhujša preizkuš-nja »Domovine« in. ona ni klonila. Vstra- ] jala je. Kdo prešteje vse tiijake-bo^auce, ■ katerim je nudila ona materinsko pomoč? i Gmotno in moralno jih je podpirala. Cisto : tiho, neopaženo je delila pomoč vsem, ki so se na ujo obra ili in so bili nje tuđi potrebni. Danes, ob petnajstletnici njene ' ustanovitve zre s ponosom na uspehe svojega dela. Ne more jl biti žal nobene žrtve, ki jo je prinesla za mladino naši jugo-Blovanski domovini na oltar. Birši njeni gojenci zavzemajo sama Častna mesta v javnem kot v privatnem Življenju. Naj jim ' sledijo sedanji in bodoči! Vsak nlen nek- ; danji podpiranec s ponosom potrđi, da je : bil »Domovinec«. Da pa je mogla kubJnja ■ tako plodonosno uspevati gmotno in moralno, so dijaki dolžni hvaležnost vsem, ! ki so ji nudili ves čas obstoja pomoč in M \ nje nišo tuđi v najhujših dneh zapustili. \ G. Žmuc se je spominjal g. dr. Trillerjm tn • Adolfa Ribnikarja, ki stojita ves čas nje-nega obstoja kot predsednik oda. pod pred- '. sednik na čelu odbora. Zahvalil se je v : imenu • dijakov veem gospem z gospo žer-javovo, Baltičevo in Knafličevo na čelu, kl so neutrudljivo dan na dan obtekavvile naše dijake in jih bodrile na resno delo, da bodo postali vredni svojih prednikov. Da so dijaki obhajali tako lepo zaključek I šolskega leta in s tem tuđi 15. letnico ob- ' stoj a dijaške kuhinje, so z darovi pripomogle: Gospe: Baltičeva, černetova, Fet-tichova, Gregorinova, Gromova, Hedžeto- • va, Hingova Ivančičeva, Kisovčeva, Knal- • ličeva, Kochora, Kramarjeva, Lampreto-va, Mašerova, Novakovičeva, Pucova, Bei-cherjeva, Trillerjeva, Tykačeva, Volav-škova, Vrančičeva, žerjavova in gdč. De-lica Gruntarjeva. Zahvaljujemo se jim v nadi, da nagih đi Jakov 1 t bod oče ne sa- . puste. i i — Okroinf arad za zavaravanje delav- j oev v Ljubljani razglaša, da je prijavnice j in odjavnice za Čiane, prijavnice in odjav-nice obratov in druge tiskovine, kl so se doslej dobivale le pri nj egoviti ekspozitu-rah, oddal v raapečevanje trgovinam, pro-dajalnam tobaka, zadrugam in občinskim pčsajmain, tako ^ delodajalcem poslej oe bo več treba naročati Uh po poStt ali ho-ini po več ur daloč ponje, tcmveć jih bo !ahko (kX>tval vsaki v svojem kraju. Povsod se bodo dobivala tuđi potrdila o zaposlenost obolelih članor bi kirrerte za poštnlne prosto po&ljaitfe piijav, odjav In službenih doptoov AspoKituram to oradu. Vsa oddai-nsL mesta tisk ovio so označena z opozorfl-nfani faih^«^ Ako bi v katerem kraju od-date tiskovte še ne bilo, blagovoiijo b«J prlzftdetf na to opozoriti pristojno <*ftQ0* — Wo^ omciSV'm mtitkMTUHoni totnika 19141 Prijateljski sestanek ob pri lik; lOlet-itice mature se vrsi v soboto 12. julija ob 19. urt pri Stamburiu v KandiU pri Novem mestu. Na sestanele vabimo vse takratne gospode profesorie. Sošolci, tideležite se sestanka polnošteviSitol — Abiturientf kranisfee stmiiafHe let-nflea 1904 prirede v avgustn t L ob 201 etnici mature prijateljski sestaaek pri bivšem sošolcu Petru MaJerju v Kranjo. Vabljeni So tuđi drugi sošolci, kl so v jeseni leta 1896. vstopili v prvi (a ali b) razred glm-mnazfie v K rani u, pa so pozneje iz kate-regakoli vzroka odSli » razreda^ Podrob- | nejše informacije daie Janez Klemenčič, i kapUn v MengSu. i — Maturanti mariborskoga učitelji- > Š£a Iz 1. 1880 in 1881 se vabijo na bratski I sestanek obletnice v Maribor dne 5. in 6. i julija tL Prihajajte tja v Narodni dom dne ; 6, julija predpoldne. Skupni obed, zabavni ' "rečer in tam določite-v Izleta v okolico 6. \ Jul. tL Pridite vsL Udeležb« obvezna In točnost doižnost. Skllcatelja: Porekar Ante in šmid Mato. — Trgovska, Industrijska \r bančna podjetja, kl nameravajo sprejeti nov pi-BarniŠkl n&rasčaj, naj se blagovolijo obr-niti na ravnatelja Državne dvo razredne trgovske&ole v Ljubljani, kateri bo po naj- ( boljSem T>oznavanju sposobnosti abaolven-: tov In abeolventinj piiporočil vedno tale, i ki bodo odgovarjall posebnim aaht^vam raznih strok. Dosedanjl absolventje ,u ab-Bolventlnje so s bvojo uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na soli prakti-čen in da Šola prar dobro dosega svoj na-znen. Priznalna plama najrazličnejših pod-jetlj so najboljši dokaz, da dola vigaja do-ber trgoTski naradčaj. — Za žensko bolnico. Zastopnlce ženskih organizacil. vse Jugoslovenke, ki ho-čete sodelovati pri akciji za žensko bolnico, pridite v sredo 2. t. m, ob 5. pop. v »Spložno Žensko druStvo«, Rimska c. 9. Tajništvo. — Zđrastveno stanje me^ta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času °d 22. do 28. junija izkaznje to-le statistiko: umrlo je 17 oseb, 4 moSki in 13 žensk. (tnj-cev 5). Smrtni vzroika: jetika 1, pljučnica 1, srčna hiba 1, belezen iflja 1, rak 2, dru- I gi nara\Tii smrtni vzroki 11; slučajne smrt-! ne poškot&e 1. Med tem časom se je rodi-i lo 24 otrok: 13 dečkov in 11 deklic. (mrtvo-i roienci 3.) Naznanjene naleadjlve boleznt: i 1 slučaj trebusnega lesraria-| — Iz Cerknice. Opozarjamo na dopis ; »Obmejno sokolsko okrožje (IV.)« v da-s nasnji številki pod rubriko »Sokol«. ■ — Ustavljeoo fcazensko poSfopanje, i Deželno sodišče v LjubUani je odstoplo od ' pregoca zoper čevljarskega pomočnSta An-\ tona Bončarja in mizarskega pomočni-: ka Josipa Kresala, o katerima smo po- ročali v šl 73 z dne 29. marca t L, da sta i bila osumljena tatvine. i — Prošnja r»a obrtnike in trgovce. Vojna vdova s 3 otroci, ki ai mora sama s služenjem iskatl kruha, prosi, da bi se kdo izmed obrtulkov ali trgovcev smili mene I d letne hčerke, da bi jo vzel v učenje. Kajvečje veselje ima za trgovino aii za siviljo. Dekiiea bi potrebovala za uo^o ućenja tuđi popolno oskrbo. Caujea^ po-nudbe naj se pošiljajo na Cuvii2eij'3 vcj-aiii invalidov, izvršni odbor ^entpetcr&ka vojašnica. — Radi vloina v sobo nat^sarice Fran-čižke Slak na Ahacljevi cesti, kateri je b.lo odneseno nad 6000 ćžnarjev go:cvine, je bil aretiran pleskarski pomočnik Fran ! Hlebš, lai je osuniliea tacvine, • — Tatvinc Dclavcu Ivanu Oblaku j^ bila med kopanjem iz cbleke ukradena Ust-iiica s 100 Din. — Jakobu Praprotniku iz Podnarta ie bil ukraden 150 Din vreden dežnik. — Tragična smrt. V Ljubljanico je padel raz škarpe na Poljanskem nasipu šestletni Vladko Pavlič, sinček policijskoga agenta Karla Pavliea. De^ek je tekel pred psom, pri čemur je padel v vodo. i Čudno je, da dogođka ni opazi! nihče in tako je deček utoniL Njegovo truplo bo potegmli iz vode za bolnico. : — Težke nesrećo. Mesarski pomoćnik. i Stanko Snoj, zoposlen pri mcsaxju Oblaku v šiški, je danes dopoldne v klavuici : s strojem sekal meso. Vsled neopr^iosti je zasel z roko pod stroj, ki mu jo je v zapestju popolnoina odtrgal. Neki delivki t papimici ▼ Goričanah, je stroj v zapestju utrgal desno roko. — Miaarskega po-inoonika Ivana Porebna, je udarila med. delom deska s tako silo po glavi, da j-3 b-ležal nezavesten. Pretreslo mu je ložga-ne. — Vsi poškodovanci so bili prepeJ^ni v bolnico. ! — Lepa Mirni v Zagrebu. Znana Marija 1 Otrin, ki je že vcčkrai zaJbeležcna v analih ljubljanske kriminalne kronike, je prenesla svoje delovanje v Zagreb, kjer je izvrsi-la več sieparij in poneverb. Prihajala je v ! razne hiše in se izdajala kot dijakinja me- ■ dicine pod imenom Mirni Ogris. Za spo-luin je pri odhodu vedno kaj odnesla. Ne-kemu medicincu se je predstavila kat za-ročenka bogatega trgovca in zvabila od njega 300 dinarjev. Pole« tega pa je v nje- = sovi odsotnosti odšla v njegovo stanovanje ! in nm ukradla 760 Din. V gosiilni pri »Lo-j vačkem rogu« si je od piačilnega natakar-j ja izposodila 300 dinari ev ter se dobro na-jcdla In napila, Denarja seveda ni mkoli več videl. Mirni ie nastopala zelo prefrigano ta je vedno imela izgovor, da njen >oče* Franjo, trgovec na Bledu. ne posije deaatr-ia. Pustolovka le bila oddana sodiSču. — Krvav spopad med Srnao In Orim«. V selu Kulpiaa v Bađci so se v eetrtek spo-padli Srnaovci in OrltmaS. Med pretepom Se btt tezlco ranjen Orlunai Jovan C«rvea hi xd m>ania, da ostane prt itvUeniu. Rod ao zopet -rzpostaviU oro*nikL — Oiatćornm Havk* Cani«ov©«a P«h dala. Kakor Javljajo sarajevski Bsti, je naj-mlajsi Carugov pajdaš Nlcola Mihajlević, %* je bfl obsoien na smrt na vHalih, $topil ▼ gladovno stavio v znak P«1*63*1* 1*°^ kazni, Tct Je po Ttiefcovem miSljenj« preri- k !t*^ HdCfi ka* m ne «Ut **«»& ne- prestano leži v postelji, prrtožujoč se straž-n&o-m, da so ga scxiniki neupraviceno ofo-so4ili. — Skofc pod vlafc. Pri Kirtml na ttrvat-skem je skočil 28. juniia pod vlak delavoc Anton Biaiinid, rodoni iz Repu$.nice, Ko-lesa so mu odtrgala eno roko in nogo. Pre-pelian je bil v zagrebško bolnico. — Smrt p°đ avtom<*IK>m. V Stenjev-cu pri Zagrebu je avtrimobil, v katerem se >e vozil polkovnfk ant;ieške amade Scott v dražhj z zagreivškhn angle^cim konzulom povozil 2 in polletnesa dečka Ivana Kose-fca, ki je hotel preteči cesoo. Đete je bilo na mestu mrtvo. — Nesreča ali samomor. Na fažnem kolodvoru v Zagrebu so našli 28. juni Ja truplo mlađega človeka, ki je imel velflto rano na slavi. Usotoviio se je, da Je ne-znatiec ruska dijak Konstantin Ratkcvić. Ne ve se, ali se )e zgolopetru. Gospod ravn^eH Sancin §e dal kiBJcijatiMo sa u^Unovit£valrof;a dela. Temu vai-nerma tultumetm? rn^ochj ▼ našesn mesta želimo tuđi v aadaRoJcni kmltumem dehi omosro nspobov tn razumevsniiti s strani celaknpne^a občtasrrva, tetotaloo to(9 bS-teUstvn zavoda, ker smatramo, da te bte*-vo tn đelovanje zavoda tesno spol eno z nilhosrtad ide jami dVA In prtEadevaotL IZ MARIBORA. —m fxroQcnl napredna tapaoL T Lt»-tcaneru sa le vrSUa 26. limija voB^ev tu-pana fa Jo bfl izvoljeti demokrat notar dr. Ivan Stojan s 16 pnotS t slasti. Večma odbora le napredna, — V St*rtoon vaši )e bila potrjena edjna vloctena kocvromisaa lista In le bH za župana tarvotlen naprod-niak Mlnael Pllpič, — V Žalcu je dobfl pn volitvah dosedanjl 2ia?a& VabiĆ 10 slasov, ostalih 10 sriasovsic le bilo praznih. Ker se oežje molitve nišo motle vriiti, so bAe voUtve octeodene. — V tren Sv. Jnrt! ob i. Ž. je bfl za župana fccvoljen px> dolirth ietlh zopet naprednjak, obrtnik hi posestnfk .K>-ž« Oretnlk. —m Gostovanje z- Setln^ko. V sobt>4*> dne 2S, jimlia se je v Narodnem gledaHSČo VT§fta zadnja dramska predstava v tej sezoni. Vprizorila se ie Rt?mčera drama >Ma^da«, pri kn ten Je v naslovni vloiri gostovala članica ljubljanske drame ca. Iva šettnsfca, !d ie bHa v prvi debi nasravlje-na rudi na tukai^jem odnv klor si Je pridobila splosne simpatije. Občinstvo Je tuđi to pot svojo HubHenko na\-daS©n<> pozdravilo. —m Koncert učencev vliJTh razredov. Dne 26. Jnnija ae je vrtfl koncert učencev viSJih razredov r kazlnetl đrorant b prar dobrim vepehom. I »borna šola. g. rarn. Toplča Be ie takoj pokazala pri prvi točki đtjaškega koncerta: »Srčne rane«, Grleg In »Valse Trlste*, IJbelns. Adamičere; »Trobentlce« in ^antlove: »Istrske narod-j ne« so zapele (tekliće nad vse lepo. Vodi-t teljfca gdč. Zacherlova je dobila lep feo-pek. Koncert ui sosll od Settza jo igrala gdC Ornik Fr. brerhlbno. Obdaro-»an.a j« bila % lep im cvtJtjera, kakor tuđi njena Bpremljeralka na goalL Mnogo aplarr,* eta želi gdč Jančar la Dom i cei j s soli na } glasovir. Zanimira je bila tudl točka 4, I vloL ftelov iz gg. Vesely Bajde, gd*. Tomln-j fikove in NachttgaL Rasred g. prof. Bera-na in vioL ćelo solo gcWL Tomin&kove v 9 točki. Gdč. Kiffman Je a Schflttovlm: »Ten-dre Ave&o« eolo glasovir fcela priznanje in dobila Sopek, Lep jeb fl solo gdč. Trgten jakore »Nekturno* od Tarenghl. Mnogo ovacij ao prirejali Leo Kacn (goal1 solo) vefikrat se je moral pokazati. Adamlčevi otrodki dve pesmlci: »Spancek« In »Koro tan« Je aatpela ga, Skvarča prav ljubko Dobila, je ftopek. Dvofakovo: Ba^ratele m odigrali Sijanec, Kac L.. Bajde In Kac R Gdč. Stlbenegg je za svoje lepo Igranja dobila krasen iopek. Nato je aledil eolc viollnčela a g. Veselyjem. Prav ljubko j# ! zapela Smetanoro »Uspavanko« in Bize-tovo »Habanere« gdč. Rudolf Vida. Kon cert za čelo Je odigral A. Bajđe tako lepo da ee je moral 3 krort poka:^,tl ob^in^tvu Kot 17. točko nam je pa sapel nafi priljub ljeni pevec g. A. JWko Pavčićevo: »Pre4 dtirml« In Verđijero arijo iz opere »A i da« tako toplo, đa je moral pooomo pred ob-Činetvo. Kot zadnia točka je bDa Vieux tempa: »Fantazija appassionata« % Dragr šijanoem. G. ravnatelj TopIC je dobil tud lep lonček cretja. ODčinstvo je bilo takc zadovolJ/K) in navđnšeno, đa po končanerp vsporedu uf hotek) đomov. Morali- so do dati Se eno točko. Pokazalo se je, đa m btli Hčenci in učenke v najboljefb rokah iz ptu ja. - p Samouor. V nedeljo popcidae u je ustreUl v svojem stanovanju ravnatelj podružnice okrožne boiniške blagajne % Ptuju A. H6n:gmann. Zadel se ie ravno \ srce in so ea v brezupnem stanju prepe. ljali v bolnico, V smrt je $el glasom pisma. ki ssl le zapostil, radi o&rulrtBnh rodbinski! razmer. —p V Ptuju so tato«vi pridno na poslu Tako so vlomili v sobo hlapca Vldovlča ii So nm odnesli nekaj obleAce v vrednost 1500 D. — Vlo-mUi so tudj pn špediterjt Jemeja Branhardu. Ukradli so različnr konjske predmete v vrednosti 1175 Din. — Policija Je dva vlomilca že pniela. Poslano iz Vica.' I Ntiloesa dne je sedel v ve^ii družbi pr j pol litrčku tuđi 2osjx)d Ivan Gale, župa* viški Kakor običajno, opravljal ie posel stare babe opravljivke. Med drus:mi se ii tuđi dresnil ob moio osebo na ta način, d? je rekel navzočim: Kaj pa mislite, od koc ta človek jemlie denar, da tako iivi? — I se nasmehnil m obenem 2 očesoin pomeži-kal Ker ste pa Vi tako radovechi zarae oprostite, gospod iupon, da tuđi laz V* vprašam, kje ste Vi toliko dacaia dobili, di ste si sezidafi tako osjomno vilo in tovar^ no cementnih izdelkov, o4kod denar za ka nje, krave, avtomobfle in lov? Nadalje, k* ste bili pri aprovizacij! na železnicl, odkoi 4enar za tolfleo dobrih stvari, da se k Va. Ša družina kar mastila, med tem fco 90 otro ci enakih Vam uslužbeocev umirali sla4u Na dan z natančoo bilanco, pospod župan Gale! Na dan, če bočete, da s« napa« Vaia radoveđnost in đa storiio fax Isto Svetojem Vam, da tndi mnredete v bilanci da imate 5—6 otrok, da ne bi kateri brat cev ćrrovodl o Vašem prihranfca. kafcor V dvomfte o meut Vlč-Olince, t. tnttJa V9M. JOSIP LOJK. pos^cvodja fDizacsfaft zađragfe Da Vica. * Zav šm. Mto flmiaf&flKLjMi akoMdr gfev, 143._________ »SLOVENSKI NAROD« dne 2 ju lija 1924. Stran 5 Gospodarstvo. GLAVNA SKUPŠČINA BANCNEGA UDRUŽENJA V BEOGRADU. V nedeljo 29. junija se je vršila v Beogradu glavna skupščina Bančnega udruženja, ki se razteza v prvi vrsti na zavode v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter Crni gori. Udruženje šteje danes 56 Članic-bank v Beogradu in 124 članic-bank v notranjosti države. Pred vsem so to banke iz Srbije, Vojvodine, Crne gore, Bosne in Hercegovine. Tajniško poročiio navaja, da je bilo leto 1923. za banke in njihove posle sila nepovoljno. Emisije bančnih akcij so trpele na splošnem pomanjka-n:u kapitala. Beogradske banke so na pr. leta 1922. povećale svoje kapitale za 108 miL dinarjev, dočim so leta 1923. povećale samo za 57 mil. dinariev. Če-trtina poslednjega zneska je izhajala iz inozemstva (Dunaj), domači zavodi so le neznatno povećali svoje kapitale, te pa z lastnimi sredstvi V letu 1923. se poiavljaio bančni polomL Padle so Balkanska banka v Zagrebu. Beogradska ujedinjena banka in Beogradska komi-sijonalna banka. Industrijska prometna banka v Nišu, Bosanska depozitna banka v Sarajevu, Privredna banka v Per-lezu in Fruškagorska banka v Sremskih Karlovcih. Zaščita vlagalcev. Poročiio Udruženja smatra, da zakon o zaščiti vlagalcev ni najnujne'ša zadeva. Pač pa treba čimprej urediti vprašanje likviditete in regularnega bilansiranja. Ražen tega je tuđi državna kontrola nad bankami precej nezadostna. Kurs dinarfa se je v preteklem letu prilično stabiliziral. Misel povratka di-narja k zlati vrednosti se Medalje boli opušča. Vsekakor bi nagel popravek dinar jeve vrednosti povzroČil velike nerede v gospodarstvu. Pravico arbitražiranja je raEŠiril finančni minister v letu 1923. Sa vecie število bank. V Beogradu arbitražirajo tri banke. Glede likvidacue predvojnip menic ugotavlia poročiio, da bi se bila lahko izvršila mnogo preje. Male banke in Narodna banka. Poročiio protestira proti sklepu Naroda ne banke, po katerem ta zavod od 1. jun. 1924 dovoljujc bankam izpod 3 mi-lijonov dinarjev kredite, V Srbiji igrajo baš male banke posebno vidno vlogo, pri katerih je naloženih do 300 miL vlog. Vloge in prihranki. Radi navedenih bančnih polomov so se vloge pri beogradskih bankah v 1. 1923 zmanjSale od 339 na 315 mil. dinarjev. Pri Jadranski banki so se zmanjšale za 13 mil., pri Izvozni banki za 4 mil., pri Prvi srbski zemljoradniški za 2 in pri Podunav-skem trgovskem akcijonarskem društvu za 2 mil. Cisti dobieki so znašali pri beogradskih bankah 1. 1923 55.4 mil. Din. Povprečna dividenda znaša 8.56%. Največja dividenda je dosegla 25%, naj-manjša pa je pala na 7. Trinaist bank ni delilo nobene dividende. Lombardni posu" so nazadovali. Bančne akcije so tuđi pale. Banke že likvidirajo svoje bla-govne oddelke. Tuđi menični portfelji so nazadovali. Povečanjo kapitajov. Beogradske banke so 1. 1923 povećale svoje kapitale za 57 mil. Din. Banke v notran]osU držav#. Te banke, ki jih tvorilo povečini zavodi v Srbiji in Crni gori, so mnogo boljše napredovale kakor beogradske banke. Povećale so kapitale za celih 142 mil. dinarjev. Zlasti so napredovale banj&e v Zaječarju. Leskovcu, Nišu in Skpplju. Tuđi vloge rastejo pri zavodih v notranjosti države neprimerno hitreje nego v Beogradu. Zaradi tega deli provincija večje dividende nego prestolica, • • • MEDNARODNI ŽITNI TRG. Aatwerpefi, sff4i iuuija. V prvi polovici tekočega ms^eca Je vladalo na me dna rodu em žitnem trgu splošno zatišje. Prodaj alci nišo hoteli Dopustiti v cenah do zadnjega tedna, k© so tfr čaii padli radi dobre letine, ki jo pričaku-jejo v Ameriki in Kanadi Privoz žita na svetovni trg je bil precej velik. Većina la-dij z žitom ic prišlo v evropska pristanišna. Tuđi anglešjea in irska pristanišča so imela velik promet z sitom. Kupčij \% bilo sklenicnih manj kakor preJSnJi mesec. — Tendeaca een je bila v večim slučajev ugodna za kupce, ker so pri|le na trg ve-lise količine žita. Francija ie kupovala naj-več. Imela je ćelo neprilike s financiranjem nekaterih kupčij, ker je franla radnje čaše padel. Tuđi vpliv nove žetve je že opa-žaii Ta je vedno večji, ker prvo žito »c dozoreva. Z julijem se prične 2etev v Ameriki, severni Afrife i« cfclama. tiuii v Ev* ropi. V AmeriM bo letošnia tetina nekoliko slabša, kakor lanska. Pomen Amerike kot izvozničarja žita na svetovtrt trg se zmani-ša daleč pod normalo. Vendar pa računajo gospodarski krogl, da bo ameriško žito re-gulirplo svetovne cene, kakor je bilo to običajno doslej. Predhodno so Izračunali, 4*> bo imela. Ap1^^ od tatp&iil£ lfitin& 19.529 miliionov kg žit4, j>reti 31265 mili* jonov lanskega leta. V Kanadi so se raz-mere zboljšale. Ugodno vreme je imelo za posledico, da je žito povsod uspelo. Količina zasejane zemlje znaša v provinci 20,230.060 akrov, (1 aker je 4 da), proti 21.662.000 glasom uradne statistike lanske-ga leta. Vsa poročila soglašaio v tem, da bo imela Kanada ogromne zaloge žita. Za-nimivo je, da iarmarji že zdaj privažaio v mesta neprimerno več žita, kakor druga leta ob istem Času. V Argentiniii kaže letina dobro, ker je vreme zelo ugodno. Pričakovati je, da pri-dela Argentinija letos več žita, kakor lani. Poročila o stanju letine pFaviio, da se zvi-ša količina pridelanega žita v primeri z lansko za 10 %. Avstralija je imela do-volj dežia tako, da so perspektive glede letine dobre. V Indiji je stanje letine nekolik© slabše. Poročiia iz raznih pokrajin ni&o nit kaj ugodna. Vendar pa je pričakovati, da bo tuđi Indija lahko izvozila letos okrog 3—4 milijone meterskih stotov žita. V Evropi so perspektive zelo različne. V splošnem računajo, da bo letina boljša, kot je bila lani. V zapadni in srednji Ev-» ropi kaže žito dobro. V državah ob Sre-dozemsteem morju je nastopila velika suša, kar ima lahko usodne posledice. V Franjijj znaša zasejana ploskev 13.457000 akrov, P?otj 13,652.000 akrov lanskega leta. Dasi diferenea 300 akrev ni velika, je stanje Ie-t|ne letos za eno petino slabše, kakor lani. V severni Italiji kaže žito lepo, v srednji Italiji in na Siciliji pa je prlzadela suša mnogo Škode. Na Poljsfcem je stanje pše-nce in rži srednje; ostalo žito kaže še slabše. Na Madžarskem in v Avstriji so perspektive glede letine še dosti dobre. Nasprotno pa stoji Nemčija glede novega ži-ta prečej slabo. V Rusiji je stanje pše-nicp in rži dobro. Jarovina je splošno dobra, ražen v pokraiinah ob Volsi, kjer ie suša unizila ogromne komplekse žitneea polja. Osreinii staistični urad ie opredelil stanje ruske rži na Ukrajini 15. maja z 2.9 hl ozimine z 2.8, kar pomeni nekaj nad srednjim, označenim z 3. Romunijo je za-dela velika suša, ki j§ uničila ozimino in delorna rudi Jarovino. Samo v nekaterih kraiui ]e bllp malo dežja. V Bolgariji je su-5a napravila škodo samo v nekaterih južnih krajih, splošno pa je perspektiva glede nove letane aselo ugodna. • • • —£ Novosadska blagovna bor^a 30. ju-nlja. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška 79-80 kg, 2% 315, oves baaki 285, koruaa bašKa 235, moka baza v00« 475— 480, št. »2^ 420—425, št. »5^ 375—3S0, št. J.6* 350—rJGO, žt. --7« 295—30p, otrobi baški 190—195. Tentienca slaba. -^ g Izvoz vina na Cehosiovaško. Na podlagi sporazuma med našo kraljevino in cehosiovaško repufrliko je na Cehosiovaško dovoljen iz naše kraljevine uvoz 110.000 hl vina v sodih pruti plačanju carine 210 čsL kron na 100 kg in 10.000 hl vina v steklenicah proti pla-čanju carine 487.50 čsl. kron za 100 kg. Po konvenciji je cjovoljen uvoz vina iz grozdja, ki je jugoslovenskega izvora in prpvenijencc, in sicer a) vina v sodih, ki ima nad 13 odstotkov volum. alkohola, izvzemši koncentrirana vina, b) vseh vin v sadih iz področja župsko^negotin-skega, sremskega, vršackega, mostar-skega, dalmatinskgga, maslovačko-za-gorjanskega in slovenskega, brez ozira na alkoholno vsebino, in c) vina v steklenicah iz mariborskega in ljutomer-skega okrožja, z Visa v Dalmacin ter Žilavke in Blatina izmed mostarskih vrst. Zgoraj naznačeni kontingenti so raz_deljeni r>a posamezna področja na sledeči način: 1.) vino v sodih iz žup-sHo-negotlnskega področja 8000 hl, vr-$ačkega področja 16.000 hl, sremskega 18.000 hl, mostarskega. 4000 hl, dalma-tinskega 46.000, maslovačko-zagorskega 61.000 hl, slovenskega 12.000 hl; 2.) vino v steklenicah: iz ljutomerskega in mari-borskega okraja 7000 hl. iz Visa (Dalmacija) 1500 hl, Žilavka in Blatina 1500 hektolitrov, skupaj 120.000 hl. — Uvoz naših vin v Cehosiovaško je dovoljen samo na podlagi izvornih potrdil, s čemer se dokazuje, da ie vino po izvoru izmed enega naštetih področij. Le na podlagi takili potrdil se bo dopuščal uvoz naših vin po znižani carini. Potr-dtla izdaja]o pristojne trgovske zbornice na podlagi uverenja, ki ga bo izdala pristojna enološka postaja. Za izdajanje uverenj za izvoz vina iz Slovenije je pristojna trgovska zbornica v Ljubljani, za strokovno kontrolo pa kemična pre-izkuševališča za kmetijstvo v Ljubljani odnosno v Mariboru. Taksa za zbornič-no potrdilo znaša 30 Din. — Dobava krušne moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 7. iulUa ob XI. uri do-poldne druga oiertalna licitacija glede dobave 420.000 kg krušne moke (tipa 80 odst. — Dobava angl. koksa ter kositra. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrši 10. julija druga ofertalna licitacija glede dobave 30 ton angleške-ga koksa in 3 ton kositra. — Dobava zakovic. Pri ravnateljstvu državnih že-Jeznic v Subotlci se vrši 17. julija ofer-talna licitacija glede dobave zakovic. — Dobava okroglega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 17. julija ofertalna licitacija glede dobave okroglega železa v raznih dimen-zijah. — Dobava steklenega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu sa vt^ J7. Juliii olertato iw^ taciia glede dobave steklenega materijala. — Dobava cokeU ** vagone. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 16. julija ofertalna licitacija glede dobave 5500 komadov ali okoli 112 tisoč kg cokelj za vagone. — Prodaja odpadkov in stare voiaike opreme. Pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu se vrsi 16. iulija prodaja odpadkov od blaga, usnia in kovine ter starih vojaških čak in lesenih postelj. — Dobava materijala iz gumija. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 16. julija ofertalna licitacija glede dobave materijala iz gumija. — Dobava raznega Inventaria. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se vrši 16. julija ofertalna licitacija glede dobave raznega inventarja. — Dobava materijala za zgradbo železniškega tira. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 14. juliia ofertalna licitacija glede dobave materijala za zgradbo dveh tirov za postaji v Novem Sadu Pri monopolskih sklaciiščih. — Dobava dekstrina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 19. julija ofertalna licitacija glede dobave 6500 kilogramov dekstrina za lepilo. —^ Dobava stekla za okna. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave solinskega stekla za va-gonska okna. — Dobava materijala za čišćenje in mašenje. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu se vrši 19. juJiia j ofertalna lici i:cija glede dobave razne- * ga materijala za Čiščenje in mašenje. — Dobava jekla- Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani se vrsi 15. juliia oiertalna licitacija glede dobave 5000 kg pe* resnega jekla, širine 90 mm, debeline U mm, 3000 kg peresnega jekla, širine 92 mm. debeline. 13 mm, 8000 kg peres-nega iekla. širine 95 mm, debeUne 13 milmM 5000 kg fasonskega jekla po ris-bi štev. 16.674 a. — Prodala lesa. Šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu proda 19. julija na javni dražbi okoli 3000 m3 lesa na panju, poškodovanega od požara itd. — Dobava rešetk za lo* kotnotive. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 18. julija ofertalna licitacija glede dobave S400 komadov rešetk za lokomotive. -— Dobava gumi«-jevih cevi. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 18. ofertalna licitacija glede dobave 500 m gumijevih eevi za izpiranje lokomotiv. — Dobava barv. Pri raviL drž. želez. v Zagrebu se vrši 18. iulija ofertalna licitacija glede dobave 53.222 ks raznih barv. — Dobava karbida. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši 3. julija druga ofertalna licitacija glede dobave 300 kg karbida. — Dobava koles-nih obročev. Direkciia drž. železnic v Ljubljani razpisuje. ofertalno licitacijo 5. julija za dobavo 10S komadov koles-nih obročev, Pogoji se nahajajo na vpo-gled pri ekonamskem odeleniu Direkcije državnih železnig v Ljubljani, Gospo-svetska cesta. To in ono. BORBA PROTI TOČI. Težke izgube, ki jih prizadene kmetu toča, so prisilile poljedelske kroge, da razmišljajo, kako bi se bilo mosoče boriti proti temu prirodnemu zlu. Za vse čaše je valjalo pravilo, da je mogoea uspešna borba proti toči samo tedaj, če premagamo in odstranimo vzroke njenega nastanka. V starih časih je preprosto ljudstvo pripi-sovalo razliSnim hudobnim duhovom, ali ćelo čarodejem čudno lastnost, da i.dela-jo točo^ s pomočjo posebnih >črnih buk-vic^. Zato so te duhove zaklinjali in pre-ganjali. Pozneje, ko so Ijudje spoznali elektriko, ao pripisovali točo nji. V novej-šem času bo učenjaki spozuali velik pomen vertikalnih zračnih struj, ki povzro-čajo, da se vodeni hlapi v oblakih atrnejo, in d$ nastane toča. Zdaj so začeli preizku-sati razne pripomoćke, kakor rakete in sranate z močnimi eksplozivnimi sestavi-nami, da bi na ta način preprečili ali vsaj omejili vertikalni zračni tok. Praktična borba proti toči ima svojo zaslombo v na-ziranju. da se končno vendarle posreći najti učinkovito sredstvo, ki bo onemogo-čalo vsako katastrofalno Škodo po toči. Naravno, da bi ne bila z znanstvene-ga stališča nobena reć bolj zanimiva, raz-veseljiva in za, prakso važnejša, kakor najdba sredstva za uspešna borbo proti toči. Zato so znanstveni krogi zadnja leta napeli vse sile, da ugotove, odkod izvira toča in kakani nearavni pojavi jo povzroća-jo. Obenem pa so na đelu tuđi praktjki. Z ozirom na mnenje, ki prevladuje dandanes o nastanku toče, je borba proti nji s pomočjo eksplozivnih snovi breaupna: na-stanek toče, brez dvoma v visini, ki je eksplozija ne more doseči, je odvisen v prvi vrsti od tega, kako je razdeljena to-plota in vlaga v prizemnih zračnih plasteh in v višjih atmosferah; te razpredelitve pa človek z nobenim sredstvom ne more spromeniti. Slabotno človeako bitje đoslej Se ni moglo najti sredstva za borbo proti prirodnim silam. Sama borba prVi toči je posebnesa pomena za poljedelstvo. Proti prodiranju mraza v zemljo in v nežne rastline, proti suši, deževju in solnčni vročini se bori človek s sredstvi poljedelske tehnike, ne bori pa s© proti samim meteorološkim fak-torjem. Borba proti toči pa je radikalni poizkus, kako spremeniti vreme, torej borba proti meteorološkim faktorjem. XJ-čenjaki, zlasti ameriški, đelajo takšne po-izkuse tuđi z meglo in dežjem. Toaa do-čim ti poizkusi ne vzbujajo nobenega zanimanja med praktiki, se bore proti toči v prvi vrsti praktiki, ki imajo za seboj tuđi znanstvenike. Teoretična podlaga te borbe Je slaba. Pomaga ji samo prepriča-nje, da ne more ostati vedno brez ugodnih rezultatov. Koliko je vredno to pre-pričanje, nam pokaže sele bodočnost. Kzs&lu po iznajdbi elektrike so začeli Ijudje pripieovati točo nji. Zato so mislili, da toča ne bo pobila, če napeljejo elektriko iz oblakov v zemljo. Kmalu so se pojavili visoki železni drogi, podobni običajnim strelovodom, ki so jih postavljali Ijudje tam, kjer je bila toča najbolj nevarna. Tako so se dolga leta borili proti toči v Fran-ciji, švici, Lombardiji in drugih krajh, podvrženih toči, navzlic kategoričnemu stališču berlinske in pariške akademije znanosti, ki st? trđili, da elektrika ne po-vzroča toče, ki da je iu mogoče preprečjti na ta način, da se napelje elektrika iz oblakov v zemljo. Toda Ijudje so verjell, da se bor« proti toči z uspehom. In dan* danes, ko je ta način borbe že pozabljen, je zelo zanlmivo omeniti nekatere poročila njegovih »agovornikov, da spoznamo, kako so se varali poljeđelcl v svoj! osodbi o rezultati* borben proti to€l. Iz južn* Francije imamo poročila, da je ▼ tamošnjih krajih skozi 7 let pobila toča žitno polje, ko so pa postavili na razdalji 200 in vee žeieznlSkin đrogoT, ni bilo o toči ne duha ne aluha. V Lombanliji bo tAkratni poljedelskl strokovnjaki usotovUi, da se oblaki s točo takoj razprde ali pa spreme* ne t navađne deševne oblake, čim oridejo nad polje, ki je pokrito z železnimi ćiogl Vihar, ki prinasa sicer točo, se tafcol pbr^ M UK Mct: ni taklft Stogpt^ *mr*~*r^-^ Vse to so seveda domneve, ki nimajo znanstvene podlage, zakaj težko ja govoriti o kraju, času in drugih okoliščinah* meradajnih za točo, Toča ustvarja razna iluzije in ni čudno, da so Ijudje nekoč za.* upali železnim drogom, ker se pogosto zgodi, da okrene vihar crne oblake v zadnjem hipu drugam, ali da pobije toča samo en del polja, dočim drugemu prizanese. Slične somaprevare beležimo tuđi v borbi proti toči s pomočjo eksplozivria snovi. Pri tem načinu ima bivša, avstrijska v*ada zaslugo, da je skrajžala rok velikih zablod in nepotrebnih denarnih stroškov a tem, da je aklicala 1. 1902 mednarodeo konfe-renco za borbo proti toči v Gra-icu, Kjer so navzočl strokovnjaki ovrgli vse trdi-Vt, da je mogoče preprečiti točo potom stre-ljanja v oblake. Malo pozneje se je poja' vila v meteorološki reviji znana razprava tedanjega ravnatelja avstrljsitega meteo-rolškega institut«, vKonec streljanja proti toči«, ki je definitivno ovrgla vse zad€*vne napaene hipoteze. Edina država, kjer se se vedno bore proti toei je Francija. Južne franeoske pokrajine, kjer je toča na dnevnem redu so bile od nekdaj gnezdo take borbe. Vedno večji prepiri med praktiki glede uspe-hov borbe proti toči s pomočjo eksplozivnih snovi so končno prepričali franeosko vlado, da korist te borbe ni očividna, in zato je bklenila začeti z metodičnimi poizkusi, kakršnih Francija doslej ni poznala. Tuđi v Franci j i se obraća jo torej tja, kjer so bile druge države pred konferenco v Gradcu. Splošno lahko trdimo, da človek s svojim razumom doslej še ni prišel tako daleč, da bi mogel diktirati naravi svojo voljo. Toča je posledica prirodnih si!, s katerimi se lahko bori človeški um samo do, gotove meje. Morda doživimo zlato dobo, ko tuđi nevarnosti, da pobije toča, na bo več toda to je bržkone he daleč. OBSTRELJEVANJE PARIZA. Znano je, s kakim navdušeniem so nernški listi pisali med vojno, da se ie imenitni germanski tehniki posrečUo zgraditi top, ki strelja nad 100 km da-kč in da sq z enim teh topov obstrelje-vali Pariz. Da so padale te krogle na mesto, ki ni trdnjava in nima nobene vojaške vrednosti, da so padale na hiše in cer-kve in ubijale moške, ženske in otroke, da se je s tem bilo v obraz vsakemu mednarodnemu pravu in vršilo narav-nost barbarsko divjaštvo, o tem seveda nišo znali nemški listi prav ničesar po-ročati. Kam so padali nemški projektili, nam povesta dve spominski tabli v Parizu, ena je na zidu porodnišnice »Ma-ternite^ in nara oove, da je strel iz nem-Škega dalekosežnega topa padel v bol-niško dvorano, kjer je bilo ubitih 12 žensk z njih novorojenčki in usmiljeji-kami, druga io na cerkvi za rotovžem, ob 3. uri popoldne na vreliki petek je treščila nemška bomba vanjo, ko se je ravno vršil popoldanski obred. Rezultat: nad 50 mrtvecev, same ženske. V treh serijah so Nernci obstrelje-vali Pariz, a vedno se je v kratkem ča-su Francozom posrećilo, najti pozicijo teh topov in jih uničiti. Prošli teden je pariški mestni svet predal generalu Le Rondu zlato kolajno v spomin na njegovo uspešna uničenje teh nemških topov. Nemški korvetni kapetan Warter Kunsel, bivši častnik balistične sekcije nemških dalekostrelnih topov, je objavil zanimiv popis obstrelievanja Pariza: Sredi marca 1918 je baterija, katere postojanka je bila natančno pripravljena v blizini Laona za visoko rastočim gozdom, preko katerega je tox> hhko strelial v kotu 45 stopinj. Pet metrov pod zemljo so bile iz-kopane galerije za dragoceno municijo. hajala samo v razdalji dvanajst kilome-trov. V okolici so bili nastavljeni apa^ rati, ki so v slučaju jasnega neba delali meglo, da franeoski zrakoplovci topa in materijala nišo mogli zapaziti. NeKuj kilometrov okoli tega topa so bili postavljeni topi istega kalibra, ki so Pa streljali le na daljavo 22 do 25 km, in ki so, telefonično zvezani z njim, streljali ob istem času. zato da Francozi po grmenju ne bi mogli spoznati, kje pravzaprav stoji nevarni top. 23. marca ob $etrt na osem zjutraj je bil oddan prvi strel, ćela vrsta inu je sledila. To se je vršilo skozi tri dni. vendar je pa bilo osobje radovedno, kamo so pruvzaprav zadevali streli. Čez tri dni je teleioniral gL-neralni štab. Admiral tam ic skočil k telefonu in poslušal; — Pariški časopisi javljajo obstre-Ijevanje mesta z velikim topom u neznane smeri, Jskrena hvala . . . Osobje je bilo navdušeno, pi]o je pri kosilu na ta največji svetovni rekord , . . Vesela zabava med kosilom pa ni trajala dolgo, težka franeoska granata je udarila 250 metrov od jecjilnice na travnik, v sredo pozicije baterije. Nekaj minut pozneje je padla druga granata 100 metrov od prve. Korvetni kapetan pravi k termi: — Brezdvomno so Francozi že našli pozicijo topa. Pricakovali smo sicer, da se bo to slednjič zgodilo, a nikakor ne, da se bo to izvršilo tako hitro. Da se je to Francozom posrećilo že po tridesetih urah vkliub vsem varnostnim odredbam, nam je bila uganka. Dan pozneje so Nemci že morali top umakniti, če ne, bi ga bila franeoska artiljerija uničila. POLET OD OCEANA DO OCEANA. 'Ameriškt listi ^b.širno poročajo o sen-zacijonalnem poletu poročnika Russe! Man-ghana, ki ie tekom enesa dne preletel ogromno progo Ne\vyork-San Franciseo v skupaj 21 urah, 4S minutali in 30 sdkundah. Med vožnio pa je pristal petkrat, ker mu je zmanikalo benciiia in ker je moral izvršiti manjše reparature. Prosa- Je dolga 2670 milj. Maiighan je startal v NewyoTkn ob 3.59 zjutraj in je prispel na letališče v San Francisco nekaj pred polnočio. Ćasov-na razlika med vzhodiU) in severno Ameri-ko, ki znaša vec ur, je bila za polet všteta. Na letališču v San Franciscu se io med tem 2brala ogromna mnotZica, pricsakujoč Maiighana. Noć ie bila meclena, vsled če-sar so veliki žaroraeti razsvetljevali tvzra-čje. Letalo, izdelka »Curtis^, s 175 koniski-mt salami, je gladtco pristalo. Okoli Man-ghana so se zbrali takoj razKČni i>redstav-niki in tuđi ni manjkalo spretnih ameriških reporteriev. Polet je bil uprav senzacijo-nalen. Manghan je preletel 4000 metrov visoko gorovje, pri čemur ga ie zalotil silen snežni vihar in je bil Manghan po pasiranju gorovja skorai v neaavesti. Ko je pri-spel Manghan na letališče, ni mogel vslect onemoglosti spregavoriti nobeno besede. Morali so ga dvigniti iz aparata in so ga napol nezavestnega prepeljali v avtoniobilu z letališča. Časopisi povdarjajo, da ie imel iunaški čin poročnika Manghana boli stra-tegičen pomen. Dokazano je namreč, da je v slučaju mobilizacije možno ameriško zračno bojno silo tekom 24 ur premestiti o4 cnega oceana do drugega. ~ ĐrohlE " — 10,000.000 Fordovih vozil. Pred dnevi jo bil preizkušan v Hig'iiaLfl parku pr mestu Detroil 10-milijonski avto izde-lan otl tvornice Ford. • Mesto zločtncev. AmeriSko meeto Philadelphija je postalo tako zločinsko, da je bila američka vlada prisili«-iua.J da pasta-vi na čelu mesta generala kot dlk'.ator-ja, ki je v ostalem hitro napravil red. Gla-i som statistike, isdane od diktatorja sa-caega, je bilo v prt»teklem letu radi y:ja-nosti aretirajiili nad 40,000 oseb iu 561 radi tihotapstva alkohola. Poleg tega je bilo vsega skupaj aretiranih še 72.MOO z'o-čincev, ki »o imeli na vesti različne delikte, predvsem tatvine io razbojništva. žpecijelno teh zadnjih je bilo nad 600u. Zaplenjeni alkohol jo bil vreden IU in pol milijonov dolarjev (.nad milijardo Din v naši valuti). Umorov in ubojev je bilo l.'>5; toraj približno vsaki drugi dan edea. Uki-njenih. je bilo 199 koekarnie in zaprio sr je 41S javnih nemoralnih loka'ov. Kadi nemoraTnih. prestopkov je bilo areiipAnih 10.500 oseb. Iz tega je razvidno, da je Phi-ladelphija zasluži svoj »čaatni< naslov... ♦ Švedski slavSek. — L. 1SS7. ie londonska ba-roivica Burdett-Coutte priredila na svojem vrtu sestanek ožjih prijateljev in prijatelj ic. V neki lopi je sedelu več go-spodov in eden izmed njih je pripovedoval, da je zadnje dni prišla v Pariz silovita švedska pevka Kristina Nilsson in ie radi tega skoro upati, da se zopet povrne k gle-dališki nmetnosti. »To bi bilo naravnost krasno!( je pripomnil neki gospod. i»2e dol-no sem si želei, da spet enkrat slišim šved-skega slavčka.« — Pri teh besedah je postala stara damar (svetmiioiznana pevka, po rodu Šveđinia), kl se ie rokt> v roki iz-prehajala Po vrtu z neko drugo damo in rekla: »Mimogrede sem čub Vaš pogovor te tole Vam povem. Kristina Nilsson ie brez dvoma velika pevka, toda šved&kS slavček ona — ni. To sem le — Jaz. Imenujejo rnc Jenny Lind.« Glavni urednik: .<*&' ^ SASTO PUSTOSLEMŠEK* .$£ „č Odgovorni urednik: stran 6. iSLOVfNSKt NAPODt dn» J. luliia 1^4 iev. 148 Kornel Matfwszynski* Življenski navelicanci. »Kdo pravi to? Kaj me briga, kar misli o tem žid. To me ne zanima. Vem sanjo io, da sem jezen m si moram iz-tre&ti /ezo —* *Potem ste srečen človek.,* je do-&U ne£nanec. »Jaz?!U »Soveda. Vi se ježite, iz kriči te, pa je potem, spet vse dobro. Toda vsi ne caotrejo tako...« »To se ve! Če pa je kdo tepecV Sizame revolver in se poči.« Neznanec se je zdrzniL »Kako ste rekli?« »Če je kdo tepec iri priđe z življenjem navzkriž, se poči. Si razbije nos, da kijubuje materi ... Aha!« Tu je malo zardel (to je on, Šimen Hrušt, slikar), nato pa pristavil blago: »Ražen, če ima človek resnično kako težko zadevo.« Neznanec je pogle'dal zaupno sli-Jcarja in ga vprašal skozi škripaioče zobe: »Iri če 6i vam postaia >:ena nezve-* sta\ gospod Krušt? Kaj h; "i potem? Ali je to težka stvar al' ~' / - »E, potern bi se pc' ' roda iz pd-ysem "drugega razloga: ir ~ato, ker mi je postala nezvesta, ter.ive-1 zato. ker jsern se sploh oženil.« \ »A, tako!« "-': »KajpaR 'ĆA je hSoU In se je na fena rnesttl sfflžaf izvod očeša ozrl na neznanca in ga nefno vprašal: »Žena vani je postala nezvesta?« »Da! je zastokai neznanec. »O, hudiča!« je zaključil slikar. Jesenski dežek je padal jako do!-gočasno, V blizini ni bilo niti živ.« duše. Neznanec se je pomaknil k rlra-stu, ki se mu je omehčalo srce kot vo-sek pri ognju. S pomilovanjem in iskrenostjo je gleclal nesrečnega živ-ljenskega naveličanca. Hrušt je vtaknil roke v žep. V eni je držal svoj velikanski revolver. In je kazal slikar svoje ginjenje z globokimi vzdihi, kot hipopotano, ko se splazi po dolgem potapljanju na obalo reke. In ga je naposled vprašal z glasom, kot bi ga na svetu nič ne brigalo: »In se hoćete na vsat način ustre-Uti?« »Da.« »In ravno na tej klopi?« »Ko sem že tukaj, se bom tu... Nimam moči» da' bi šel dalje.« »E potenj sem vam pa res napoti. Grem...« Neznanec ga je pogleda! osupld. Oba življensk naveličanca sta mol-čala nekaj časa. Prevarani mož je smrkal nekoliko od mraza, nekoliko ođ šolz, ki so mu kaplja!« iz očL To Je neoblfcajno raznežilo slikarja, Čtove-ka, ki raztmie čioveske solze I; .;*-siečo. »Nikarite* Ostanite saino...« »Boji se!c je pomisiil •liker ter je dodal glasao: »Jako ste razburjeni... To ni do-Src... Ce se tace člcrvek počtti, snora biti miren ...« *Tri noči že nisem zatisnil oči!« Slikar se Je začudil. »Kako? Tri noči ste se mučili In se'daj se hočete šeie ustreliti? Pri moji veri, to ni lepo od vas, gospod! In radi koga? Radi žene! Niti besedice bi ne črhnil, če bi si bili po nesreči zlomili roko, ali bi vas muči zobobo! ali kaj sličnega... In ste imeli lepo ženo?« O, in še kako lepo...« »Pa makar, da je bila !epa. kaj potem? Prevarala vas je in basta. Vrag z no! To pa, da ste izvedeli zato, da je vaš dobiček, ker bi vas ona si-cer še dalje goljufala, in bi ji vi vero-vali. Kaj hočete še več? Naposled pa, saj je morda še dobro, da. vam je postala žena nezvesta?* »Kaj?« »Enostavna stvar! Vi ste vid eri prepošten, da pravim tako... za moža.3 Samomorilec se je nasmehnil skozi solze. >Zares. Kaj pa Ho pošten člov^- z ženo? Ali ste še kdaj videli shktrju ženo? Gotovo nikdar. I i'e se slika* tuđi pomotoma oženi, < teden dni kasneje takoj na pošto ali sodnljo, kamor je že treba ti, da izposluje lo-Čitev. Tako je vedno... In vi se hočete počiri radi žene. Ali ni ro smešno? Ona vas vara, vi se ji pa še hočete urnak-niti s pota. Vrzite jo iz svoje biše pod kap in stvar je rešena!« »To ne gre, gospod Hrast.« »Zakaj bi pa ne šio?« »Cerkev tuđi nekaj pomenl.* »Cerkev? Prosim vas. ne spomi-njajte me cerkve. Kajti je moi stric vse zapustil cerkvi.« »In škandal?v- »Skandal ne pomeni nič. Večji skandal bo, če vas jutri zjutraj povoha tu kak pes. Da, vas, to se pravi, vaše truplo. In končno, kaj pa je to? Ali ste morda veliki knez, da se bojite skandala? K hudiču skandal! Poglejte, mene je na primer nekoč aretira! na glavni ulici stražnik, ker je mislil, da sem vlomilec, toda meni ni bilo nič zato in mi še danes ni nič. Vse življenje, dragi moj gospod, je skandal in še velik skandal...« Neznanec je tožno prikimal molče z glavo in priznal s tem slikarju. da ima prav. Slikar je dobil pogum in na-daljeval: , »Prisežem vam, da vam ne bi ni-' k'đar ponudil roke, čs se danes ustre-lite« (t*i se je slikar malo zaletel). Meni s* grabi, če se človek ubije lađi take malenkosti kot je zakonska nezvesiob't. Mar mislite vla *e bo vaša žena, M vas je varala, zato mnogo žalostila? Ce to mislite, poteni vam pri moji veri uho vsi koleščki v zlavi na pravem mestu. Obleče se crno Ui si namaze obraz, d* bo bleda. Pri moji duši! Ho-ho! Gospod moj, jaj vam dobro poznam ženske.« Neznane*; se je komaj vidno nasmehnil, nato pA bojažljivo blckntl: »Da, da, gospod Hrust MorJa imate vi prav. toda, vidite, jaz ne morem živeti, če r.e pojdem s tega sveta.«. »Ki ga naj hudič vzarrie!* »Naj ga vzame! Toda če se jaz ne umaknem, ue bo ena srvar v redu: čast.^ Slikar ga je pogleda! kot norca. =Kaj, kai pravite?« »Cast!«- Hrušt se je pomakni! bilžo ir» zaici tolmačiti neznancu ko: učitelj butaste-mu dijaku. Pri tem pa je mahal strasno z rokami, kriča! in sopel ko: lokomotiva : »Vi ste tepec? Ne prekini a j te me ker ste tepe-j ... Vaša časM Kai pa ste ukradli? In koga ste ubili? Sto hudi-čev! Ali ste vi krivi, d& vas Žena vara*5 (Kitaec prfhođnjlfi.) hodna trgovina i I -' i. Šinkovic naši. | K. Soss I Ljubljana I Mesfni trg 19. j fiflUMIlfftOi mm poiil°za mm %M Ul fi S fllU K« A xLM M ZlM !l!IMUIIIIIIllinilMf!|]ll|lll)[]|||M{t|]l]|j||(ll1Min ^Nlfllilisllv w x& jii>iiiiuiii!ii(iiiiiiiiiiiifhlllliii!iiliililili!iiilliii je izborno učii^Vovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbadi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo 99¥rtnarska lola6' o Mraisin. Stalna .zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria". ■ iliL IfCA IAP, LJyDi,JŽi?yT5^, a 1 Telefon 268 GRADIŠĆE 10 Telefon 268 i H Specijalna trgovina vseh pisarniških I I _________ 4252 I ! Najnovejša iznajdba! Brez kvar i en ja blaga kemlčno snaženje in vsakovrstno bdr- Tanje oblek. ANTON BOC 1592 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 ■ Z malim stroškom I Vam napravi ■ najboljšo hrđno! H A JjIllAOlip UDfjjSZBJ flOqfBU Ul 'UBJIUUOJIIJ flOqfBH EJ[ Id Lliibliani i*™** «obbđ o^^v^l i HaroOIa sprefema tndl V^^^ S?Am I ■ „HHROĐIUI RIUIOHIUIH" X^^ $ /^ 1 I I Za odgovore uprave I ffmjta MH V m im gTff p _«« | -^ oglaio,' | I ^ ^h Bbbi bbbi bbb! e^aV H^hi b^bbbbbm bbS ^bbmTE^Ep ^^^bbbi^^Bh aV^BCSaV pjEEai i99l ^^^^^^a^Sr &Qt H I II E ' I I Službe | Mizarski pomoćnik srednjih let. za boljše po« hištvo — želi premeniti službo. — Dopisi pod »Stalno delo/4313« na upravo -aSlov. Naroda. Dobra mlajša kuharica, ki je pripravljena oprav* ljati tuđi nekoliko hišna dela — se i§če k manjši obitelji. Plača dobra. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4293 Instruktor (-ica) čez počitnice za prvi razred realne gimnazije (posebno latinščino in jezike) — se išče za. di* iakinjo v Ljubljani. — Ponudbe pod ^>Prima 4299« na upravo ©Slovens skega >JarodaJaroda« pod »Najemni* na naprej/4318«. Stanovanje z dvema sobama, kuhi* njo in predsobo, 15 mU nut od po^te, v no\i vili, mirno in brez prahu — se odda takoj ali poznes ie. — Ponudbe pod »Pol* letna najemnina'4289« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem opremljeno ali ne* opremi jeno niirno zračno sobo v sredini Ljubljane, po možnosti z domačo hra» no. — Sem miroljubna, velesolidna gospa držav* na uradnica. Ugledne re* ference! — Prijazno ob* vestilo pod: »Državna uradnica 4310« na upravo »Slov. Naroda«. Meblovana soba, event. s hrano v Ljub* ljani — se išče za takoj za dve đifakinji pri dobri družini ali samostojni iz* obraženi dami. Želi se obenem instrukcije za prvi razred realne gimna= zije, nemška konverzaci= ja in strogo nadzorstvo. — Oferte pod »Prvovrst* no/4298« na upravo »SI. Naroda«. Meblovana soba (lepa) se takoj odda so* lidnemu gospodu. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4315 Na Bledu se išče za julij in polovi; co avgusta stanovanje ene velike ali dveh manj* ših sob stremi posteljami ter popolno uporabo kus hinje in posode. Stano* vanje ni p>otreba da bi bilo v mestu, manjša od* daljenost ne moti, a mo* ra imeti vrt na razpolaeo. Želi se brczpogojna bli* žina kopališča. — Točne ponudbe z o/načbo cene poslati na: Linbica Frko^ vić, Zagreb, Mesnička ul. br. 5 II. 4303 I Dopisovanjc | Kako dobiš lahko nevesto? Potom malih oglasov v »Slov. Narodu«! Znanje. Mlada gospodična želi duševnega razgovora s starejsim gospodom. — Dopisi pod »Duša'4312« na upravo »Slov. Nar.«. | Kazno j Dvokolesa, mali motorji, otroški vo=* zički, pne\-matika — po znatno znižanih cenah. — Ceniki franko: prodaja na obroke »Tribuna« F. B. 4. tovarr.a dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* ljana, Karlovska cesta 4. 4140 Snažim, čistim, likam sobe in cei« stanovanja hitro po so» lidnih cenah. — V Tra* pecar, Ljubljana, Mestni trg 3/1. ' 4311 Drva, bukove in hrastove od* padke od parketov do* stavlja po nizki ceni na dom — parna žacja V. Scagnetri v Ljubljani (za gorenjskim kolodvorom). Paprika prinn.i sladka madžarska krt 65 Din, polsladka kg 55 Din, v paketih po 5 kg in več. — Laza Konstan; tino\ić. Subotic*, Senoe ulica 32. 4170 Koze — zajčje, jazbečeve in od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra^ vič, trgovina usnja, Ljnb; l'ana, Sv. Florijana -.ilica št 9 3562 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* i alki na Bledu. — Naro, čila je poslati na »Ate* lie ročnih de!« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774 Veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9 — priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mu la. zobni prašek in pasto »Ka1odont'Elida Ustanovljeno teta 18-^0 — Naročila direkrno aJi s p-isrcdovanjem infor-maciisk?£i biroja »Mir» stan«, Maribor. 359S Tančica za krste, okraski. rnrt*fl$ki čevlji, žepni robei, razni trako* vt, ve^eniiia, čipke, no?a< viče, otrošk* čepiće, 3*j* kanec, moderc, vilic* in veriga, vezalke. pavols, kvačkar.^c D. M. C prej-ea za vezot>j«, lEstik«, podpetiki »Etere«* In razni gumbi vedno i *t* Iiki izberi pri rrrdki -Osvtrlđ Dabefc, Lj'-biU* na, S-.. laJcoba trg It. 9 3V5 | Kenremičninc | Kupiti ali prodati vile, stanovan:ske, trgov* ske in cbrtne hiSe, kmetska poses^va, gra^ ščinc. žage, mline, stavh; ne parcele itd. - ~>D# LDAT' ALI NAJC^- sta novanje, sobe. «.."*"jvske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje lo pototn »Posest«, Realitetne pisarne d. z n r., Ljubljana, Sv. Fc'-j cesta 24. >**■"" 2 stavbni parceli, ena ca. 600 m2 na Pruiah — naprodai. — Nd?-pove uprava »Slovenske« ga. Naroda?. 4309 Predno odhajotev planine, 1 ne pozabite na specijalni zemljevid, katerega dobite v i NARODNI KNJ1GARN:. Ljubljana. ' Prešernovfi ulica šf. 7. i ■ Prometno ItaiOiiiivtoilileU I Kraljevine I Srbov, Hrvatov kn Slovencev I priporoča I Narodna knjigama I Ljubljana — Prešernova ul. 7 I Cena Din 40-—. S poši. Din 43-—. ^-------—---------------------------------------------------------------------------------------------------■—'—^—"—■--------------------------------------------- ^—^, LJUBLJANSKA KREDITiABAKKft ^mmmmm^m^^m^^m^^m^mmmm^mmmt^mmi^mmL ustanovljena 1900 i^a»B^BBM^««i^^^^^^™*^^^»MB™i^»| ndnKka nlaunira Hin 1(1000 flflf)'- Ljubljana - dunajska cesta (v iastni i^i) Poštni ček. račun Ljubljana 10509 I m\\\M gHlUU UIU JU,UUU.UUU podružnice: Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Skupne rezerve nad Dio 10,000.000 - Breace> ceiic> *^a Tzzsiszz? "^^ "owi sad> Tei. štev. 261,413.502,503,504 f Se priporoča za vse v bandno stroko spadajoča dela jlastninaJn tfek »Narodne iiskarne«.