KT /0™% POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI il ■Mfi. O POSBMEZNA SEEVIDKA 125 DIN ^■POLITIKA 1 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Dir, JO.—. v Inozemstvu mesečno Din 15.—* — Uredništvo in upraval Maribor. Ruška cesta 6 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celie Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —- Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki sluiiio v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.59 rii Štev. 1 • riiarlbar, torek, dne 3. januarja 1939 > Leto XIV Razprave na francoskem socialističnem kongresu so mednarodno oomemone Dočim je izredni kongres francoske socialistične stranke skoro soglasno sklenil resolucijo o notranji politiki, so bile dolge in temeljite razprave o zunanji politiki, o vojni in miru in tu se je glasovalo a resoluciji Leona Bluma, ki je dobil večino, in o resoluciji strankinega tajilika Paula Faura. Razpravljanje in glasovanje o teh resolucijah je mnog« važnejšega pomena, kakor bi človek sodil po površnih poročilih, ki so prišla v naše časopisje. Kajti tu se je odločalo o stališču socialistov do vojne. Paul Faure in njegovi pristaši so se postavili na staro stališče, da so socialisti proti vojni sploh, torej tudi proti sodelovanju pri vsaki vojni obrambi, brezpogojno za mir, kakor je dejal Faure na vse ugovore večine: »Treba je brez prestanka, enkrat, dvakrat, dvajsetkrat oznanjati svetu voljo po miru in razorožitvi.« Tudi o letošnjih in nadalie razvijajočih se mednarodnih eapletljajih je reklo to strankino krilo, da ie to le boj med nasičenimi in še nenasičenimi imperializmi, da so to posli francoske, nemške, angleške itd. bur-žuazije in da se zato soc. proletariat ne sme postaviti na nobeno stran in da mora biti v vsakem primeru proti vojni. Leon Blum je nastopil proti temu brezpogojnemu pacifizmu Paula Faura, s katerim sta osebna prijatelja in sodelavca že nad dvajset let. Važen odstavek v Blumovi resoluciji se glasi: »Stranka izjavlja, da bo v celoti in brez pridržkov sodelovala pri obrambi dežele proti vsem napadom in početjem,, ki bi ogrožala nedotakljivost njenega ozemlja, neokrnjenost njene suveronosti in njeno politično neodvisnost. Stranka izjavlja, da je pripravljena v vseh oblikah sodelovati pri mnogovrstnih nalogah, ki jih nalaga varnost Francije.« Ta sklep vsebuje v sebi tudi to, da se 40-urno delo v tovarnah za narodno obrambo lahko podaljša na normalnih 45 ur. Blum je svoje stališče podkrepil v dolgem govoru, v katerem je bistro osvetlil ves mednarodni položaj. Rekel je med drugim: »Vedno sem prihajal na strankine kongrese kot posredovalec imed raznimi predlogi, da so bile sporazumne resolucije sprejete soglasno ali vsaj z velikansko večino glasov. D'anes |pa stopam pred vas s svojim predlogom. ^Zakaj ste opustili svojo tradicionalno riogo v stranki?«, so mi mnogi rekli. ”es, ni moja navada nastopati tako, Ifc WB upsema Delavske zk ormce Vsi predlogi in poročila so bili soglasno j odobreni. Skupščina je trajala pol ure. | V petek, dne 30. m. m. se je ob 13. uri pričela skupščina Delavske zbornice v Ljubljani, ki je trajala samo pol ure. Navzočih je bilo od 60 delegatov 56. Vsa poročila uprave, nov proračun in ostali predlogi so bili brez debate soglasno sprejeti. Predsednik Delavske zbornice s. Jakomin je uvodoma pozdravil navzočega komisarja D. Z. g. dr. Bogataja ter zastopnika banske uprave g. dr. Karlina, ki je skupščino pozdravil v imenu g. bana, nato je poročal, da je med tem letom umrl delegat s. Dvoršak Ivan iz Maribora in pozval navzoče, da se dvignejo raz sedežev v počastitev spomina pokojnika. Po odobritvi dnevnega reda je podal poročilo, ki se glasi: Poročilo tajnika kakor tudi vsa ostala poročila so bila delegatom predložena pismeno. S. Uratnik je v tajniškem poročilu navajal: »Mnogo znakov kaže, da je dosegla pri j nas konjunktura koncem 1. 1938. svoj višek. Naraščanje števila zaposlenih delavcev se je zadnje mesece ustavilo. Podatki o izvozu pa kažejo že na majhno depresijo. Verjetno je, da imamo pričakovati za 1. 1939. tak razvoj. Ni pa povsem sigurno. Naše narodno gospodarstvo se veže vsled zunanje trgovine v veliki meri z igiospodiarstvi držav z močno dirigiranim gjospodar-stvom, kjer se nihanje med konjunkturo, krizo in depresijo ne vrši z ono pravilnostjo, kakor je značilna za povsem svobodna gospodarstva. To utegne vplivati tudi na naše gospodarstvo. Delavska zbornica bo v bližnji bodočnosti posvečala mnogo pažnje študijskemu delu, ki naj prinese v to komplicirano vprašanje več jasnosti. D. Z. je sodelovala pri izdaji publikacij, ki obravnavajo vprašanje poljedelskega delav-1 stva in prikazujejo še neobdelano polje socialne politike. D. Z. je posvetila potrebam socialne zaščite podeželja mnogo pažnje, ker se zaveda, da so socialna vprašanja v mno-gočem nedeljiva enota. Če drugega ne, je podeželje v odnosu do industrijsko-obrtnega delavstva vsaj rezervna armada, ki ogroža delovne trge po mestih s ponudbo odvisne in cenene delovne sile. Namen teh publikacij je, da bi dobili v razmere na našem podeželju več vpogleda in da bi gospodarske in socialne temelje podeželja bolj spoznali. do tega, da bi se izpodbilo sredstvo, ki odreka delavskim zaupnikom zaščito 'baš takrat, ko jo praktično najbolj potrebujejo v zvezi s tarifnimi pokreti. Dobili smo nekaj pravdorekov, iz katerih sledi, da zaupnik uživa zaščito le takrat, ako skoči delavstvu kot stavkokaz v hrbet. To ne more in ne sme obveljati. Uradni dnevi v podeželskih srezih so se vršili 1. 1938. štirje in so rodili lepe uspehe. Zbornica je bila opozorjena preko njih na mnoge socialno-politične potrebe, ki jim bo v bodoče posvetila več pažnje kakor dose-daj.« Blagajniško poročilo je poda blagaj- nik s. Bricelj, poročilo finančne kon- «*>■; * »• r°'°čil°«- je proučevanje rodbinskih gospodarstev, po nančne komisije [proračun zbornice za podatkih, ki jih je zbarala zbornica s pomoč- leto 1939.) pa tov. Režek. Pri točki jo strokovnih organizacij od okrog 500 rod- razno je poročal tov, Kosem O izrednih bin. Ta študija bo dala vpogled v življenj-, p ;h stroških ki SQ nastali za pravn0 ski nivo in zaposlitvene razmere našega in-j v , ' M t dustrijskega obrtnega delavstva. Tudi te j zaščito odpuščenih delavskih zaupni-študije naj bi izšle v teku prihodnjega leta kov in predlagal, da se ti stroški krije-v posebnih publikacuah. D. Z. proučuje, v j j0 jz proračunskega presežka. koliko se lzvaia uredba o minimalnih mez-1 n , £ , . , dah in je zaprosila g. bana, naj bi svojo . Po zaslišanju vseh referatov in spre- uredbo dopolnil in izboljšal. Še važnejša pa jetju predlogov ter odobritvi novega bo naloga, da dela na to, da se bo uredba proračuna, je predsednik s. Jakomin res tudi izvajala. j zak]jučil skupščino Delavske zbornice, Tarifnim vprašanjem Posveča D Z. poseb- k; je b;la najkrajša V dobi obstoja te no ipaznio, kar ]e razvidno iz posebnega po-i . , ... ročila o tarifnih piokrefih in delovnega raz- socialne institucije. meria v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki ga je podal mezdni referent s. Stanko. V pogledu pravne zaščite se omejuje zbornica prvenstveno na zaščito delavskih zaupnikov in na zaščito pred sodišči delavskega zavarovanja. D, X, je zastopala zava-1 . , ,, ,. , ,P„ ™ „ rovance pri sodiščih rudarskega in delav-1 n® prispevkih din 1,650.000, OQ 1 TgOV-skega zavarovanja v številnih primerih, ki skega bolniškega in podpornega dru- Proračun Delavske zbornice. Nov proračun Delavske zbornice znaša din 2,200.000. Po tem proračunu je predvideno, da dobi D. Z. od UOZD so se nanašali na pokojnine, nezgodne rente, hranarino, rodbinske, vdovske in otroške rente itd. Tudi zaščita delavskih zaupnikov •e zavzela radi velikih tarifnih pokretov v lanskem letu velik obseg. Nam je bilo mnogo Nordijske države ostanejo solidarne v obrambi svoje neodvisnosti in miru. Nordijske države, v katerih imajo vpliv socialistične stranke, zro z nezaupanjem v razvoj dogodkov v Evropi. Tudi ob novem letu so njih zunanji ministri podali izjave v smislu nadaljnje solidarnosti. Švedski zunanii minister Sandler je izrazd želio, da b' skupna čuvstva severnih držav dobila konkretnejše oblike v praktičnem sodelovanju. Finski štva in Merkurja din 250.000 in od Bratovskih skladnic din 300.000. Za volitve je v proračunu rezerviran znesek din 300.000. AngleSka delavska stranka proti obvezni vojaški sfuibi Angleži, smatrajo obvezno vojaško službo nezdružljivo s pojmovanjem o svobodi. Na Angleškem se vlada že dalje ča- zunanji minister Erko je poudaril, da kakor so bili v minulem letu. mora miroljubna politika severnih dežel biti obenem aktivna obrambna politika in za ohranitev miru severnih dežel. Norveški zunanji minister Koch je želel, da bi volja ljudstva po ohranitvi | sa tepe za uvedbo obvezne vojaške nuru preprečila v0)no. Danski zunanji službe 0dtod deloma vel}ka vojna minister Munch oa je rekel, da je so-jobrambna pr0paganda. Z ozirom na to propagando se je odbor delavske stranke na svoji zadnji seji odločno izrekel proti sprejemu zakona o uvedbi obvezne vojaške službe. delovanje edino, kar more ohraniti varnost severno evropskih dežel, ker so i zanletljaji v mednarodni oolitiki hujši j Francija — Rim Ne mir za vsako ceno. Francoski veleposlanik v Rimu ie j zaostrila, da je moral ministrski pred- k , ■ ......; c , -f-" nodal v imenu svoje vlade izjavo, da se sednik Daladier svoj odhod na Korziko nr .°.r storim danes. Sestavil sem svoj ( Francija nikakor ne tepe za mir za vsa-: odložiti za 3 dni. Daladier je prišel še-P og. Redigiral sem ga po dolgih ko ceno y Parizu pa se je debata v le v nedeljo, 1. januarja o polnoči v dnevih resnega razmišljanja. Nisem ga' - ................1 v prej nikomur sporočil, z nikomur nisem govoril o njem, nikogar nisem vprašal, kakšno mnenje ima o njem. ! Pred to stvarnostjo ne sme zapirati oči Samo moj podpis nosi ta predlog. Rav-! stranka, ki je bila včeraj na vladi in ki parlamentu glede zunanje politike takoTulon nal sem tako, da se izognem vsemu, kar bi spominjalo na kako zbiranje frakcije . . . Do danes sem užival zaupanje stranke. To je moj ponos in moia radost. To je velika čast, ki mi pa nalaga tudi^ odgovornost in dolžnost. Zato sem se čutil dolžnega, da jasno povem svoje mnenje stranki. Nisem imel pravice molčati.« Nato je našteval svoje boje proti versajskemu miru, proti zasedbi Porurja, za sporazum z demokratično Nemčijo, za kolektivno varnost v okviru zveze narodov itd. Vsi smo soglasno mnenja, da je vojna slaba stvar. V tem nismo mi prav nič izpre-menili svojega mnenja, toda izpreme-nila se je živa stvarnost, ki nas obdaja. bo morda jutri imela oblast v Franciji. Nato je podrobno razložil razmerje nasprotujočih si sil v Evropi in na svetu; tega poročila žal ne moremo prinesti. Potem je dejal: »V tem položaju ne morete izbirati. Vi mislite, da ste mnogo bolj svobodni v tem odločanju, kakor ste v resnici. Ali ne čutite nad seboj pritiska dogodkov? Združiti je treba vse moči ogroženih svobodnih na višku, narodov. Mi smo bili in smo še vedno za splošno razorožitev, pa če je drugi ne marajo izvesti, moramo biti ravno mi v interesu pravičnega miru najmočnejši. S. Grumbach, ki je poleg drugih zagovarjal Blumov predlog, je rekel: Miinchen pomeni kapitulacijo. Reklo se je, da je Miinchen rešil mir, vsaj za nekaj tednov. Ali je treba še enega dokaza, da ni druge alternative, kakor vojna ali kapitulacija. Ali čutite prihajajoče dogodke na vzhodu in na jugu? Vendar ne mislimo, da je vojna nujna. Toda še verjetnejša je vojna, če demokratične države ne pokažejo svoje dejanske moči. Zato mora biti Francija najmočneje oborožena in tehnično Blum s tovariši je odklanjal vsak kompromis pri sestavi resolucije. —> »Stvari so jasne in jasno je treba sklepati.« Večina kongresa je resolucijo sprejela in tako je zdaj obvezna za vso stranko. Poljski Ukrajinci zahtevajo avtonomijo V poljskem sejmu so predlagali u-krajinski poslanci avtonomijo Ukrajine v mejah poljske države. Do konkretnih sklepov pa še ni prišlo, ker nameravajo poljske oblasti najostreje nastopiti proti Ukrajincem. Z ozirom, na volitve v Galiciji je izdal ukraiinski odbor oklic, v katerem je pozval Ukrajince, da se volitev vsekakor udeleže. Zaradi, tega oklica so poliske oblasti zaprle celo vrsto ukrajinskih voditeljev ter tudi prepovedale kongres ukrajinskega prosvetnega društva »Prosvita«, ki bi se bil moral vršiti dne 29. decembra m. 1., češ, da1 ie nevaren miru in redu v državi. V Predomu je obsodil sodni stol šest Ukrajincev zaradi sodelovanja v ukrajinskem gibanju na petnajst let težke ječe. V nreiskovalnem zaporu je pa še nmogn Ukrajincev. Poljska država preživlja težka no-Irania trenja. Vzrok tem trenjem so krivice dvajsetih let. Vsaj nam je še znano, kakšna politična preganjanja je pretrpel poljski narod v zadnjih petnajstih letih. Francova ofenziva v Španiji v luči inozemstva Sedanja Francova ofenziva v Španiji je bila pričela z ozirom na mednarodni položaj. Italija izjavlja, da je v tej oten-zivi nudila zadnjo pomoč. Ofenziva se je pričela tik pred obiskom Chamberlaina in Halifaxa v Rimu. Ker pa Anglija zahteva konec prelivanja krvi v Španiji, je ta ofenziva zadnji poizkus, da Franco izvojuje odločilno zmago. — V primeru, da bi Francova ofenziva ne uspela, zahteva Anglija, da se reši špansko vprašanje na novi podlagi, po kateri ne bo ne zmagovalcev in ne premagancev. Ta angleška izjava napoveduje novo zavlačevanje rešitve španskega vprašanja, ker je rešitev tega vprašanja del sredozemskega vprašanja, ki zanima Italijo, Francijo in Anglijo v največji meri. Napori nacistov v Kataloniji Franco poskuša še vedno izsiliti odločitev. Nacistična ofenziva, ki je pričelaj obronkih Pirenejev, kjer se republi-23. decembra 1938 ob reki Segre, traja, kanci uspešno branijo. Najdalje so prodrli motorizirani odredi Na fronti med Lerido in izlivom Se-italijanskih čet med Lerido in izlivom gre v Ebro so republikanci v proti-reke Segre v Ebro. Utrpeli pa so težke ofenzivi. izgube. Pri Belagueru, ki leži nekako „ , . , , . „ , v sredini nad 100 km dolge fronte, je Bombni naPad nacistov na Barcelono maroška konjenica dosegla le manjše je bil na starega leta dan. Bombe so uspehe. Pri Trempu se bijejo boji na ubile 33 ljudi, 92 pa ranile. Doma Ut si/etu Chamberlain kliče na korajžo pred volitvami Novoletna poslanica konzervativcem. Predsednik angleške vlade Chamber-, prineslo mnogo izkušenj in skrbi, toda lain pravi, da dela za mir. V njegove tudi pozitivne rezultate, med njimi spo-besede verujemo. Nikdar pa Chamber-j razum z Italijo in monakovski pakt. — lain ni povedal, kakšen mir hoče, kako ga hoče organizirati. Morda pojasnjuje njegovo politiko njegova poslanica, ki jo je govoril po radiu konzervativcem. V tej poslanici je rekel, da Anglija ne bo prenehala z oboroževanjem. — Rekel je dalje, da je bilo njegovo prizadevanje vedno, da se odpravijo vsi mogoči vzroki vojne, za boljše medsebojno razumevanje ter obonovitev za- konzervativce tudi, da se pripravijo na upanja med narodi. Minulo leto mu je | bodoče volitve in zmagajo. Minulo leto ne daje povoda za pesimizem glede bodočnosti. Oboroževanje moramo pač še nadaljevati, da bo Anglija v primeru potrebe lahko popolnoma pripravljena za vse obveze. Naša oborožena sila nam omogoči, da vsemu svetu rečemo, da želimo živeti z vsemi narod’ sveta v prijateljstvu in v duhu sporazuma ter dostojnega postopanja, toda ukloniti se nočemo nobeni sili. Chamberlain je ob tej priliki pozval Dr. Hodžera je bil takoj po volitvah radi neuspešne politike (ker tudi sam ni bil izvoljen) izključen iz stranke. Sedaj poročajo lasti, da je dr. .Hodžera odstavil novega predsednika dr. Lukiča in spet sam prevzel vodstvo stranke. j j Nova ureba o pravnih fakultetah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu je bila objavljena v »Službenih novinah«. Trgovinska pogodba med našo državo in Madžarsko je bila za pol leta podaljšana. 48 muslimanskih romarjev iz Bosne in Hercegovine je lansko lelo obiskalo Meko in Meidino. Železniška uprava opozarja vse potujoče občinstvo, naj se za potovanje dovolj toplo o- 'bleče, da se izogne mrazili v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče vselej dobro pregreti. — Potniki morajo računati tudi z raznimi zakasnitvami vlakov, ker je izredno velik mraz zadnje dni povzročil po vsej Evropi motnje želez- j »Iškega prometa, ki vplivajo tudi na točnost domačega, krajevnega prometa. Madžarska izstopi iz Društva narodov. Bolj 1 in bolj se širijo vesti, da tudi Madžarska iz- j stopi iz Društva narodov, Najbrže stori listo' sedanja Češkoslovaška republika. :Demontaža te ustanove, ki ibi lahko imela v mednarodini politiki jako važno posredovalno vlogo rv; po- i nvrjenju sveta, se vrši prav sistematično. — Krive so tega procesa velesile, ki niso vpo- j števale mednarodnih potreb. Največji veleizdajniški proces v Nemčiji s® prične v Berlinu idne 4. januarja. Obtožen je desničarski pisatelj Franc Nikisch in dvajset njegovih tovarišev, češ, da so že pred letom 1933. pripravljali atentate na vodilne osebnosti (Hitlerja, GSbbelsa in Goringa) nacistične stranke. Preiskava je bila .torej težavna, ker je trajala nad pet let. Zaplembo samostanov in podobnih ustanov izvede Nemčija prihodnji mesec. Samostane bodo porabili za šole in muzeje. Atentat na podvoditelja klajpedskih Nemcev. Dne 30. decembra m, I, je nek neizsleden atentator ustrelil podivoditelja klajpedskih Nemcev Christiana Klaussa, ki je bil ožji sodelavec dr. Neumanna. Domneva se, da so atentat organizirali litvanski nacionalisti. Med Poljsko in Gdanskom se je poostril spor radi izgona Židov, poljskih državljanov iz Gdanskega. Poljska vlada je zagrozila, da bo pričela izganjati gdanske ■državljane iz Poljske. Bivši ljudski komisar Krilenko v Moskvi je bil izključen iz komunistične stranke. Med Nemčijo in Zedinjenimi državami se odnošaji niso izboljšali. Po mnenji* nemškega tiska je nemogoče, da bi se odnošaji z Ameriko zboljšali, dokler ameriška vlada služi interesom židostva. Okrog 130 oseb je v Varšavi obolelo za gripo. Japonci bi radi razdvojili Kitalce Podpredsednik Kuomintanga za mir. Francoski proračun sprelet z 372 proti 228 glasovom. Francoski parlament je sprejel državni proračun dne 1. januarja ob pol 1. uri zjutraj, vsled česar je moral podaljšati staro leto na ta način, da so malo pred polnočjo ustavili ure v parlamentu, kajti proračun mora biti sprejet najkasneje do 31. decembra 24. ure vsakega leta. Proračunski dohodki so predvideni na 66.1 milijardo frankov, izdatki pa so za 27 milijonov frankov manjši. Razen rednega proračuna je še izredni proračun v višini 40 milijard frankov, za katerega ni pokritja. Zato bo morala Francija tudi v bodočem letu najemati vsak mesec 3.5 milijard frankov posojjla. V tem pa so velike težave. Proračuni vseh samoupravnih ustanov z državnim proračunom vred znašajo 137 milijard frankov, narodni dohodek pa cenijo na največ 275 milijard frankov. Skupna vsota vseh javnih dolgov pa znaša preko 580 milijard frankov. Podpredsednik Kuomintanga Ven-činvH je priporočil Čangkajšeku, da naj sklene mir z Japonci. Za tem tiči japonska intriga. Japonci se pač trudijo, da bi pridobili posamezne volivne osebnosti kitajskega javnega življenja in jih pripravili do tega, da bi se sklenil mir. Kitajske in japonske izgube Japonci so objavili, da znašajo izgube japonske armade do sredine decembra t. 1. okroglo 50.000 mož, izgube kitajske armade pa 2 milijona mož. Kitajsko uradno poročilo zanika te vesti in pravi, da znašajo japonske izgube 650 tisoč mož, Kitajci pa imajo 580.000 ranjencev in 300.000 mrtvih. Četniška vojna v od Japoncev zasedenih pokrajinah. Japonska poročila priznavajo, da je tri četrtine ozemlja severnih pokrajin, ki so ijih »zasedli« Japonci, v rokah kitajskih četnikov. Ti četniki razpolagajo z ročnimi granatami, strelivom, puškami, revolverji in lahkimi strojnicami, kar vse se izdeluje v kmečkih naseljih teh razsežnih provinc. Ker gospodarijo Japonci v glavnih mestih prokrajin, je prestal dovoz živil s kmetov v mesta. To prihaja zopet v dobro četnikom, ki imajo na ta način zagotovljeno prehrano. zlasti riž, ki je glavna jed Kitajcev. Za izdelavo smodnika tudi ne bodo prišli zlepa v zadrego, saj so Kitajci, kakor znano, izumili smodnik. Opozorilo vsem naročnikom! Radi praznika v petek, dne 6. t. m. bomo združili prihodnji dve številki vsled česar bo izšla številka, ki bi morala iziti v sredo šele v četrtek, številka, ki bi morala iziti v petek pa odpade. Prosimo vse naročnike, da to upošte-1 vajo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. KOLEDAR »DELAVSKE POLITIKE« za leto 1939 smo priložili današnji številki vsem naročnikom našega lista. Nemčija zahteva, da sme imeti toliko volnih ladii kot Anglija Odpoved doslej sklenjenih pogodb. Med Nemčijo in Anglijo je bil 1. 1935. podpisan dogovor o omejevanju pomorskega oboroževanja na podlagi posebnega številčno ugotovljenega razmerja. Nemčija sedaj zahteva revizijo tega dogovora in enakopravnost v pomorskem oboroževanjti. Predvsem zahteva, da sme zgraditi enako število podmornic kot Anglija. Posamezne države posedujejo podmornic: Sovjetska Rusija 160, Italija 74 (v gradnji 24), Francija 75 (v gradnji 10), Anglija 43 fv gradnji 28), Nemčija 38 (v gradnji 18). C. Nordhoff in J. N. Hall: HURRIK AN V vzhodnem delu Tihega oceana, samo par stopinj južne širine oddaljeno od ekvatorja, leži raztresenih v razdalji več sto milj brez števila otokov in otočkov. Oseminsedemdeset koralnih nasipov, obdanih od razpenjenih valov, tvori obrambni jez, ob katerega neprestano buta morje. Mali otoki — Motu imenovani — iz katerih se sestoji ta skupina, so v velikih presledkih kakor nanizani na čereh, ki obdajajo lagune. Vsi mali in veliki, so si podobni drug drugemu, nobeden izmed njh ne predstavlja več kot ozek pas zemlje, ki je komaj četrt milje široka in štrli le nekaj čevljev iznad morske gladine, vedno v nevarnosti, da se zdaj pa zdaj zgrnejo valovi nad njo in jo pogoltnejo. Nikjer na vsem svetu je ni skupine otokov, ki bi bila tako zelo oddaljena od suhe zemlje, kot je ta. Prebivalci teh otokov so Pollnezijci, ljudje veselega značaja, ki je lasten njihovi rasi. Živeč v vedni nevarnosti in neprestano ogroženi od morja, so postali ti ljudje odporni in junaški. Drzni so, pa vendar kakor zasenčeni od tihe bojazni, kot vsi ljudje, ki žive tesno ob bregovih morja. Nihče ne pozna tako kot oni miru in lepote oceana ob dnevih, ko je dobre volje; nobeden pa tudi ne njegovega neusmiljenega, strahotno divjega razsajanja, kadar nastopi proti človeku v svojem slepem sovraštvu, kot neizprosni protivnik... Domačini nazivajo te napol poplavljene koščke zemlje, ki so njihova domovina, s skupnim Imenom Tuamotu: otoki daljnjega morja. Geografi, ljudje, ki se pečajo z zemljepisjem in nekaj belcev so edini obiskovalci teh otokov, ki jih označujejo kot Nizki ali Nevarni Arhipel. Nekega dne v oktobru, pozno popoldne, je priplula skozi propust na zapadnem delu, otoka Manu-kura dvojadrnica, ladja širokega trupa, devetdesetih ton. čije moštvo so bili domačini. Iz načina, kako je ladja krmarja med koralnimi nasipi, se je videlo, da je tudi kapitan Polinezijec, ki pozna okolico. Čim je ladja priplula do ozkega propusta, je zvila jadra, in ko se je bližala vzhodno od propusta ležečemu dve milji dolgemu otočku, je deloval stroj samo še s polovično hitrostjo. Četrt ure nato je dvojambor-nik zmanjšal svojo brzino še bolj in se je nazadnje zasidral ob koncu nekega razpadlega, iz koralnih plošč sestoječega rta. Sapa, ki je proti večeru popustila, je sedaj popolnoma prenehala. Stemnilo se je in na nebu so zasvetile zvezde južnega neba. Ladja je ležala nepremično; niti škripanja kakega vesla ni bilo čuti. Dva moža sta sedela na palubi; njiju obraza sta se jasno odražala v svitu svetilke, ki je bila pritrjena na signalnem drogu. Povečerjala sta in nato vsak v svoje misli zatopljena gledala po morski gladini, na kateri se je zrcalilo zvezdnato nebo. Doktor Kersaint je bil že nad petnajst let uradni zdravnik Tuamotu otočja. Bretonec, ki je imel polovico življenja za seboj, majhen, nekoliko debelušen, toda zelo okreten in živahen, s kratko pristriženo brado. Njegova pleša se je svetlikala v svitu luči; modre oči so zrle ljubeznivo in pametno izza zlatoobrobljenih očal. Njegov spremljevalec, Ver-nier, je bil še mlad, vitek mož. nikakor ne preko trideset let; bledega in suhega obraza, raz katerega se je odražala nekoliko v melanholijo prehajajoča občutljivost. Nenadoma je pretrgalo tišino ostro škripanje na čolnu pritrjenih rogovil za nameščanje vesel; z ladje so spustili čoln. Takoj nato se je pojavil kapitan, na sebi je imel samo predpasnik ovit okoli ledij, stopil je naprej, da ga je oblila luč in nagovoril zdravnika Kersainta v jeziku domačinov. »Ljudje pojdejo na Motu Tonga, tam onostran lagune, na nočni ribolov.« je izjavil. »Proti jutru bodo nazaj. Ali vas ne bi veselilo, da jih spremljate?« 1 Vernier je odkimal. »Nocoj ne, doktor. Zahvalite se mu v mojem imenu. Tu sedim tako prijetno, da sc mi nikakor ne da vstati.« Kersaint je govoril nekaj trenutkov s kapitanom, ki je takoj nato pokimal svojima potnikoma, splezal preko krova v Čoln. zgrabil za dolgo krmilno napravo, med tern ko so štirje izmed ladijskega moštva zarezali z vesli v morsko gladino, čoln sC Je odmaknil od ladje in počasi izginil v poltem) zvezdnate noči. Moža sta mu molče sledila z očmi, dokler ni utihnilo škripanje rogovil na čolnu, v katerih so Se obračala vesla. »Sijajno izgloda vaš kapitan," je končno pripomnil Vernier. »Mora že biti dobre rase. Sigurnost, s kakršno krmari ladjo, mi je všeč. Tudi svoje ljudi sijajno obvlada, saj kar nekako čutijo, kaj hoče od njih!«- (Dalje prihodnllc) 2g> našCU Ucajcv Iz CeSkoslovaSke »Narodni Prače« izšla. Za noivo leto je izšel •nov dnevnik češkega delovnega ljudstva »Narodni Prače«, ki bo izhajal kot naslednik »Prava Lidu« dvakrat dnevno in bo tolmačil j program nove stranke »Narodne stranke dela«. Za prvo številko je napisal uvodnik predsednik te stranke, poslanec F. Ham.pl. »Pravo Lidu« je z 31. decembrom prenehalo izhajati. Ustanovljeno je bilo pred 47. leti kot glasilo takrat še skromne skupine čeških social-demo-kratov. Izhajanje lista je prijavil politični oblasti dne 11. aprila 1893 mlinarski delavec Ladislav Pavel. »Brez časopisov ni življenja«. Socialistični dnevnik »Nova doba« v Plznu poroča v 'božični številki pod gornjim naslovom, da v nasprotju z drugimi časopisi tudi v tem kritičnem času češkega naroda ni izgubila naroč- j -nikov, ampak je njih število celo porastlo. — List poziva čitatelje, da se zlasti za novo leto potrudijo z agitacijo, ker narod ravno sedaj rabi kakor zdravega zraka tudi dobrih časo-■pisiov, ki so glavni del ljudskega življenja in narodne časii. Če bi ljudje čitali samo dostojne in zvest« časopise, pravi članek »Nove Dobe«, bi se ?ri nas tudi v teh težkih časih bolje živelo. — * i 1 • Poskusi za spravo med Čehi in Slovaki. Iz Bratislave poročajo: Prezident dr. Haoha se jel v Tatrarski Lomnici na poslovilnem banketu dotaknil v Svojem govoru razmerja med Čehi j in Slovaki, češ, da je zadnji čas za zbližanje in sprJV‘0 med obema narodbma, ki ju je odtujilo le tisočletno ločeno bivanje. Oba naroda pa toiata toliko skupnih interesov, da jima je zajaflčena boljša bodočnost le v složnem sodelovanju v skupni državi. Predsednik slovaške vlade Sidor je mato odgovoril, da se strinja s pozivom prezidenta in da Slovaki itak nočejo drugega, kakor biti samostojni gospodarji na svoji zemlji. Nezadovoljnost v madžarskih zasedenih krajih postaja vedno večja, ker raste draginja, j ki zadeva predvsem srednje in delavske sloje, j Ponavljajo se demonstracije, pri katerih ljudje vzklikajo: »Všecko draze — pojdimo k Praze« | in podobno. 60 letnica posl. dr. Patejdla, V Pragi je sla-1 vil v polni duševni in telesni svežosti znani1 -vodja češkoslovaških l^gijonarjev, poslanec j dr. Patejdl svojo 60 letnico rojstva. Dr. PatejdI je bil vsa leta po prevratu poslanec narodno-socialistične stranke, a je sedaj po njeni likvidaciji pristopil z večjim številom tovarišev v »Narodno stranko dela«, kjer je podpredsednik, medtem ko se je večina narodnih socialistov priklopila vladni stranki Narodne zveze. LJUBLJANA Gospodarska tragedija v industriji doigrana? Ljubljanskih strojnih tovarn in livarn ni več. CELJE Izguba Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, ki so nastale povojni in iz tovarn Tonnies, Samassa in Žabkar, je nov udarec za industrijo v Sloveniji in tudi za delavstvo. Do 400 rodbin je ob kruh. Poleg demontaže drugih industrij, ki se vrše in še napovedujejo, pomenijo za Slovenijo jako pasivno postavko. Kakor vemo, mora Slovenija s svojim industrijskim delom nadomestiti to, kar ji primanjkuje na pridelkih za preživljanje. Razumljivo je, da centralne oblasti selijo orožno industrijo bolj v sredino države, toda gospodar-skopolitični zakon zahteva, da se v tem primeru pri nas ustanavlja druga industrija, ki bi to izgubo nadomestila. Doslej se pa to ne vrši, zlasti ne, ker ima industrija v južnih krajih večje naravne in druge ugodnosti. Usoda Strojnih tovarn je bila zapečatena v četrtek, dne 29. m. m., ko se je izvršila javna dražba vseh objektov velikega podjetja, ne da bi kdo mislil na obnovitev tovarne. Vse imetje je bilo cenjeno na 13,074.168 din. zdraženo pa je bilo na 8,800.000 din. Med dražitelji sta bili Ljubljanska kreditna banka in Javna skladišča. Javna skladišča so tudi vse tri komplekse zdražila in kupila. Kaj bodo napravila Javna skladišča z zdraženo imovino, še ni znano. Neverjetno pa je, da bi obnovila tovarne. V Jugoslaviji te vrste industrije še nikakor ni preveč in bi se bila tovarna ob dobri volji in potrebni investiciji prav lahko vzdrževala. Ce se to ni zgodilo, je krivo premajhen interes na ohranitvi te velevažne industrije pri nas, ki je bila ena najvzornejših in tudi najsposobnejših, kolikor ni zamudila v zadnjih letih modernizacije. j V teh tovarnah je bil naložen samo domači kapital. Tuji kapital se pa za tovarne ni inte- i siral, ker ve, da industrija • v obmejnem kraju ni dovolj vpoštevana pri naročilih iz notranjosti. S tovarnami in livarnami je torej Ljubljana zopet izgubila vir zaslužka, zavod, ki je j vzgajal najboljše specialiste v kovinasti stro- j , ki. Zmanjšal se je s tem naš gospodarski do- i hodek. Tako gredo v izgubo milijoni in mili- j ! joni, čez nekaj let pa ne bomo imeli nobenih; prebitkov, morda niti toliko ne, da bi kupili; tistih 7000 ton pšenice, ki jo nujno rabimo za : I življenje ter jo moramo kupovati ' i in jo | ! uvažati v Slovenijo. j Majhna gospodarska izguba se še kako nadomesti, toda izgube, kakor so Strojne tovar-| he, redukcija monopolne tovarne, Samotne tovarne, steklarn itd., to so ogromne izgube, ki I nas vedejo polagoma v največje siromaštvo, i Škoda je tudi za nadarjeno in marljivo delav-| stvo v Sloveniji, ki se mu s tem onemogoča | življenje in specializiranje v tej ali oni stroki. Delavsko Silvestrovanje. Kakor vsako leto smo se tudi to pot poslavljali socialisti od starega leta v dvorani Delavske zbornice, kjer je Strokovna komisija z »Zarjo« in »Vzajemnostjo« priredila Silvestrovo veselico. Bilo Je prav! prijetno razpoloženje. Polnočna' aligo-rija je bila zelo posrečena, da smo stopili v novo leto, s pogumom, da prenesemo vse težave. Potrdila za polovično vstopnino v narodno gledališče se tudi letos dobe pri Strokovni komisiji in v knjižnici Delavske zbornice. Starokatoliki napredujejo. 'Lani je prestopilo v Ljubljani v starokatoliško cerkev 275 ljudi, tako da je zdaj starokatolikov že čez 1500. Ustavilo pa se je prestopanje v muslimansko vero. Vsi ti mestopi so navadno zvezani z ženitvami in ločitvami. MARIBOR HURRIKAN je orkan, ki divja s tako silo. kakršne pri nas niti zdaleka ne doseže najstrašnejši vihar. Vrtinčasti vihar, hurrikan. kot ga imenujejo domačini, se po/avlju oh ekvatorju in dirja Z blazno hitrostjo čez oceane, otoke in suho-zemm' pokrajine, po več ur. pa tudi po več dni dolgo; odnaša strehe s hiš. pometa cele naselbine s površja zemlje, ruje drevesa in uničuje prostrane gozdove. Tak vihar je zajel majhen otok v Tihem oceanu. Prebivalce popade groza. I)a bi utekli se vzpeimio ljudje na palme in privezujejo tw njih debla. Hurrikan pa izruje palme in jih pomeče z ljudmi vred v ocean. Otok zagrnejo valovi. Veliko ljudi se zateče v cerkev. Va-lovi odplavijo cerkev in ljudi v morje. Ipcd ljudmi, ki so se oprijeli in navezali na velito deblo, ki Ka zibljejo valovi razburkanega morja, sedi tudi mlad domačin, ki ga preganja guverner otočja radi njegovih podvigov za svobodo. Na tem drevesu išče rešitve tildi zena guvernerja. Le pameti, previdnosti i„ odločnosti mladega domačina se imajo bro-c!rnhJal'Vl,liti' da i'l‘ ne Pogoltne morje, btruaoten dogodek reši mladeniča pred ječo. aa se stne vrniti na otok. k svoji ženi, kamor le bit utekei iz zapora. Guverner mu podari svobodo v zahvalo. d'a mu je rešil ženo gotove smrti y valovih oceana. o te vsebino romana »hurrikan«, Ea- Sl)isala dva ameriška pisatelja C. mžrnmnJL1 N' Ma!l- Imenovana živita na ' priukF m otoku Haitiju in so jima ziin-h,,"1' otočju Tihega oceana kot malo ‘-lesti n" !v napet, poln izrednih dogodil 'posameznihie„in.ll’resantna povezanost uso- Danes smo pričeli priobčevati roman »HURRikan«. Naročite si »Delavsko Politiko«! Roman bo zlasti zadovoljil ženc" Pomožna akcija mariborske občine, ki je organizirana letos prvič na davčni podlagi, ima v to svrho na razpolago 809 600 din. Ta znesek bo zadostoval za zaposlitev brezposelnih in njihove skromne mezde. Pri teh mezdah pa seveda ni mogoče, da bi si človek prihranil kaj za obleko, zato bi bila dolžnost oomožne akcije, da se pobriga tudi za to, kako so' ljudje oblečeni in če sploh imajo kaj obleči. Ni prav, da morajo mnogi hoditi strgani sredi zime in to kljub temu, da delajo. Silvestrovanje. Slovo Mariborčanov od starega leta je bilo tudi to pot mnogo mani hrupno kot nonrej nekoč. Prireditve niso bile najbolje obiskane in mnogi gostilniški in kavarniški lokali so — skoro bi rekel — zevali praznote. Na ulicah ni bilo videti preveč gugajočih se postav in tudi vrišča in petja, ki je nekoč polnilo ulice mesta na ta večer in pozno v jutro, ni bilo čuti. Časi so resni, draginja večja kot pred leti, zaslužek manjši, za- to ne ostane za zabavo nič. nedostaje pa tudi veselja. K omejitvi veseljačenja pa pripomore tudi šport, ki privlačuje mladino iz mesta v naravo. S tem pa se tudi seli silvestrovanje iz mestnih gostiln in prireditvenih lokalov na obronke Pohorja in razne planinske postojanke. Pojemajoče zanimanje za ples. Prireditelji raznih plesnih tečajev in plesni učitelji tožijo, da zelo naglo opada interes za plesne šole in tečaje. Odkar se mladi ljudje oklepajo zimskega športa postajajo plesne dvorane vse bolj prazne. Poprej nekoč so sprejemali v plesne tečaje samo mladino od 17. leta dalje, sedaj pa imajo doston tudi mlajši in se nad tem nihče več ne spodtika. Topel dan je bil 1. januar v Mariboru. Sonce in jug sta topila sneg v dopoldanskih urah, popoldne na se je zopet pooblačilo. Lepo vreme dopoldne je privabilo množice Mariborčanov na promenado. Odgovor klevetnikom »Slovenec« od 29. decembra m. 1. Je I pod rubriko »Trbovlje« priobčil članek I zakaj trboveljski rudarji niso dobili božičnice. V tem pamfletu, čigar vse- < bino tvori laž in podla demagogija, vale gospodje vso krivdo, ker niso rudarji dobili božičnice, na marksiste, odnosno na strokovno organizacijo »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Nam po naši vesti in prepričanju ni potrebno, da na to odgovarjamo. Niti nam tega ni potreba radi rudarjev. Če kljub temu podamo nekaj opazk, potem samo radi tega, ker hočemo zaplot-1 njaškim mazačem povedati: 1. Marksisti niso in ne bodo nikdar sklepali kolektivnih pogodb na tak način kot se je sklenila v Borskem rudniku v septembru m. 1. 2. Dokler bodo marksisti v vodstvu sedanje ZRJ imeli čast in dolžnost zastopati interese rudarskega delavstva, bodo to delali tako, da jih ne bo sram iti med rudarje. Zato, le lažite in obrekujte kolikor morete, ker imate monopol za to, a poštenih zavednih rudarjev s tem ne boste pridobili! Zavedni rudarji. Delavski pravni svetovalec Ali sl 2« ooravnal naroi. nlitoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost I Popravila v stanovanju in plačilo stanarine Celje Vprašanje: Skregal sem se s podjetni-govorila, da bom izdatke za popravila, ki sem jih imela v stanovanju odtegovala vsak mesec pri plačilu stanarine. To sem tudi storila, kljub temu me je delodajalec sedaj tožil radi plačila ostanka najemnine. K razpravi je tožnik prišel prepozno in je sodnik že zavrnil tožbo ter ga obsodil na plačilo stroškov radi zamude. Jaz sem . odšla domov, čez kake pol ure pa me je orišel sodni sluga iskat domov ter sem se vrnila na sodišče, kjer sem že našla nasprotnika kakor' tudi njegovega in mojega zastopnika, ki so se nekaj pogajali. Nekaj časa pozneje je bila nova razprava, pri kateri ml je bilo rečeno, da Ijoiii prejela sodbo pismeno. Sodbe nisem prejela, pač pa je sedaj prišel v hišo izvršilni organ, ki je zarubil šivalni stroj last moje hčere, kar sem mu tudi povedala. Ali je bil ves ta postopek pravilen in kaj naj ukrenem? Odgovor: Ako je šivalni stroj last Vaše hčere naj ta takoj pozove nasprotnika, da izvršbo nanj ustavi in če je ne 1» hotel ustaviti, naj vloži takoj proti njemu izločitveno tožbo, vsekakor še preden se bo izvršila prodaja. Ako Ima Vaša hčerka priče, da je stroj njen bo morala s tožbo uspeti. Kar se pa tiče dejstva, da je bil najprej Vaš nasprotnik obso- jen, ker ni prišel k razpravi odnosno je bila njegova tožba zavrnjena, potem pa se je ta stvar tako zasukala, da ste bili končno obsojeni Vi. Vam zadeve ne moremo zadovoljivo pojasniti, ker ne poznamo sodnih spisov. Iz-gleda pa, da je nasprotnik radi zamude prve razprave predlagal postavitev v prejšnji stan in da je s tem predlogom uspel ter je sodnik potem Vas obsodil, ker je očividno verjel tožnikovim trditvam, ne pa Vašim. Ker ste imeli v pravdi zastopnika je najbolje, da se informirate pri njem. Mezda za čas bolezni (Volčji potok) Vprašanje: Skredal sem se s podjetnikom, kjer sem bil uslužben in sem šel še isti dan k zdravniku, ki me je spoznal za bolnega. Ali imam pravico zahtevati od .podjetnika bolniško mezdo za pet dni? Odgovor: Če Vas je podjetnik utemeljeno odpustil, potem je Vaše službeno razmerje tisti trenutek prenehalo itiv nimate pravice zahtevati bolniške mezde. Če pa odpust ni bil utemeljen imate itak pravico zahtevati mezdo za 14-dnevno odpovedno dobo. Bolniška mezda Vam pripada le takrat, če je šlo za navaden kreg in ne za odpust. Obnovita tožba (Velika Nedelja) Vprašanje: Svoj čas sem se tožil s svojo materjo, pa sem se nato poravnal na »Kako daleč sega zaščita zaupnikov?« O tem važnem vprašanju vseh delavskih in na-meščenskih zaupnikov in s tem vseh delojemalcev bo predaval v nedeljo, dne 8. januarja ob 9. uri predpoldne v dvorani Delavske zbornice s. dr. Avg. Reisman iz Maribora. Nato s« bo vršila okrožna konferenca Krajevnega med-strokovnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi vzgojnega in propagandnega odseka za naše strokovne in kulturne organizacije. Na to važno konferenco in predavanje so vabljene tudi vse kulturne in strokovne organizacije iz okolice. Želeti pa je, da se je udeleži vsak zaveden sodrug in so-družica. »Vzajemnost« se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so prispevali v denarju ali blagu in s tem omogočili, da je prireditev na Silvestrovo lepo izpadla ter prinesla društvu gmotnih sredstev, ki so potrebna za izvajanje kulturnega programa. Govorniški tečaj. V četrtek 5. t. m. bo ob 29. uri v »Delavski zbornici« pričetek tečaja govorniške šole, funkcionarje in dopisnike. Na ta tečaj .opozarjamo vse, ki se žele izobraziti za udejstvovanje v delavskem strokovnem, kulturnem in javnem življenju. Po tem roku se ne bo sprejemalo novih tečajnikov. Žepni delavski koledar za leto 1939 se dobi v tajništvu KMO v Delavski zbornici. Opozarjamo zaupnike in funkcionarje, ker je število koledarjev majhno, da si ga takoj nabavijo. Amnestirana tiskovna tožba. V Celju so se zadnje mesece širili pozivi na strmenje slovenskega narodnega gospodarstva, kii bi se naj usmerilo po vzgledu Čehov, da nas ne bi še naprej izrabljali tuji elementi, si iz naših sredstev kupičili kapital in potem ravno s tem zopet nas tlačili ter preganjali delovno ljudstvo. O tem gospodarskem pokretu Celjanov je pisala že tudi »Tagespošta«, kakor je svoj-čas poročala »Delavska Politika«. Gotov) ljudje ,pa so mislili, da je takšno delovanje celjskih domačinov kaznivo in so zato vložili celo ovadbe na Državno tožilstvo, ki pa je prijave odložilo po § 96 k. p., češ da ni osnove za pregon denunciranih oseb. Advokat dr. Riebl pa je vložil nato proti koncipijentu F. K. in še nekaterim drugim osebam pri okrožnem kot tiskovnem sodišču v Celju zasebno tožbo po zakonu o tisku in se v tej tožbi skliceval, da je državno tožilstvo njegovo prijavo zoper neznane storilce zavrnilo, da pa je pri policiji Zvedel za prave razširjevalce tiskovin, v katerih so bili baje nekateri Celjani, med njimi tudi dr. Riebl označeni kot »izdajalci«. Tiskovno sodišče je uvedlo dokazno postopanje in zasliševalo predlagane priče. Predno je prišlo do razprave, je bilo postopanje v tej tiskovni tožbi ukinjeno, ker so vsled amnestije 1. decembra 1938 vsi tiskovni prestopki amne-stirani. Vzporedno s .postopkom v tej tiskovni tožbi sta bila koncem novembra t. 1. aretirana potom policije dva koncipijenta, in oddana v zapore okrožnega sodišča, koder pa sta bila že naslednji dan po intervenciji Advokatske zbornice v Ljubljani izpuščena. Prizadeta koncipijenta sta nato vložila pritožbo na okrožno sodišče s predlogom, da se razveljavi odredba predstojništva mestne policije, s katero se je odredila proti njima preiskava stanovanja in osebe, odredbo, s katero sta bila pridržana v policijskem zaporu in da se jima vrnejo zaplenjene stvari. Okrožno sodišče je zahtevalo, da policija pribavi in izroči vse spise v tej zadevi » « - . • > *' speči. Srečno in veselo Novo leto Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah želi vsem svojim članom in nameščencem oddajališč, restavracij in kina, ku-povalcent v svojih zadružnih oddajaiiščili, obiskovalcem gostiln in kina, vsem sodelavcem, hranilcem in poslovnim prijateljem mnogo SOLIDARNOSTI, ZAVEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DUHA tudi pri delu v NOVEM LETU. — Le na ta način bomo v ZDRUŽENJU imeli MOC in dosegli USPEHE. Za moč nam jamčijo naša zadružna oddajališča, ki so: na Savi, Jesenicah. Borovljah, Koroški Beli, Dobravi, v Sp. Gorjah in Mojstrani; restavraciji, obedovalnice, tujske sobe, zadružni dvorani na Jesenicah-Fužinah (Savi) v Delavskem domu Cankarjeva 3 (nasproti tovarne) In na ! Slovenskem Javorniku (pri Konjiču) nasproti tovarne in kino »RADIO«, vodilni kinematograf na Jesenicah in okolici z najmodernejšo zvočno aparaturo. Najboljši in najizbranejši filmi. Nadzorstvo Načelstvo IVAN ČERNE splošno in modno krojaštvo SL. JAVORNIK 180 MILAN LEVIČNIK urar in zlatar Gosposvetska 12 JESENICE Vsem .cenj. gostom in prijateljem želita srečno in veselo novo leto ROZI in JOŽE KALTNEKAR poslovodji Restavracija„Delavski domk4 JESENICE Mg. ph. Koželj Ivo lekarna JESENICE JANKO BOGATAJ modna trgovina JESENICE Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem JOŽE KALTNEKAR Prešernova 7 JESENICE DEŽMAN FRANC restavracija SLOV. JAVORNIK - KOROŠKA BELA IVAN BEDENE splošno krojaštvo SL. JAVORNIK 66 Vsem fantom, ki so srečno prejadrali in in vztrajali tudi v letu 1938 želi FANTOVSKI KLUB JESENICE RANT ZDRAVKO urarstvo in trafika Cankarjeva ul. 1 JESENICE JOŽE MIHELAČ splošno krojaštvo JESENICE JOŽE KOŠIR obleke, perilo, klobuki JESENICE TINE in TiNICA ZUPANOVA poslovodji v gostilni »Pri konjiču« SL. JAVORNIK Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico r. z. z o. z. Del. dom JESENICE-FUŽINE (Sava) sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ANTON NIKOLAVČIČ kolodvorski trafikant JESENICE GOR. HERMAN gostilna in mesarija JESENICE J. PUČKO zastopstvo Philips Radio JESENICE Vsem svojim gostom in prijateljem želim srečno iti veselo novo leto ANTE MARAŠOVIČ gostilničar JESENICE Vsem cenj. gostom in prijateljem želita srečno in veselo novo leto Janko in Antonija Mulej gostilna in prenočišče SL. JAVORNIK 216 Petkoš Ivan obl. konc. tesarski mojster Obrtniška ul. 28 JESENICE Izvršuje vsa dela točno, solidno iti po zmernih cenah po lastnih iti danili načrtih Ivan in Ivanka Gogala trgovina in krojaštvo JESENICE želita vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto in se priporočata za v bodoče. 7« komortil IzdtU bi urejalo Ašolt Jelen v Mmriberm. — Titko: Lludtka tiskarna, 4. d. * Maribora, predstafitell Viktor Erien » Maribora.