NO. s O/l'Ul—HO AMOUCAN IN SMIUf (M LANGUAGE GWX National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 13, 1969 ŽIOV6NIAN MORNING N€WSPAP«& STEV. LXVII — VOL. LXVII Par novic in podatkov o SFRJ v začetku leta BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je v izjavi za novo leto za radio in televizijo poudarjal Potrebo po mednarodnem sodelovanju na temelju medsebojne-Ro spoštovanja in enakosti držav ter nevmešavanja v notranje zapove. Govoril je o pripravah za sestanek poglavarjev neopredeljenih držav. V notranjem oziru je omenil stabilizacijo cen in dinarja, trdil, da je moderniziranih že 60f/, tovarn, da pa je treba poskrbeti še za modernizacijo ostalih, predno bi se lotili gradnje kakih novih. * Ob začetku letošnjega leta je imela SFRJ 20,257,000 prebivalcev, lanski prirastek je bil nekaj eez 200,000, nekaj manj kot prejšnja leta, ker je število rojstev bilo nekaj manjše — povprečno Novi grobovi Louis Perne Sr. Po kratki bolezni je umrl 85 let stari Louis Perne Sr. s 1095 Addison Rd., rojen v Tacnu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1909, mož Emme, roj. Giovantti v Trstu, od koder je prišla v ZDA 1. 1939 in se poročila s pokojnim 1949, oče Mary Polis, Ann Juranko, Frances Polis, Louisa Jr., brat Mary Osterman, Ane Princ (obe v Jug.) in pok. Agnes DelBelio (Rim),5-krat stari oče in 5-krat praoče. Pogreb je danes zjutraj ob osmih iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Pryatel V petek zvečer je v Euclid General bolnišnici umrla Mary Pryatel z 27631 Fullerwood Dr., poprej 40 let s 1401 E. 53 St., stara 68 let, rojena v vasi na tisoč prebivalcev. Največ-jSveti Križ, od koder je prišla ie je število rojstev na Kosovu!pred 55 leti. Umrli v družini so mož Louis 1. 1967 27, v Macedoniji 35.8, v Hercego-vmi 23.2 in v Črni gori 20.3; v Sloveniji je 17.4, najnižje je v V°jvodini 13.8. ♦ Bo uradnih podatkih je indu-sUijska produkcija lani porastla Za 67' . narodni dohodek za 5%, Povprečna delavčeva produktivnost za 7%, osebni dohodek pa Za 4, • * Jugoslavija .)G izvozila lani za ’274,000,000 blaga, nekako isto v letu 1967. Izvoz industrij-ega blaga je porastel, izvoz po-Jedeiskih in živinorejskih produktov pa padel za 20(/-, največ Zaradi zapore uvoza v Skupni trg. Uvozili so lani skupno za $1.760,000,000. Primanjkljaj 486 bilijonov dolarjev v zunanji trgovinski bilanci je krit v glavam z donosom tujskega prome-ta ir> z denarjem, ki ga pošiljajo domov jugoslovanski delavci v ^ahodni Nemčiji in drugod na Zahodu. * v ^ Jugoslaviji so imeli ob za-eetku leta 3.2 milijone radijskih sPrejemnikov in 1,240,000 televi-^orjev (24% več kot v začetku leta 1968). in brat Jacob Kolman. Zapušča sinova Edvvarda G. in Roberta L., 5 vnukov, sestre Lucy Snyder, Jean Snyder, Paulino Kolman, Sophio McFadden (Beaverton, Ore.), Roso Kolman ter brata Vincenta in Josepha Kolman. Bila je članica Oak Grove W.O.W. in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče All Souls. Frank Kosmerlj Pravosodno tajništvo proti a vini industriji Pravosodno tajništvo je vložilo tožbo proti avtomobilskim družbam, ki da so po dogovoru zavlačevale namestitev naprav za čistočo zraka. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je pravosodno tajništvo vložilo v Los Angelesu v Kaliforniji tožbo proti štirim velikim družbam avtomobilske industrije, ki jih dolži, da so po dogovoru in načrtno zavlačevale izdelavo in namestitev na avtomobile naprave, ki naj bi varovale zrak pred onesnaženjem z izpušnimi plini in drugim. Tožba navaja, da so se omenjene družbe vsaj leta 1953 dogovorile o tem, kar je v nasprotju s Sherman Antitrust zakonom. Tožene 90 General Motors, Ford, Chrysler in American Motors. Po dogovoru so zavlačevale izdelavo potrebnih naprav, pa tudi njihovo namestitev na avtomobile. Leta 1965 so le pod pritiskom namestile posebne anti-polucijske naprave na izpušne cevi avtomobilov letnika 1966, ko so preje kalifornijskim oblastem sporočile, da je to nemogoče storiti pred letom 1967. Avomobilska industrija seveda navedbe tožbe odločno zavrača in izjavlja, da je bil dogovor iz leta 1953 dosežen le za sodelovanje za čim hitrejšo dosego cilja. V kolikor se je izdelava in namestitev omenjenih naprav na motornih vozilih zitv^ekla, je Včeraj je umrl v' Polyclinic tega bolj kriva zvezna vlada kot bolnici 72 let stari Frank Kos- avtomobilska industrija. merlj s 17932 Neff Rd., rojen v o_____ Malem logu v fari Loški potok, Ruski protest zavrnjen od koder je prišel v ZDA 1. 1913, | WASHINGTON, D.C. — Zdru-mož Louise, roj. Hiti, oče Mrs. žene države so zavrnile sovjet-William Masterson, Mrs. James ski protest proti ameriškim vo- sr hanoi je zavrnil nov MakaS šadsn kmm WASHINGTON, D.C. — V našem senatu ni noben odbor tako imeniten kot odbor za zunanjo politiko. Važnost mu namreč daje ustava, ki predvideva, da mora predsednik voditi zunanjo politiko s “pristani om” senata. O pristanku senata dejansko odloča senatni odbor za zunanjo politiko. Za mesto v odboru se rad poteguje vsak senator. Odbor je imel 19 članov, letos je bilo prostih kar 5 mest. Boj zanje je bil zelo živahen, ni pa dosegel svojega cilja. Odborovemu predsedniku Ful-brightu se je namreč posrečilo uresničiti staro željo, da odbor zmanjša na 15 članov. Zmeraj trdi, da je 19 članov preveč in da je med njimi težko doseči večino pri glasovanju. Senat je letos pristal na njegovo stališče in znižal število članov na 15 na splošno razočaranje posameznih kandidatov. Tako je ostalo prazno le eno mesto.. Pri 15 članih jih odpade na demokrate 9, na republikance pa 6. Šesto mesto je prazno in ga bo najbrže dobil republikanski njujorški senator Javits. Na demokratski strani niso pričakovali sprememb, pa jih je sprožil nepričakovani odstop iz odbora znanega seratorja Mc-Carthyja, ki se je potegoval na demokratski konvenciji za kandidata za predsednica. Mu je spodletelo in mož je ;.elo užaljen. Zato je odstopil in vAo prepu- Jedro spora se vrti o tem, ali naj bo razširjena konferenca “dvostranska”, kar trdita Washington in Saigon, ali pa “štiristranska”, kar zahtevata Hanoi in OF. Oblika mize bo pričala o teh stališčih, če je miza deljena na dve strani, je znamenje, da je prevladalo stališče Washingtona in Saigo-na, če miza ni deljena, lahko Hanoi in OF trdita, da je konferenca “štiristranska”, da govori vsak izmed štirih udeležencev kot enakopraven član. stil demokratskemu senatorju torej tudi OF. Saigon se prav McGee-ju. Presenečen je bil po- temu upira, noče na noben na- sebno Fulbright sam. McGee je ^ čin in pod namreč hud “kragulj”, dočim je priznati OF predstavnico ma. McCarthy vnet “golob”. Ful-brightova frakcija v odboru je Stephens in Franka, 4-krat stari jaŠkim vajam v’ZahodnT Nemči-, tak° priŠla Z deŽja P°d kap' oče, brat Louisa (Chisholm) in ji v bližini češke meje, ki se bo- °—— poir.v Mary Mikolič. Pokojni je do začele proti koncu tega mese-bil član SMZ št. 3 in Društva ca. Na te vaje bo prepeljanih v Najsv. Imena pri Mariji Pomoč- Nemčijo 12,000 ameriških voja-nici na Neli Rd. Do svoje upoko^kov neposredno iz ZDA, kjer so jitve je bil zaposlen 41 let pri v rezervi za NATO. American Steel & Wire €0. Po- nobenimi pogoji za enakopravno Južnega Vietna- Ameriški zastopnik Cyrus R. Vance je na včerajšnjem sestanku predložil okroglo mizo z ozkim pasom, ki naj bi delil greb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. V Ohiu so šli lepi denarci za žgane pijače COLUMBUS, O. — Tekom lanskega leta je bilo prodanih v bilo zaradi povišanih cen pro-Ohiu, kjer živi nekaj čez 10 mi- danih okoli 50,000 galonov manj lijonov ljudi, 13.6 milijonov ga- žganih pijač, pa je bilo vendarle sredo zjutraj, v cerkev Marije Ionov žganih pijač za skupno za nje izkupljeno 12.6 milijonov v Pomočnice, nato na Kalvarijo. 1299.1 milijonov dolarjev. Lani je'dolarjev več. Ni pravila brez izjem tudi pri — naborih BEIRUT, Lib. — Povsod na ^otu se mladina bori proti voja-j01 naborom, v Libanonu pa tevajo visokošolski vpoklic k njakom. Libanonska mladina se ako razjezila na izraelski na-na letališče v Beirutu, da ce Po vsej sili veliko armado v°jskovanje proti Izraelu. Do j cBja pride libanonska vlada P° naborih, teh pa noče. Zato le nakopala jezo libanonske Vlada skTeda]a’ ka;’ 1111011 V. V dem0ns^racBa^’ 1X1 1 akor izreden cilj: več vpo- lcev v vojaško službo! v Beirutu še ni misli o študentov-ki imajo v,,. Rojeni v bolnicah WASHINGTON, D.C. — Sedaj je ^ otr°lc v naši deželi 9 ro-Ipr * * * * v bolnišnicah, še pred 20 6tl s° bili le 4. ^blečno in mrzlo z naletavala ^ ^ega. Najvišja temperatu- Londonska konferenca britanske skupnosti se drži tradicije LONDON, Ang. — Kdor se v Angliji zanima za politiko, vidi lahko dnevno, kako počasi umirajo angleške politične tvorbe, ki so se že desetletja in stoletja preživele. Klasičen vzgled za ta pojav je obstoj angleškega gornjega doma, ki ga ubijajo vse delavske vlade tega stoletja, pa se vendar še drži, čeprav njegov današnji političen pomen ni niti senca tega, kar je bil v preteklem stoletju. Tudi br i t a nska skupnost spada med take politične svetinje. Začela se je podirati takoj po prvi svetovni vojni, po drugi pa je hitro izgubila vso pravno podlago, vendar je še 28 nekdanjih kolonij ni pozabilo. Tiste, ki so se odmaknile, bi kar rade videle, da bi ohranile nekdanje zveze z Londonom, ako londonska vlada ne bi vztrajala na nekaterih političnih načelih, ki na primer ne gredo v račun ne Rodeziji ne Južni Afriki. Da se oddolžijo tradiciji, se je takoj po začetku leta zbralo v London 28 nekdanjih kolonij na imperijalno konferenco, ki se vrši vsako drugo leto. Najstarejši angleški politiki še pomnijo, kako visoko je bila ta konferenca, sklicana vsako drugo ali tretje leto, čislana ne samo med Angleži, ampak po vsem svetu. Danes se le redko kdo zmeni zanjo. Ne morda zato, ker formalno ničesar več ne pomeni, ampak zato, ker je postala Anglija, njen glavni steber, velesila drugega razreda in nima več ne tistega ugleda in ne tistega vpliva kot nekdaj. Konferenca še živi, čeprav se sestaja brez pravega sporeda in določenega cilja. Zato je dnevni red prepuščen željam udeležencev, čeprav je to bila še pred kratkim posebna pravica angleške vlade. Letošnja konferenca bo trajala do srede januarja, posamezne dežele so zastopane po svojih vodilnih ministrih, velikokrat pa kar po predsednikih ministrskih svetov. Konferenca je dobila že na pol zaseben značaj. Njen simbol je postala skupna fotografija s kraljico sredi delegatov, pa še par u-radnih sprejemov, obedov in večerij. Vendar delegatje ne zapravljajo časa. Letos na primer iščejo izhoda iz sledečih mednarodnih kriz: arabske, afriške, azijske. Na vsaki med njimi je navadno zainteresiranih po več delegacij. Prvo mesto zavzema letos državljanska vojna v Nigeriji. Konferenca si ne domišlja, da bi našla čarobno sredstvo, kako končati državljansko vojno. Rada bi vendarle napravila na nigerijsko delegacijo vtis, da svet vali odgovornost za vojskovanje na Nigerijo in da nigerijski zavezniki niso ravno zanesljiva tovarišija. Bodo Nigerijo pustili na cedilu, kadar je ne bodo več rabili. Takrat bo za Nigerijo prijateljstvo s članicami britanske skupnosti postalo zlata vredno. Seveda je nigerijska delegacija na videz nepopustljiva. Kaj se godi za kulisami, pa ne vemo. V zagati je konferenca glede Rodezije in Južne Afrike. Obe deželi nista in nočeta biti članici skupnosti, dokler stoji Anglija na stališču, da morata obe dobiti in obdržati sistem rasne enakopravnosti. Zato se konferenca peča le z vprašanjem, kako po posrednikih vplivati na oba režima — ro-dezjiskega in južno- afriškega —, da se sprijaznita z idejo o potrebi po politični svobodi in enakopravnosti tudi za črnce. Britanija je želela, da bi konferenca opustila razpravo o vprašanju imigracije, pa jo je Pakistan vendarle sprožil; je še vedno hudo pereča. V Afriki živi še sedaj okoli 60,- 000 imigrantov iz Azije, ki imajo vsi britanske potne li- ste, — pa ne smejo imigrirati v Vel. Britanijo, v Afriki pa tudi ne morejo ostati, ker jih tam preganjajo novorojene a-friške republike kot vsiljive tujce iz Azije. Ker ne morejo v Vel. Britanijo, se jim bo morda odprla pot v Kanado, tako je namignil kanadski ministrski predsednik Trudeau. Dobili naj bi isti političen položaj kot sedanji rdeči begunci iz Češkoslovaške. Pakistanska delegacija želi, naj konferenca zagovarja konec izolacije rdeče Kitajske, posebno v Združenih narodih. Malteška delegacija je opozorila na nevarnost, ki grozi iz arabskega sveta. Zato se konferenca veseli, da jo ciprska republika pusti pri miru. In uspeh konference? Le diplomatski svet ga bo čutil v skupnih nastopih vseh držav britanske skupnosti, na primer v Združenih narodih in drugih mednarodnih ustanovah. Ne bo na konferenci ničesar napisanega in podpisanega, kar bo pa dogovorjeno, bo tem bolj držalo. Taka je pač angleška etika. PREDLOG IM ¥ PARIZU Zastopniki ZDA in Severnega Vietnama so se včeraj sestali po 10 dneh znova, da najdejo pot do sprazuma o tehničnih vprašanjih, ki zadržujejo otvoritev razširjene konference za končanje vojne v Vietnamu. Severni Vietnam je odklonil ameriške predloge, datum za nov razgovor ni bil določen. PARIZ, Fr. — Še v lanskem oktobru je bil dosežen sporazum med Washingtonom in Hanoiem v Parizu, naj se dotedanji razgovori med njima razširijo s pritegnitvijo vlade v Saigonu in Južnovietnamske Osvobodilne fronte. Razgovori naj bi se začeli tekom 10 dni. Od tedaj je minilo že dva meseca in pol, pa do razširjenih razgovorov še ni prišlo. Prve tedne jih je zavlačeval Saigon, ko ni maral poslati svojih zastopnikov, od tedaj pa jih zavlačujejo pregovori o 0-bliki mize, za katero naj se razgovori vrše, in o drugih “tehničnih” vprašanjih, o katerih se zastopniki Hanoia in OF na eni strani in zastopniki Washingtona in Saigona na drugi ne morejo sporazumeti. Včeraj so se po 10 dneh zastopniki ZDA in Sev. Vietnama znova sestali in skušali rešiti sporna vprašanja. Zastopnik Hanoia je zavrnil nove ameriške predloge. njeno površino na dva dela, na mizi naj ne bi bilo nobenih za stavic in ne napisov, ki bi predstavljali delegacije. Hanoiski zastopnik polk. Ha Van Lou je ta predlog zvarnil, Vance je nato predložil okroglo ali ovalno mizo, ki naj bi bila razdeljena le s črto po površini. Ha noiec je tudi ta predlog oklo-nil. Za novo srečanje delegacij ni bil določen noben čas, obe strani pa sta izjavili, da sta pripravljeni na nov sestanek, kakor hitro bi ga katera stran predložila. Odločitev pri Nixonu Med tem ko se v Parizu pregovarjajo o “tehničnih” vprašanjih, postajajo v Washing-tonu bolj in bolj nestrpni. Pretekli. teden je sen. Symington, ki je nekdaj zagovarjal letalske napade na Severni Vietnam kot učinkovito sredstvo pritiska na Hanoi, zahteval v senatu, naj se vendar že začno bistveni razgovori o končanju vojne, če jih bo Saigon še dalje zavlačeval, naj se pogaja Washington sam. Vodnik republikanske manjšine v Senatu E. Dirksen je včeraj v razgovoru na televiziji obdolžil Hanoi zavlačevanja v Parizu in pripomnil, da je pripravljen podpirati obnovo letalskih napadov in drugače povečan vojaški pritisk na Severni Vietnam, če se ta ne bo kmalu odločil za resne razgovore, ki naj vojno v Vietnamu končajo. Danes teden bo Johnson zapustil Belo hišo in krmilo dežele bo prevzel novi predsednik Richard M. Nixon, če se razgovori v Parizu še ne bodo premaknili nikamor, ho odločitev pri njem, kako jih spraviti znova v tek. Nekatere vesti trdijo, da je izvoljeni predsednik že po raznih potih rdečim sporočil, da bo uporabil vso ameriško razpoložljivo oboroženo silo z izjemo atomskega orožja, če Hanoi ne bo voljan pristati na rešitev vietnamskega spora potem pogajanj. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob pol dveh popoldne sejo v starem poslopju SND na St. Clair A ve. Odbor za 1. 1969— Ameriški-slovenski pokojninski klub v Barbertonu, Ohio, ima za 1. 1969 sledeči odbor: predsed. Louis Arko, podpredsed. August Maver, taj.-blag. Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapis. Anton Okolish, nadzor. Josephine Plainer, Frances Žagar, Lucy Ujcic. Seje so vsak 1. četrtek v mesecu ob dveh popoldne v stari dvorani društva Domovina. Društvo Danica št. 11 ADZ ima za 1. 1969 sledeči odbor: predsed. Josephine Centa, podpredsed. Anna Boncha, taj.-blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzor. Lillian M. Marinček, Josephine Lev-stick. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob 1.30 pop. v SND na St. Clair Ave., staro poslopje 'Oba št. 2. V bolnici— Joseph Čebular, 15414 Lucknow Ave., je v Euclid General bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. K molitvi— Članice SŽZ št. 25 so vabljene v Zakrajškov pogrebni zavod v torek zjutraj ob 8. uri k molitvi za pokojno Mary Pryatel. Še nobene sledi— Oblastem se še ni posrečilo najti nobene trdne sledi za morilcem 37 let stara Mrs. Marlene Steele, žene 37 let starega Roberta L. Steele, mestnega sodnika v Euclidu. Danes bodo vso okolico njunega doma preiskali z napravo za odkrivanje min, ki je sposobna odkriti vsako kovino. Z njo bodo skušali najti revolver, ki naj bi služil za umor. Mož umorjene je odkrito razpravljal o umoru, njegovih okoliščinah in o svojih odnosih z umorjeno s sodelavcem dnevnika The Plain Dealer. Dejal je, da je bil popolnoma odkrit do policije in da kot oseba v javni službi mora odkrito povedati tudi javnosti stvari, ki jih je ta upravičena vedeti. Duhovnikov je več HOUSTON, Tex. — V naši državi je povprečno trikrat toliko duhovnikov kot natakarjev. Z duhovnimi potrebami bi morali biti torej v Teksasu boljše o-skrbljeni kot s telesnimi. Nemara pa to le ni tako. Salomonska rešitev BANGKOK, Taj. — Vodja dr-| žavnega statističnega urada dr. j B. Kantabutra je dognal, da vse preveč Tajk, ki hodijo na študij v ZDA, ostaja tam, ko študije končajo. Večina se jih poroči z Amerikanci in se naseli v ZDA. Da bi se “odtok možganov” mladih Tajk preprečil, je modri Kantabura predložil, naj bi namesto Tajk rajše pošiljali na študij v ZDA — Tajce. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči so danes zjutraj napadli ameriško vojaško letališče južno od tod pri Can Tho najprej z minami, nato pa s pehoto. Prodrli so zunanjo obrambo in uničili najmanj 15 helikopterjev. Škodo cenijo na okoli 5 milijonov dolarjev. V boju je padlo 8 Amerikan-cev, 10 pa je bilo ranjenih. Rdeči so pustili na bojišču 4 mrtve. STOCKHOLM, Šved. — Vlada je preteklo soboto priznala Severni Vietnam in objavila, da bo vzpostavila z njim redne diplomatske odnose. Danes je objavila, da je priznala polno zastopstvo tudi rdeči Kubi. $k. m Gl 17 St. Clair Ave. Ameriška Domovina HEnderson 1-0G28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Člani in članice Kluba slovenskih upokojencev v Euelidu v Ohiu J . ..W U ‘% 1 SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 8 Monday, Jan. 13, 1969 Praga na poti v kapitulacijo pred Moskvo Ne da se zanikati, da se Dubčkov komunistični režim nahaja že od novembra v defenzivi. V začetku smo v svojem optimizmu upali, da pomenijo prvi umiki čeških in slovaških komunistov pred moskovskimi zahtevami le taktično izigravanje nasprotnika po znani Leninovi metodi: dva koraka naprej, korak nazaj. Korakov nazaj je bilo od tedna do tedna več, koraka naprej pa nobenega. Torej tipična defenziva, ki je danes dosegla že sledeče meje: Zamajala se je solidarnost v vrhovnih partijskih organih. Še v oktobru je imela Dubčkova struja v glavnem odboru in predsedstvu zanesljivo večino. Kar ni držalo očitno z Dubčkom, se je skrilo za nevtralnost, tistih, ki so godrnjali, je bilo malo, pa še ti niso bili preglasni. Češkoslovaška javnost’ je vedela za vse to in v svojem optimizmu upala, da bo Moskva začela popuščati. Da podpre Dubčkovo politiko, je vse, kar politično misli na Češkoslovaškem, burno podpiralo KP ČSR in pozivalo vodstvo partije, naj vztraja do konca. Realisti v to teorijo niso dosti upali. Vedeli so, da Moskva pokliče zmeraj čas na pomoč, kadar ji ne gre vse po načrtu. To je delala in dela še danes v svoji politiki do Prage. Se ji nikamor ne mudi, Čehi in Slovaki so pa postali ne-počakani. Vsaka nova zahteva, ki pride iz Moskve, jih razburi in rodi trenja in spletke med njimi. To je pa ravno tisto, kar moskovska taktika hoče dosegati in tudi dosega Trenja in spletke na češkoslovaški strani so rodila nezaupanje med vodilnimi komunisti, nezaupanje je pa ustvarilo odpor proti Dubčkovi politiki. Ko so v Kremlju ugotovili, da Dubček nima več prejšnje politične opore v svoji stranki, so začeli nanj pritiskati. Na vsakem sestanku, ki &o ga imeli z njim, so zahtevali nekaj novega ali pa zaostrili prejšnje zahteve. Dubček se proti temu ni mogel več tako odločno boriti, ker ni vedel, kdo v vodstvu partije še iz prepričanja drži z njim. Kakor hitro so v Moskvi ugotovili, kakšni odnosi vladajo v Pragi med vodilnimi komunisti, so jih začeli drugega za drugim vabiti v svoje mreže. Veliko tovarišev je že klecnilo, deloma do tal, deloma le na pol. Za Dubčka so postali ovira ali vsaj napota. Tako je Dubček sam začel omahovati in popuščati. Na svojem zadnjem sestanku, ki ga je imel tik pred prazniki z vodstvom iz Kremlja, je že na po' pota kapituliral. Vse to smo zvedeli iz njegovega zadnjega govora v Bratislavi. V tem govoru je rekel, da je vodstvo KP ČSR usmerilo partijsko politiko v nove tokove, ki jih češkoslovaški delavci, študentje in inteligentje nočejo priznati in se jim upirajo. Če bo odpor trajal, bodo potrebni neogibni koraki, ki bodo imeli videz “nedemokratičnosti”. V resnici bodo ti koraki le koristili demokraciji, kajti odgnali bodo “anarhistične elemente”. Če te Dubčkove besede spremenimo v navadne, se to pravi: ako se bodo študentje, časnikarji, pisatelji, delavci itd. upirali, bo njihov upor zlomljen s silo. Tako bo Dubčkov režim prisiljen, rabiti silo ravno proti tistim češkoslovaškim strujam, ki so najbolj goreče podpirale Dubčka že od začetka lanskega leta in bi ga rade še danes, ako bi ne spremenil svoje politike. Značilno je, da je podobno govoril že pred nekaj tedni tovariš Strougal, ki ni užival posebnega ugleda v stranki, pa je vendarle zadnji teden postal važna politična osebnost. Bil je že pred meseci kritično razpoložen do Dubčkove politike. Sedaj govori Dubček kot Strougal, moral je torej spremeniti svojo taktiko za 180 stopinj! Dubček je zašel v tragičen položaj. V vodstvu stranke je osamljen, akoravno je moral zadnje čase pristati na stališča, ki so jih njegovi nekdanjj sodelavci v vrhovnih partijskih organih zagovarjali že davno pred njim. Prepad nasta-a tudi med njim in napredno javnostjo, ki še zmeraj ne more verjeti, da je stvarnost tako črna, kot jo slika njen voditelj. Tako je stanje za kulisami češkoslovaške komunistične politike. Na zunaj pa še ni tako temno. Češkoslovaško časopisje, radio in televizija uživajo še zmeraj svobodo, ki jo ne najdemo ne v Varšavi ne v Budimpešti ne Bukarešti, kaj šele v Moskvi. Češkoslovaški parlament je še pred prazniki javno kritiziral Madžarsko in Bolgarijo. ker sta poslali svoje čete na Češkoslovaško. Češkoslovaške znanstvene ustanove še zmeraj pogumno ločujejo seme od plevela, kadar se jim to zdi potrebno. Češkoslovaška politika se nahaja v polmraku. Ni še čista tema. pa vendar se noben pojav ne vidi jasno. Vse pa kaže, da bo nastopila prava tema in da se politično v deželi ne bo zdanilo. Ali bo prehod v temo tako miren, kot je bil do sedaj prehod od svetlobe v polmrak? Opazovalci mislijo, da prehod ne bo čisto miren, da bodo izbruhnili nemiri morda celo lokalni upori, da pa do II ' a® Zgornja slika prikazuje izredo veliko skupino članov in članic Kluba slovenskih upokojencev v Euelidu, O. V klubu je 568 članov in članic. V prvi vrsti na sliki so člani upravnega odbora (v sredi): Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josie Škabar, tajnik John Zaman, blagajnik Andrew Bozich, zapisnikar Leo Poljšak; člani nadzornega odbora: Molly Legat, Ma- ry Kobal in John Troha; veselični odbor: Josephine Henikman, Tony Mršnik, Rose Mihčič, Joe Champa, Danica Hrvatin, Frank Mihelich, Tony Jerak, Jennie Wick, Anton Meklan, Rose Jurman in Frances Polc; publicijski odbor: Frank Česen, Frank Rupert, Leo Poljšak, Louis Kaferle in Anton Vehar. Iz zgodovine Kluba slovenskih upokojencev v Euelidu Zbral Frank Česen EUCLID, O. — Ko smo se Slo-1 Akcijo sta pričela po obisku ve-venci ob koncu preteklega sto-jselice barbertonskih upokojen-letja pričeli naseljevati v Arne- cev. Vehar je potem dobil 11 izvoljen stalni odbor kot sledi: predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Barkovich, tajnik Louis Levstik, blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar Frank Česen. Nadzorni odbor: Joseph Vičič, Michael Lah, Jennie Hrvatin. Veselični odbor: Frank Segulin, Angela Barkovich, riki, smo bili skoro vsi mladi in podpisov, nakar sta sklicala u- Frank Tegel, Anton Srebot, polni življenjske sile. Takrat ni- stanovno sejo, katere se je ude-smo razmišljali o starosti, bolez- ležilo 40 moških in 5 žensk, ki ni ali smrti. Naš glavni namen vsi si pristopili v Klub. Sejo je je bila fantovska zabava in odprl Anton Vehar, vodil pa jo sončna stran življenja kot mla- je Krist Stokel. Krist Lokar, Joe Legat, Josie Pozdravni govor, Krist Stokel; En starček, solo, Frank Kokal; duet J. Slugar in A. Slugar; u-metni ples, Peggy Peterlin; solo Olga Klancher; kvintet J. Snyder, M. Dolenc, F. Urbančič, R. Ivančič, F. Ivančič; godbeni duet K. Zakrajšek in E. Kenik; dvospev J. Fatur in F. Kokal; narodne pesmi, euclidski upokojenci. Po odmoru je bila vprizorjena dini po vsem svetu. Razlika je bila le v tem, da smo živeli na Iz zapisnika ustanovne seje posnemamo sledeče izčrpke: V za- tuji zemlji in v neprijaznem o-L-asni odbor so bili izvoljeni: kolju, kamor so nas prisilile ne- predsednik Krist Stokel, pod-znosne gospodarske razmere. predsednik John Barkovich, taj-Toda čas je tekel naprej in nik Louis Levstik, zapisnikar zahteval svoje. Ko smo se umiri-| Frank Česen. li od mladostne razposajenosti, | Frank Rupert predloži pravila smo si ustvarili svoje domove in barbertonskih upokojencev, ki družine, domovini, marsikaj dobrega in slabega. Nekateri so si gmotno opomogli, a večina je trdo delala za svoj obstanek. Kjub temu vzdušju smo ostali zavedni Slovenci in gojili tradicijo naših dedov. V tem obdobju so se izvršile dasi smo hrepeneli po se na Stokelov predlog v načelu . Medtem smo doživeli sprejmejo. K-sr so pravila za na- še potrebe ,:jred Triplatovo hišo. Velika dvokrilna lesa na Tri-h atovo dvorišče je bila zaprta. a lok narejena stara težka vež-na vrata nad kamnitimi podboji v° k'Ia zaklenjena. V hiši je bilo Usto tiho. Starešina je močno afrkal na vrata in poskusil tudi J1*0- Nič — molk. Na večkrat-trkanje je pogledal skozi Jnno zamreženo okno star u .Z.ak’ golorok v delovni obleki, ^ajžar Dolenc, ki je pri Tripla-'h pomagal ob pripravljanju a(svatovščjno. Kdo ».Hizbija po vratih?’-’ se je urejal hudo jeznega. Odprite nam. Prsteni ljudje smo.” ‘‘Ne verjamem. Pošteni ljudje ‘j na tak lep delavnik pri delu. ‘ I Pa še v zakmašni obleki po-stopate. Nič prida niste.” . “Kaj da ne? Pomočnico smo 'skali za'vašo preutrujeno mater. ar užejali smo se od iskanja.” Ko, no, žejo si lahko ugasite a m le pn studencu ob koritu. °rec bi vam posod'l, a se bojim, aa(mi ga ne vrnete.” v. V°da ie težka ko svinec. Raj-nam dajte bokal vina. Pismo ravi: žejne napojiti!” Postopače zapoditi pa uka-Ui^ naš stari pregovor. Tako je.” Vled šaljivim prerekanjem je ruS Tevž skočil krog hiše in na IZ ZGODOVINE KLUBA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU (Nadaljevanje s 2. strani) Zaman sta bila v pisarni unije brivcev zaradi znižanja cene za striženje las članov naših upokojencev. Povedali so jima, da imajo ta načrt že v delu za vse upokojence, ampak doslej se še ni uresničil. Prigrizek in kartna zabava bo odslej po vsaki drugi seji. Klub je priredil piknik dne 11. avgusta na farmi SNPJ. Imeli smo velik uspeh in mnogo zabave. Prometa je bilo za $322.54. Na seji 7. oktobra je bil na- in Švedske. Filmi so bili poučni in zanimivi. Na seji 3. marca so bile sprejete peticije v podporo napred- Senior Citizens, John Colao, ki je izvrsten govornik. Dne 12. julija je Klub priredil piknik s kosilom na farmi SN- nih senatorjev za njih prizade- PJ. Člani, sorodniki in prijatelji vanje za končanje vietnamske vojne. Klub na Waterloo Rd. se je v aprilu 1966 pridružil Federaciji upokojencev, kar je napravilo na članstvo zelo ugoden vtis. Dne 2. junija so pevci Slovenskega okteta iz Ljubljane obiskali klubovo sejo. Tone Kozlevčar je v imenu ostalih čestital klubu na napredku in aktivnosti. Federacija klubov je priredila izlet v staro domovino 6. junija vzoč novinar od ljubljanskega'1966, vrnili so se pa 15. avgusta, dnevnika “Delo” Stane Lenar-' Izleta se je udeležilo 52 članov, dič, ki je imel laskav nagovor o Organiziral in vodil jih je pred' 'hala vrata v vežo, kjer je naglo 'Zrriaknil veliki ključ iz vrat in Sa(i °ddal starešini. Ki tako! Mi nismo postopači, ^srtio poštenjaki.” imate priče, da je to'resorno res?” ^ylhlarno jih. Prva priča Bog druga Bog Sir, tretja Bog tal 1 ^uh. In še zadnja priča je hoh k' §a nam Je posodil ^ oški vratar sveti Peter.” Sta-^.Slna pokaže ključ. “To je ključ, °dpre vsaka vrata. Drug, na ,rln odkleni!” hic GV^ I:orIr,c ključ v ključav-ig °’ ^ku vrata se odpro. Ženin ^ nevesta stopita do praga. Te-j0J kvigue drug Tevž nevesto in “R ^res'a'/i dez prag v vežo. ve^a, dez ta prag tvojega no-doma naj ti noga nikoli več te" S*'0Pl iskat drug dom, dokler he dolgih sreč aih letih ne od-:*%t° Štir'e O^OŽjO-’' htrh'Z^a ie z delim robčkom ho- 'n stI3I1ila drugu ro- g0v. Tovž, Bog te usliši!” V dru-' v r°ki je obtičal za spomin *ani tolar. iteda.i pristopita oče in mati. sa 1 kopije nevesti iz rdeče pi-c čase in ji reče: “Rezka, se-I samo naša ir. božja!” ovesta srkne iz čaše, mati in 1° objameta ter odvedeta v oče h%>. zaigra, svatje se vsujejo Svatovščina Dobro dolgo se je zavleklo, preden so svatje zasedli prave prostore, čeprav je bilo po stari šegi določeno, kje je mesto za ženina in nevesto, za starešino, za teto in botro, za druga in družice. Medtem je točaj postavljal na mize bokale vina, najeta dekleta so prinašala v kopo naložene sklede cvrtja, zmedenih flancatov, pogače in potice, vse za prigrizek pc mili volji. Nato so strežajke postavile na mize močno, kadečo se govejo juho, nadrobljeno s pogačo. Tisti hip je starešina vstal, se glasno 'pokrižal, odmolil očenaš in voščil: “Vsem nam Bog požegnaj :n sveti Duh in sveti Šentjanž in vsi jogri božji.” “Amen,” so odgovorili svatje in segli po žlicah. Ko so pojedli juho za prvo oteščanje, so se s poda oglasile trobente progarjev. Godba je mladino privzdignila. Tudi ženin in nevesta sta vstala, z njima starešina s teto in drug Tevž z družico Vido. Ti pari so se prvi na kratko zavrteli in odprli ples. Ta je trajal, dokler jih niso poklicali za drugo jed. To je bila zopet goveja juha z rumenimi rezanci, na gosto po vrhu potresena z ocvrtimi bobki. Po tej preokusni jedi je mladina takoj vnovič odrinila ne plesišče in se sukala ter pribijala s škornji ob pod, da je donelo kot ob mlačvi. Točajke so jih s plesišča kmalu povabile na tretjo juho v obliki slastne in mastne kurje obare. Pokali so se začeli prazniti, kope prigrizkov so se nižale. Vsako do dna izpraznjeno skledo peciva so strežajke takoj zamenile z drugo, polno. Tako se je šele začel svatovski obed, ki se je vrstoma nadaljeval z mesnino, telečjo in prašičjo pečenko in z različnimi prigrizki, ki jih je stanovitno nudila miza. Svatje so se razživeli do veselega hrupa, točaj je bil komaj kos izpraznjenim bokalom. Ženam so zardela lica, med presledki so začele vstajati in odhajati na pod, kamor so jih možaki spremljali in poskušali, če so noge še voljne kakor v samskih letih. Ko je pri fari že odzvonilo angelsko češčenje in je zamežala trda noč, je strežajka pomignila drugu Tevžu. Naglo je odšel za njo. Na dvorišču so stale tri dekleta, Rezkine prijateljice iz sosednje vasi. Srednja je imela na glavi pisan jerbas. “Oj, pogača je prišla! ’ jih je pozdravil Tevž in velel strežajki, naj skoči naglo na pod in pokliče godce. Ti so utihnili in precej odšli na dvorišče. Zaigrali so pozdrav, drug je prijateljice odvedel v vežo. Tam so prižgali bele, višnjeve, rdeče svečke, ki so bile vtaknjene po vrhu pogače. Dekle je prižgano pogačo spet zadela na glave in vse tri je drug odvedel v hišo, da obdarujejo nevesto. Prijateljice niso bile svatovsko oblečene. Imele so bele čipkaste predpasnike in nedeljsko obleko. Rezka jim je vsa srečna stopila nasproti, drug je vzel jerbas dekletu z glave, ena je drugu snela klobuk, tretja mu je dela na glavo pisan svitek, ki ga je prej imela nosilka pogače. Godba je zaigrala I valček. (Dalje prihodnjič) življenju in doprinosu ameriških Slovencev, kakor tudi o razmerah v stari domovini. Na letni seji 2. decembra je bilo navzočih 265 članov, kar je rekordno število vseh naših društev. Sprejeta so bila popravljena pravila. Članov je bilo decembra 1965 — 548. V soboto, 15. januarja 1966, je sednik Krist Stokel. Dne 10. avgusta se je vršil piknik s kosilom na farmi SNPJ. Serviranih je bilo 365 obrokov kosila. Vsi piknikarji so bili veseli in zadovoljni. Na novembrski seji je Klub daroval $50 za Simon Gregorčičev muzej na Vršnem in s tem pokazal svojo kulturno in narod- Klub predvajal naslednje filme no zavest. iz Slovenije: “Lastovke se vedno V decembru je bilo pri klubu vračajo”, “Nenavadni lov”, “Iz že 552 članov in članic, snega v cvetje”, “V dolini Soče” j v januarju 1967 so k Federa-in “Na slikoviti obali”. Slike so cjji pristopili tudi upokojenci iz dosegle lep uspeh in nad sto lju- Newburgha. S tem so napolnili di ni moglo v dvorano. Filmi so jvrzel in pokazali dobro voljo za bili barvni in spremljani z na- skupnost. S tem je Federacija narasla na 1,200 članov. so se izvrstno zabavali. Serviranih je bilo 700 obrokov. V septembru so bila preurejena naša pravila, da bodo odgo- značilno razmerje potrjuje mnenje, da ženske dalj živijo kot moški. Visoko število smrtnih primerov je pa treba pripisati starosti članov. Euclidski Klub je bil tudi vseskozi radodaren za potrebne stvari. Tako je daroval v kulturne namene $799.25, v dobrodelne varjala današnjim potrebam. Iz-J namene $637.00 in Slovenskemu črpke iz naših pravil je sprejelo ! društvenemu domu namesto na-tudi več ostalih klubov. ijemnine za seje $625.00. To mu je vtisnilo plemenit pečat, čla- Meseca decembra 1967 je bilo pri klubu 562 članov. Dne 11. februarja 1968 je Klub priredil kosilo in ples v SDD. U-speh je bil sijajen kot vselej. Opustila se je pa običajna maškarada. Federacija upokojencev je pod vodstvom K. Stokela ponovno organizirala izlet v staro domo- nom pa dalo zadoščenje. Odbor kluba je bil vedno zelo delaven in iznajdljiv. Člani so mu ves čas zaupali in z njim sodelovali. Za leto 1968 je bil izvo-jen naslednji odbor: Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josie Škabar, tajnik John Zaman, bla- vino, ki se ga je udeležilo 62;gajnik Andrew Bozich, zapisni- rodno pesmijo. Dne 20. februarja je Klub priredil petletnico obstoja. Poleg o- Dne 13. marca je 76 članov od vseh petih klubov odpotovalo na bičajne večerje in veselice smo izlet v Florido. Imeli so mnogo priredili tudi program, ki je do-!zabave in prijateljski sprejem bro uspel. Program je bil slede-; od Kluba upokojencev iz New či: Otvoritev programa, Frank Smyrna Beach, Florida. K stro-Česen; Pozdravni govor in pred- škom je tudi Federacija prispe- stavitev ustanovnih članov, Krist Stokel; “En starček” in “Martin Keber”, solo Edward Kenik; “Padel vala $300. potnikov iz raznih naselbin. Odpotovali so 12. junija, vrnili so se 3. septembra. Med njimi je več članov našega kluba. Na seji 6. junija je bilo sklenjeno, da se bomo dali fotografirati, Frank Česen pa ima nalogo, da napiše izčrpke iz zgodovine kluba. V četrtek, 20. junija, je Federacija priredila izlet v letovišče SNPJ v Enon Valley. Udeležilo se ga je okoli 500 članov od vseh petih klubov. V sredo, 10. julija, se je vršil klubov piknik na farmi SNPJ. Piknika se je udeležilo tudi 50 gostov-upokojencev iz Barberto-na. Vzdušje je bilo prijetno. kar Leo Poljšak. Nadzorni odbor: Molly Legat, Mary Kobal, John Troha. Veselični odbor: Josephine Henikman, Tony Mršnik, Rose Mihčič, Joe Champa, Danica Hrvatin, Frank Mihelich, Tony Jerak, Jennie Wick, Anton Meklan, Rose Jurman, Frances Pole. Publicijski odbor: Frank Česen, Frank Rupert, Leo Poljšak, Louis Kaferle, Anton Vehar. V s 1 e d nastalega naraščanja euclidske naselbine ima Klub nedvomno še lepo bodočnost, kajti za pristop je zrelih že več tu rojenih Slovencev, ki so na isti poti, kot smo bili mi. Tudi njim bo v klubu privlačen magnet V nedeljo, 28. julija, smo se z i predvsem nepristranska družab- busom udeležili 50-letnice društva 355 SNPJ v Painsville, O. Mnogi so se peljali tudi z avti. Kot glavno razvedrilo članov vsa ta leta je bilo balincanje, ki je zelo priljubljen šport tudi po drugih slovenskih naselbinah. V aprilu smo pristopili k Na-; Naš Klub ima kar šest skupin, tional Council of Senior Citi- ki tekmujejo med seboj za list z javorja ,'zens, ki ima dva milijona čla- prvenstvo na koncu sezone. To so bile glavne aktivnosti tega kluba, ki je 1. avgusta štel “Al’ me boš kaj rada imela” in nov. Ta organizacija se bori za “Večer na Robleku”, duet Joe izboljšanje socialnega in bolni- Valenčič in Debbie Vadnal; “Že- škega zavarovanja starejših lju-'292 moških in 276 žensk, ali lezna cesta”, kuplet (F, Preše-Mi. Ima tudi svoje lobiste v zbor- skupno 563 Trnov. Med člani so ren), Frank Kokal in Jennie Fa-jnicah. j zastopani s kor o vsr stoji. Na seje tur; Stokel predstavi predsedni- Zaslužnemu predsedniku in'prihaja okoli 200 članov, kar je ke ostalih klubov; Stokel pred-j organizatorju našega kluba Kri- spet svojevrsten rekord. Uprava stavi štiri slovenske koncilmane stu Stokelu je bila poklonjena SDD gre članom v vseh ozirih nost, razvedrilo in prizadevanje za izboljšanje socialne in zdravniške oskrbe, ki še zdaleč ni popolna in je za mnoge edini vir za življenjski obstoj v jesenskih letih. V juniju je bila poslana resolucija na senatorje in kongres- iz Euclida; “Kje so moje rožice”,; piaketa v priznanje za njegovo ‘Klic .gora”, “Tam kjer murke delo v prid upokojencev, cveto”, Cilka Valenčič; “Hladna jesen”, “Dve let in pol”, “Vin-ček”, oktet Slovana. Proslava je v vseh ozirih izborno uspela. Dne 3. marca po seji je John DeVito predvajal filme iz Rusije, Jugoslavije, Avstrije, Švice na roko. V Domu imajo prostor za balincanje, igranje kart, seje in prireditve. Kronika nam pove, da je v te- mane za zvišanje socialnega za- ku 7 let in 5 mesecev pristopilo varovanja. Večina iznded njih je povoljno odgovorila. Po seji 6. julija je predaval di- h klubu skupno 808 članov, k drugim klubom jih je prestopilo 46, črtanih je bilo 67, umrlo je rektor od National Council of 107 moških in samo 20 žensk. To S Srednjim vzhodom si bo beli! glavo Mixon Predsednik L. B. Johnson bo sicer odgovoril na sovjetski predlog od 30. decembra lani, toda dejanska razprava o njem bo ostala novi vladi. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson in njegovi sodelavci za mednarodno politiko so sovjetski predlog za ureditev in pomiritev Srednjega vzhoda sicer proučili in bo L. B. Johnson nanj tudi uradno odgovoril, toda dejanska razprava o njem in njegova morebitna izvedba bo ostala R. M. Nixonu, saj je do njegovega nastopa le še en teden. Sovjetska zveza je predložila trem zahodnim silam načrt za pomiritev, ki sloni v glavnem na resoluciji Varnostnega sveta od 22. novembra 1967. Zahteva, da Izrael umakne svoje čete z vsega v juniju 1967 zasedenega arabskega ozemlja. Arabske države bodo nato v posebni izjavi Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubile končati z vsemi sovražnostmi proti Izraelu in priznale njegove meje. Prav tako naj bi bila zajamčena prosta plovba za vse države skozi mednarodne vode. Ker smatra Naser Sueški prekop za egiptovsko in ne mednarodno vodno pot, ta v to obljubo ni vključen. Celoten načrt je vsekakor u-goden za Arabce, ne pa za Izrael, zato je razumljivo, da ga ta odklanja in vztraja na svojem stališču, da se ne bo umaknil z zasedenega ozemlja, dokler ne bo dosežen zadevni sporazum s posameznimi arabskimi sosedi in podpisan z njim mirovni dogovor. Sovjetska zveza se trudi, da bi za svoj predlog pridobila Ameriko in Anglijo, med tem ko ga je Francija v glavnem že sprejela in sedaj podpira Sovjetsko zvezo v njenem prizadevanju v Washingtonu in Londonu, še posebno pa s pritiskom na Izrael. SPOMENIKI PRETEKLOSTI — Konj, ki stoji ponosno na Kapitolu, v srcu stareya Rimu, je bil nekdaj v templju Kasldrja in Poluksa. Bifokalna očala NEW YORK, N.Y. — Nekakd 40 odstotkov tistih v naši deželi, ki redno rabijo očala, nosi očala z bifokalnimi lečami. Blue Cross o pojavih v bolniškem zavarovanju WASHINGTON, D.C. — Odkar sodeluje Blue Cross po letu 1966 tudi pri federalnem bolniškem zavarovanju je v njegovem seznamu registriranih 65.4 milijonov Amerikancev, torej vsak tretji prebivalec. Tako so Blue Cross statistični podatki postali zanimivi. Naj omenimo samo enega: kako se razvija federalno bolniško zavarovanje. Najprvo se bolniki, ki so v bolnicah, ne zadržijo več tam tako dolgo kot pred 1. 1966, ko še ni bilo Medicare. L. 1964 je odpadlo na 1000 zavarovancev 1,211 dni v bolnicah, 1. 1967 pa le 898. Čas bivanja v bolnicah je padel od 8 na 7 dni. Potreba po zdravniški pomoči zunaj bolnic je pa začela rasti in se ne ustavlja. L. 1964 je za zdravniško pomoč prosilo 80 bolnikov na 1000 zavarovanj, v 1. 1967 pa že 98. Statistika potrjuje tudi znano dejstvo, da stroški v bolnicah izredno hitro rastejo. Še Venus 6 na poti MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek so pognali proti planetu Veneri vesoljo vozilo Venus 6, ki obsega kakih 2500 funtov in bo predvidoma doseglo svoj cilj v prihodnjem maju. Podobno kot Venus 5, ki je odletela na poti proti Veneri 5. januarja, bo tudi Venus 6 poskušala pristati na Veneri in od tam poročati o svojih odkritjih. Ruska vesoljska ladja Venus 4 in ameriška Mariner 5 sta sicer vrnili nekaj podatkov o Veneri, toda ti so še vedno skromni in negotovi. -----o----- Saturday Evening Post ni več NEW YORK, N.Y. — Usoda ni mila starim perijodičnim listom. Izumirajo drug za drugim. Sedaj je prišel na vrsto ilustrirani polmesečnik Saturday Evening Post, ki je dočakal 147 let obstoja. Ni bilo toliko priljubljen v mestih kot na deželi in manjših naseljih. Še lani je imel 3.5 milijona naročnikov odnosno bralcev, pa ni mogel več zmagovati stroškov. Na deželi ga bo marsikdo med starejšimi bralci pogrešal. Zenske dobijo delo Companion wanted Companion to elderly woman wanted, live in. Cali between 5 and 8 p.m. 449-1324. -O) MALI OGLASI Trgovska poslopje naprodaj Grocerijska trgovina z mesarijo in modernim stanovanjem s 3 spalnicami. Zidano poslopje, velik promet, nobene konkurence, blizu Lake Shore Blvd, V srcu mesta Euclida, na Lake Shore Blvd. zidano trgovsko poslopje v nakupovalnem centru. $69.000. Za nadaljna pojasnila kličite RE 1-1070. UPSON REALTY 499 E. 260 St. ________________ (8) Dobroidoča pekarija naprodaj Za samo $1.500, zaloga in vsa oprema. Od leta 1930 isti lastnik pomaga vpeljati in naučiti novega. Tiebers Horne Bakery, 7406 St. Clair Ave., telefon IV 6-3255. (X) Lastnik prodaja 1-družinsko hišo s 4 spalnicami, na E. 174 St. dvojni lot, krasen vrt, 4 garaže. Odlično za družine z otroci. Kličite 486-0816. —(11) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. OUir A v«. Rt f.JUh St.: KV 1-4212 V najem 5-sobno stanovanje, prebarvano in čisto se odda odraslim na 1043 E. 70 St. zgoraj. Vprašajte spodaj po 6. uri zvečer. I —(Jan. 13,15,17) Jerzy 2uiawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN V svojih samotnih dneh sem se privadil pohajkovanju. Zdaj sem na vse svoje izlete tudi daljše, jemal Toma s seboj. Marta mi ga je rada zaupala, vedoč, da je pri meni varen, celo bolj kakor doma, ker ga njegov očim ni mogel trpeti. Napravil sem voziček in naučil šest krepkih psov, da so bili za vprego. Spričo naše lahkoče na Luni je ta vprega docela zadostovala, da naju je lahko in brzo prevažala iz kraja v kraj. Včasih sva delala daljše izlete, ki so trajali po dva ali več lun-skih dni. V takih primerih sva se peljala v nepredušno zaprtem vozu, ki ga je gonil električni motor in ki se je dal segrevati v mrzlih nočeh. Ta je bil naš stari voz, precej predelan in zmanjšan. S sabo sva jemala po dva psa in dobršno zalogo živil in kuriva. Na takih potovanjih sva s Tomom obredla vso severno obalo osrednjega Luninega morja ter prišla na zahodu in vzhodu že tako daleč, da naju je ob mejah puščave že razredčeno ozračje primoralo k vrnitvi. Najbolj proti zahodu potisnjena CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY BODY REPAIR BUSINESS — By owner 15 yrs Well est. Choice industrial location — with 3 bedrm home—adjoining lot 60 x 125’. OL 2-8051 ___________________________(8) MODERN — NEW CLEANING PLANT — Near North Suburban, location. $8,000 down. Call 673-9700. (10) GROCERY — DELICATESSEN. BY OWNER Priced for Quick Sale. CO 1-2407 F' (10) FOR SALE — BY OWNER LAUNDRY — Drop off & Dry Cleaning Serv. Pick-up & Delv. service. Moving, forced to sell. Call after 6 p.m. 484-4953 Wed. & Sunday All Day. Ideal for a Couple. (10) REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON HILLS-BY OWNER Nr. Rte. 14 — 3 acres on bridle path $11,000. 5 acres wooded on bridle path $16,500. 3 A. on Pond. $12,500. Quick sale. Call Eves, after 8 p.m. 381-4627 (10) WHEATON — By owner. 3 bdrm. 2 car garage carpeting. Immed. occ. $18,300. 682-3683. After 6 p.m. 653-0291. (10) PROF. & TRADES FEMALE HELP BEAUTICIANS Full or Part Time for new shop in Arlington Hts. Call 728-2991 or 964-3008 (8) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Austin Area. Responsible woman. 8-4 p.m. 5 days, wk. 2 children. Full time. 4 sch. age children. Salary $40-50. Refs. req. 287-8243 (8) CHILD CARE Mature lady to care for children, ages 7-5-3 yrs. in exchange for own room and board. References. Call 378-4938 ! (10) r——---------------------------- točka, ki sva jo dosegla, je bilo Mare Humoltianum nižavje, ki leži na isti lunski širini kakor Morje mraza in se včasih med ugodnimi libracijami Lune opazi z Zemlje kot temen oblaček prav na desnem robu gornjega dela Luninega koluta. Odtod sva že ugledala Zemljo, prihajajočo izpod obzorja. Celo dolgo noč sem se mudil tu, da bi se do sita napasel ob pogledu na svoj rodni svet, ki je bilo že tako ctolgo, kar ga nisem videl, in še dalj, kar sem ga bil zapustil. Ko je Sonce vzšlo, je bila Zemlja v ščipu. Gledal sem svetli, rdečkasti kolut tam nad obzorjem, gledal obrise Evrope, ki je polzela čezenj, in mahoma me je bilo eno samo neznansko, brezdanje hrepenenje po tej daljni, daljni domovini... Bilo mi je, ko da sem, izgnan iz raja, po dolgem tavanju za bežen trenutek znova ugledal njegov sijaj, in iztegnil sem proti temu raju svoje roke z otročjo, naivno, nerazumljivo, a neobrzdano željo, da bi še enkrat prišel tja, če ne preje, vsaj ... po smrti. Toda prišla mi je v spomin Zemlja, kakršno sem videl zadnjič ob tečaju: zoglenela,mrtvaška sredi krvavega pogorišča — in obšla me je neizmerna tesnoba. Vse nesreče, vse zavrženosti in nadloge, ki tam od vekov preganjajo človeški rod, s pošastno, okrutno kraljico Smrtjo na čelu, so prišle za nami sem na to oblo, doslej tihotno in spokojno v svoji mrtvoti. Človeku bo hudo pov-sodi, saj nosi povsod! s seboj zarodek svoje nesreče. V ta mračna razglabljanja je zazvenel Tomov glas. Stal je kraj mene —- zbudil se je po dolgem snu — in strmel v neznani, žareči kolut na nebu. “Striček, kaj pa je to?” je rekel naposled in iztegnil roko. “Veš, to je Zemlja. Obljubil sem ti, da te popeljem sem in ti „>o pokažem. Pa saj si jo že videl, ko sva prišla setn. Kaj se ne spominjaš več?” “Ne, nisem videl te Zemlje. Tista je bila drugačna, rogata na eni strani, ta pa je okrogla.” ZA TELEVIZORJE — Delavka na sliki opravlja zadnje stvari pri sestavljanju "slikovnih” cevi za televi-/ zorje. “To je ista Zemlja, otrok.” Tom se je trenutek zamislil. “Striček...” “No?” “2e vem. Gotovo je zrasla ali pa se je zjutraj odprla kakor ti veliki listi.” Skušal sem mu obrazložiti vzrok Zemljinih men, kakor sem pač najbolje znal. Poslušal me je raztreseno, očitno me ni razumel, kaj govorim. Končno me je znova prekinil z vprašanjem: “Striček, kaj je prav za prav ta Zemlja?” Pripovedoval sem mu takrat bržčas že stotič, da so tam morja, gore, pokrajine in reke kakor na Luni, samo mnogo večje in lepše; da je tam mnogo hiš, sezidanih druga poleg druge, ki se imenujejo mesta, v teh mestih da prebiva mrogo, mnogo, ogromno ljudi in majhnih otrok; pravil sem mu, da smo od tam prišli na Luno: jaz in mama in Peter in njegov oče, ki ne živi več, in celo oba stara psa. Zaigraj in Leda, ki se z njima tako rad igra. Ko sem končal, se je Tom, ki je vse skupaj napeto poslušal, premeteno namuznil in me pogladil po bradi: “Saj to že vem, toda zdaj te prosim, striček, ne šali se in lepo po pravici povej, kaj je prav za prav ta Zemlja.” Oba psa sta stala poleg naju, vrtela glavo in se tudi zvedavo ozirala v rdečkasti kolut na nebu. Malo ur po sončnem vzhodu sva se spet vračala. Zemlja, obledela v dnevnem blesketu, se je videla za nami le še kot pepelnat okrogel oblak ob obzorju. Nekoč sva napravila izlet daleč na jug. Morska obala, ki se pretrgoma vleče med petdesetim in šestdesetim vzporednikom, se umakne blizu 140° vzhodne širine proti ravniku, tvoreč nekaj kilometrov širok polotok, morda pa tudi mostišče, ki jo veže s pokrajinami južne poloble. Hotel sem se prepričati, kal?:o je s to stvarjo, zato sem se spustil po tem polotoku ali mostišču proti jugu, pa se nisem mogel dalje ko do tridesetega vzporednika. Nadaljnje prodiranje mi je onemogočilo preredko ozračje. Noči so bile kljub bližnjemu morju tako hude, da so me spominjale na tiste, ki smo jih prebili v puščavah brez zraka. Tla so bila skalovita, vulkanska in popolnoma gola. Nobene rastline, nobenega življenja, ničesar — samo grozotna puščava med dvema brezbrežnima morjema, ki so iz njiju štrleli ostri grebeni vulkanskih otokov, neredko zaviti v oblake dima ali v krvavi svit ognja. Bili so trenutki, ko mi je bilo žal, da sem vzel malega Toma s seboj na ta izlet, ker sem se resno bal, da bo po naju. Zaradi strmih gora nisva mogla potovati po sredi tega mostišča, zato sva se držala vzhodne obale, kjer se je ob vznožju divjih in fantastičnih grebenov vlekel do sto korakov širok pas ravnine. Bilo je okoli poldne. Plima, ki ji je vzrok privlačna sila Sonca, je bila sicer zelo počasna, vendar pa dovolj močna, da je morje dvignila tako visoko, da se je njegova gladina malone zravnala z obrežjem. Bal sem se povodnji in že sem se oziral po kakem izhodu na strmo skalovito pobočje, ko se je dvignil vihar, ki je sledil nenadnemu orkanu z vzhoda. Ogromni valovi so jeli butati ob breg, eden teh valov je treščil v najin voz in ga vrgel kakih deset korakov nazaj pod štrlečo pečino. Izgubiti nisem smel niti trenutka. Priklenil sem voz z verigo ob skalo, ga nepredušno zaprl z vnanje strani in se začel s Tomom na hrbtu spenjati po pečinah. Svoj živ dan, kolikor se spominjam, še nisem doživel tolikega strahu. Z nogami in z desnico sem se oklepal preperelih skal, z levico sem držal dečka, ki ga je kar jemalo od strahu; spodaj divje, spenjeno morje, ki je šele začenjalo besneti, nad mano dež in oblaki, sipajoči strele. (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” ■k “1 v JANUAI mm irmiir i m Sh 10© KOLEDAR društvenih prireditev 12 w m iB®P mmm mmm mi* 24125 m' JANUAR 18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida. 26. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne. FEBRUAR 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 9. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue. 15— Lilija priredi NAGRADNO MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi pjedpostni bazar v šolski dvor&ni. Od 3. pop. do 9. zvečer. 2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd 2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 9. — Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. 16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. JUNIJ 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega To je popravljeni oglas s pravilnimi cenami. $15 VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE Vključno umi v it n j e , frizlmnje in striženje. Dajte si napraviti to trajno kotiranje, eno od nnjfinejSih, dokler je na razpolago po tako nizki ceni. Strokovno izvršeno po naših izkušenih frizerjih v najlepšo in najmodernejšo naravno pričesko, ki ho lahko češe. Frizura bo lepa bo lepa tudi. Če so vaši lasje suhi, sivi, beljeni ali barvani. Zajamčeno. VITA CREME TRAJNO KODRANJE Eno najdražjih, kar jih je $5.95 temeljno kodra-njc ali običajno $7.95 Hejf. $20.00 HELENE CURTIS TRAJNO KODRANJE BREZ NAVIJAČEV Nič nrtvijnčev, nič vlasnic, nič topiranjn •— ^lO.OO nikoli več! vključno striženje UMIVANJE IN FRIZIRANJE Puhasto-kodraste in valovite pričeske, visoke in mehke. Videli jih boste pri vseh modernih in elegantnih ženah —-tako lepe — tako ženske—tako laskave. $12.25 BARVANJE ................ $5.45 STRIŽENJE $1.75 LASULJE ............... od $19.50 DELNA LASULJE ........... $8.95 Ob petkih, sobotah in pred prazniki stane friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več.. POSEBNOST LJUBKO NESTER CREME TRAJNO KODRANJE $/.95 Reg. n 12.50 Dobite to najfinejše trajno kodranje, izvršeno po naših frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni. AREAS EAST • Downtown, 781-3161, 406 Euclid • Opposite Southgate, 663-6346, 5204 Warrenville Ctr. • Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center • Severance Center, 382-2600, 382-2569 AREAS WEST • Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. • Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Kd. • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Parxnatown, 884-6300 • ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742, • Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305 • Mentor, 255-9115, next to Zayre’s Lorain 233-8020 EVENING APPOINTMENTS ■■ dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico | obstoja. 24. — Piknik v Zeleni dolini. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida ob opoldne | do teh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v; Slov. domu na Holmes Ave. | Igrali bodo “Veseli Slovenci”. ‘ 5. — Ohijska federacija KSKJ ■ društev proslavi 75-letnico | KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. ? Vida ob 11.45, nato z banke-! torn v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v | farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar.: domu na St. Clair Ave. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni ban-1 ket v Slovenskem narodnem ‘ domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. j Igra Zabak orkester. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šol-; ski dvorani. Od 3 pop. do 9-zvečer. ' - -..... ..................="---------------------^,1 ŽENIM IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0623 ? CESTIJEVA PIRAMIDA — Obiskovalcem Rima je Cesti-jeva piramida znana kot privlačnost Večnega mesta. Piramida je visoka 120 čevljev in je bila zgrajena za grobnico znanemu Rimljanju leta 16 pr. Kr. Piramida je znak pokopališča, ki ga skupno upravljajo tuja poslaništva v Rimu.