Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman Tel j d: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamozne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljd. tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoludne. Stev. 260. V Ljubljani, v soboto 13. novembra 1886. Letnilc XIV. V Ljubljani, 13. novembra. „ Večno ljubezen si mi obljubil, toži razžaljena žena svojemu soprogu, ali sedaj pa nič ne porajtaš na-me in pozabiš svoje obljube!" — „A koliko časa misliš, da bode še trajala ta „večna" ljubezen?" odgovori mož ženi. — Večni mir, večno prijaznost si obetajo državniki, ko mir sklepajo, a koliko časa traja ta večni mir? Filantropi se zbirajo po kongresih in posvetujejo se o večnem miru, države se pa oborožujejo druga čez drugo; prijateljstvo pa sklepajo po (navideznih ali resničnih) potrebah državljanov in podložnih. Nekdaj v srednjem veku so se obračali večkrat vladarji do sv. očeta v Rimu, to sedaj ni več navadno; diplomatje se snidejo in zakrpajo mir, ako .je kje postal luknjast, Ko preti obča ali skupna nevarnost, se takoj združijo slabejši zoper močnejšega. Taka zveza je nastala v Evropi zoper Ludovika XII., ko so se pomorske -oblasti: angleška in holandska zcJlbžile z nemškim cesarjem, da ponižajo ošabnoga Francoza. Taka zveza vsih evropskih držav je nastala zoper Napoleona I., ki ga je poslednjič vrgla. Zato se Napoleon III. ničesa ni bolj bal, kakor evropske koalicije zoper Francosko, on si je prizadeval, evropske moči med saboj slabiti, zato je šel v Krimski vojski zoper Rusa v zvezi z Angleži in Piemontezi, in pozneje nad Avstrijo, dokler je ni poslednjič pri Sedanu staknil. Po Pariškem miru je odločevala v Evropi Nemčija; kljubu svojim zmagam se Bismark ni varnega čutil v Evropi, marveč je iskal zaveze pri tistih, ki jih je poprej napadal in zmagal — pri Avstriji. Skušal je tudi Italijo dobiti na svojo stran. Po rusko-turški vojski in po Berolinskem miru je bila Nemčija na vrhuncu slave, od kterega se sedaj, kakor je videti, navzdol pomikuje. Na papirji imamo še trocarsko zvezo, kako je pa to v dejanji, tega ne vemo; toliko je menda res, da se drug druzega boje in se vsak umikuje očitnemu in javnemu nasprotju. Trouarska zveza ima mir ohraniti v Kvropi, a prišlo je tako, da se mora volja Rusije spolniti. — Najbližnji sosedje, Angleži in Francozje, tekmujejo med seboj po drugih delih svetil v Afriki in Aziji, pravega porazumljenja med njimi ni. Angleška je bila navajena izvojevati svojo vojne s pomočjo drugih držav, tako je še bilo v Krimski vojski; njena oblast sega po vseh delih svetit, po vseh morjih hoče gospodariti in povsod ljudstva v svoj prid izkoristiti. Pri vhodu, na zapadni strani in na vzhodu ima posestva v tem morji; odkar je pa načelo angleške politike, da se ima Turčija vzdržati, je pa zadela Angleška na mogočnega nasprotnika, na veliko rusko oblast. Ali je ohranjenje Turčije še na programu angleške politike, ne vemo prav za gotovo, a to je istina, da se angleška politika skriva za Turčijo in da Rusom, kteri so angleški oblasti še veliko bolj nevarni v Aziji, kakor v Evropi, povsod polena pod noge meče. Govorilo se je, da je Battenberg, bivši knez Bolgarije, bil orodje v angleških rokah, kteri so ga rabili zoper Ruse. Naj bo to, kakor hoče, toliko je gotovo, da se Angleži Rusov boje, da bi radi zopet koga dobili, da bi za njih korist delal zoper Ruse. Lord Curchill je šel trkat na evropske vladarske dvore, ter popraševal, bode li kaj kupčije? Kaj ali koliko je opravil, ne povedo časniki, na sprehode ni šel iz Angleškega v Evropo, toliko je pač gotovo. Augleži pravijo, Bolgarsko vprašanje nas v prvi vrsti ne zadeva, pač pa Avstro-Ogersko. Nekaj časa sem se čujejo glasi iz Angleškega, ki ponujajo ti državi zvezo in skupno delovanje zoper Busa, in lord Salis-bury, sedanji prvi angleški minister pravi, Avstro-Ogerske ne smemo pustiti brez pomoči v vojski zoper Busijo. Včerajšnji telegram v „Slovencu" pa prinaša, kaj piše „Journal de St. Petersbourg" o tem vprašanji. Busija namreč vso odgovornost za mir na vzhodu odvrača od sebe in navali na Avstro-Ogersko, ter se nadeja, da Dunajski kabinet ne bode poslušal glasu , ki prihaja iz Angleškega, marveč bode delal za mir v delegacijah. „J. de St. P." tudi pravi, da Angleška hoče poslati namesto sebe Avstro-Ogersko v boj. Situacija je zares napeta in Avstrija stoji zopet na razpotji; povsod jo obdajajo nezanesljivi prijatelji, in kamor se obrne ob kogar zadene; stvari pa zopet ne more pripuščati, da bi se razvile brez nje vednosti. Ves svet sedaj gleda ua avstro-ogersko delegacijo v Budapeštu in posluša kaj poreče tam državnik, ki vodi avstro-ogersko politiko ua zunaj. Vojska z Busijo bi bila osodepolna za Avstrijo, tudi ko bi Anglež bil odkritosrčen prijatelj. Ali angleška politika, ne glede na to, da je pred vsem sebična in gleda le na svoje kupčijske koristi, temveč je tudi nestanovitna. Salisbury-jevo ministerstvo je konservativno in se drži izročil (tradicij) stare angleške politike; Avstriji je prijazno, ali vsaj se tako dela, glavnega nasprotnika vidi v Busib, zoper kterega se čuva v Evropi in Aziji. Gladstonovo liberalno ministerstvo je pa liberalno, Avstriji ni bilo nikdar prijazno, svoje dni je zagovarjalo misel, da imata Rus in Anglež dosti prostora v Aziji, in bi bila vojska med njima nepotrebna. Toliko je gotovega iz zgodovine, da se po spremembi ministerstva na Angleškem navadno spremeni tudi angleška notranja, še raje pa vnanja politika. Angleži toraj niso stanovitni zavezniki, in bi nas ob času nevarnosti na cedilu pustili. Na balkanskem poluotoku, trdijo Angleži, ima v prvi vrsti braniti Avstrija svoje koristi, to je res; na zapadu v Evropi Avstrija nima iskati ničesa; na vzhod pa kaže tek Dunava, tje kažejo stara izročila, na vzhodu najde Avstrija trg za svojo obrt; Anglež bi pa tudi rad kupčeval na vzhodu in proplavil s svojim blagom pristanišča Egejskega morja. Zveza z Angleži bi ne bila na korist avstrijskemu obrtu. Vse drugače stanovitna je pa ruska politika, tam ostanejo državniki na krmilu leta in leta, dokaz temu je Gorčakov, kteri je do sive starosti vodil vnanjo politiko. Ruska politika ue zgubi nikdar iz vida svojega cilja; ako ne more doseči kar hipoma, kar namerava, čaka bolj vgodnega časa. S Prusom še ni imela Rusija nikdar vojske, izvzemši nekaj let v sedemletni vojski, ko je bila cesarica Elizabeta na strani Marije Elizabete, a takoj po njeni smrti se je vse spremenilo, in Rusi so posrednje določili osodo Frideiika II. Sicer pa vidimo povsod Pruse in Ruse v složnem delovanji, drug druzega krijeta in varujeta; trdi se tudi, da je bil letos pruski kralj, oziroma nemški cesar, takoj pripravljen od-jenjati ruskemu caru, ko je bil ta nad knezom Aleksandrom Battenbergovcem nevoljen in je hotel izstopiti iz trocarske zveze. To vse nam kaže, da volja ruskega cara sedaj vse določuje v Evropi; v zvezi s francosko državo je kos vsaki zvezi, ki bi zoper njo nastala. Uprav zarad LISTEK. Spomini iz potovanja po Gornje-Štajarskem. (Dalje.) Sloveča božja pot v Marijinem Celji je že sila stara; romanje tje se je začelo začetkom 14. stoletja. Je pa tudi najbolj obiskovana božja pot v celi Avstriji, kamor pride na leto čez 200.000 romarjev, iu se sme po pravici imenovati avstrijska" božja pot. Trumoma prihajajo semkaj: Nemci, Madjari, Cehi, Poljaki, Slovaki, Hrvatje in Slovenci zlasti iz Spodnje-Štajarskega. Posebno številno prihajajo Ogri in imenovalo se mi je več ogerskih škofov, ki ne zgreše leta, da bi ne prišli počastit Matere Božje v Marijinem Celji. Med temi rednimi obiskovalci je tudi marljivi cerkveni pisatelj Avguštin Boskov;tny, škof v Neutri. Koj prvi večer, ko sem se tu mudil, bilo je med drugimi božjepotniki tudi kakih 200 Slovencev. Drugi dan (13. avg.) popoludne pa je prišlo pod vodstvom svojega g. duhovnika iz Slovenske Bistrice okoli 600 Slovencev, ki so jo peš prikorakali celo dolgo pot. Veselilo me je, ko sem prvo jutro po maši, ktero sem daroval v kapelici Matere Božje, spominjajoč se sebe in vseh svojih, molil molitvice po sv. maši v slovenskem jeziku. Ljudstvo mi je glasno slovenski odgovarjalo. Drugi dan so romarji med celo sv. maio prav lepo slovenske pesmi prepevali. Bazun nemških molitev in pesmi čuješ tii razne jezike prej imenovanih narodnostij. Pozno v noč še prepevajo romarji pred milostno podobo in pred kipom Matere Božje,, ki stoji na visokem stebru. Semkaj pokladajo sveče, ktere so prej pri trikratnem obhodu okoli cerkve prižgane nosili, da tukaj popolnoma izgore. Pri popevanji so zlasti marljivi Hrvatje iu Spodnje-Štajarci, ki imajo mnogo narodnega cerkvenega petja. Zapomnil sem si eno kitico, s ktero so Slovenci slavili Marijo Celjsko in jo večkrat ponavljali; ta se glasi: ,,Marija Celerca Prosi za nas Boga, Da b' naša prošnja bila Pri Bogu uslišana!" Tii v svetišči, kjer se razlegajo jeziki raznih narodov, čuti se prav živo, kako sv. vera edini vse narode, vsa ljudstva. Za vse ima dovolj prostora v svojem naročji, v svojih cerkvah; vsem hoče biti vse; vsem naroduostim priznava taiste pravice. Tii čuti se prav živo, da smo »ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi". Vsi smo udje ene velike družine, vsi otroci enega Očeta. — Na tej resnici sloni krščanstvo ; ta resnica kaže nam vrednost človekovo, ta nam podaja ključ za enakopravnost vseh ljudi. — Moderna humaniteta (človekoljubje) — o kteri se sedanji čas toliko govori — še senca ni tega, kar nam podaja sv. vera. Kar je dobrega v njej, sprejela je od krščanstva, zato spoznajmo to dobroto in imenujmo jo s pravim imenom! kar ima pa sla; bega, to je iz paganskega svetil presadila v naše £ tega je Avstrija v tako kritičnem položaji; to se zns't sicer kmalo predrugačiti, a sedaj je tako. Želeti bi bilo, da bi se Kusija in Avstrija med seboj porazumeli, in vzhodno vprašanje bi ne bilo nevarno za Evropo. To menda želi vsak dober av-strijsk državljan, izvzemši kacega madjarskega ali poljaškega šovinista in sanjača. Prašamo, je pa to mogoče? kajti znana agresivna politika Rusije na balkanskem poluotoku se je od nekdaj vedla kakor pokroviteljica balkanskih narodov. Tisti časi so namreč minuli, ko sta Rusija in Avstrija skupno postopali na vzhodu zoper skupnega sovražnika, Turka, in ko sta cesar Jožef in Katarina II. hotela Turčijo deliti. Sedaj so menda Rusi veči prijatelji Turkom, kakor nam; Turki jim ne morejo računa zmesti, ni pokaziti, a Avstrija pa vender-le lahko ruske naklepe ovira. Take so politične prijaznosti; menjajo se; druzega niso, nego koristolovje; drug druzega bi radi rabili, in ko je eden obrabljen, pahnejo ga v kot. Naj bode že tako zvana „oporoka Petra Velikega" izmišljena ali resnična, Rusija vedno koraka po tam odkazanem potu, neprestano se drži tega cilja, ki jo ima konečno do gospodarstva sveta pripeljati. Prijazna je bila ruska politika sosednemu Prusu, prijazna Avstriji, da je smela pogaziti in vničiti poljaško kraljestvo. Vtikala se je Rusija od Petra Velikega v vse evropejske vojske, podpirala ' slabejega zoper močnejšega ; Rusija je prav za prav vžugala Napoleona Velikega, in trije vladarji so sklenili med sabo tako vzano „sveto zvezo", s ktero so se zavezali, mir ohraniti v Evropi . . . Bila je to zveza vladarjev, narode niso vprašali, kaj poreko k temu . . . Pariški mir je bil že razrušen 1. 1830. Francozi so pregnali kralja, Belgija se je ločila od Holandije . . . Prišlo ja leto 1848; Rusija je ostala mož-beseda, in ruska vojna je vkrotila uporne Madjare. Ali od leta 1849 se je v Evropi mnogo spremenilo ; v Krimski vojski vidimo zapadno Evropo v vojski zoper ruskega velikana; Avstrija je ostala sicer nevtralna, ali vendar je ovirala rusko postopanje ob Donavi; Prus pa je lepo molčal in opazoval. Ponižana Rusija se je umaknila; Prusija pa je smela leta 1866 zmagati Avstrijo, leta 1870 pa globoko ponižati Francosko. „Do, ut des" ali „roka umiva roko." — Vsled tega je smela Rusija pobijati leta 1877 in 1878 Turka, vendar sad te zmage je bil le polovičarski. Odsihmal se je pa položaj v Evropi zopet spremenil, Francozi so se zopet ohrabrili in mislijo na maščevanje. Sicer Francozje, dokler tako pogosto vlado menjujejo, niso zanesljivi zavezniki, a za strašilo so dobri, tudi bodo gotovo vsacega podpirali, kdor bi nameraval ponižati sovražne Pruse. — Italija je bržkone na strani Angležev, to sklepamo iz nje delovanja v Afriki pri posedbi Massane ob Rudečem morji, in včerajni telegram nam naznanja, da imajo tri italijanske ladije pred Malto odpluti. To vse nam kaže, da je nekaj pripravljenega; netiva je nakopičenega prav odveč, nerešenih vprašanj je mnogo, država državi ne zaupa, mir se vzdržuje le, ker se vsakdo boji začeti, češ, potem bodo drugi nad me padli, da ,, javni mir rušim". Gotovo bolj, kakor Bolgarija, pa zanimiva Augleže Egipt. Radi bi rešitev bolgarskega vprašanja komu drugemu prepustili; Avstriji ponujajo to nalogo! družbeno življenje. Te paganske ideje razjedajo kakor rak človeško družbo, trosijo razprtije in sovraštvo med narode, ne zacelijo nobene skelečih ran in zavirajo ves pravi napredek. — Nasproti sv. vera veže, edini narode; pri tem pa posamezne narodnosti ne zatira in ne vniČHje, marveč jo varuje in brani; brani tudi najmanjši rod; tudi ubogim zamorcem priznava enake pravice z drugimi narodi. O ko bi ta vera prešinjala ljudstva! naj bi ljubezen krščanska jim zakone dajala! ne bilo bi tolike razdraženosti med narodi; vsakdo bi se radoval svojih pravic ter bi je tudi drugim želel iz celega srca. To bi bila vez brez primere močneja od one, ki druži brate po rodu. Brez vere tudi vez naturna nima dovolj moči; brez vere zmi tvoj lastni brat postati trinog, tvoj največji sovražnik. To bi bila vez, ki bi družila vse avstrijske narode v celoto enega duha in enega srca! — Kedaj bodo naši postavodajalni zbori — izvzeti si ne upam nobenega — prišli do tega prepričanja? Kedaj bodo spoznali, kako potrebna je sv. vera za pravo blaginjo Ali bode to prevzela? Nevarno je. — Iz Scile se pride v Karibdo. Rusija lahko sama zase živi, ne potrebuje Evrope; ako je zmagana, lahko se umakne; Anglija pa mora zarad Indije gospodariti po Sredozemskem in Rudečem morji; Anglija ne more biti brez zveze z drugimi državami, pač pa Rusija. Ako se bodo morali umakniti Angleži iz Egejskega morja, se iz Sredozemskega in Rudečega morja ne bodo drugače, če bi bili popolnoma zmagani. Politični pregled. V Ljubljani, 13. novembra. Motranje dežele. Med tirolskimi velikošolci v Inomostu se je v novejšem času grda razvada bolj in bolj ukoreninjevati jela, da so svoje častne zadeve, raz-žalenja in druge take neumnosti, z dvobojem reševati jeli. Rektor jim je to že letos spomlad strogo prepovedal, ter jim naročal, da naj take zadeve rajši izročajo akademičnemu senatu, ki jih bo tako reševal, da bo dobil vsak svojo pravico. Z novim šolskim letom se je pa grda razvada dvobojevanja že zopet prikazala in je bil rektor primorau svoj ukaz poojstriti in ponoviti. Prav ima mož. Za dijaka — in naj bo ta tudi velikošolec — so knjige tisto orožje, v kterem naj se neprestano uri in ga rabi. Na meč ia revolver pa naj le pozabi. To ni zanj. Za razvidnost domobrancev {lrne vojske) napravil se bo vbrambovskem ministerstvu poseben oddelek, ki bo imel nalogo osrednjega urada. Službovali bodo ondi 1 polkovnik, 1 major, 1 stotnik in več pisarjev. Prva naloga tega urada bo razvidnost domobrancev osnovati, ki se bo prej ko ne po tistih načelih vpeljala, kakor je osnovana pri brambovcih, rezervistih in odpustnikih. Opravek bodo toraj dobili oddelki pri političnih uradih in občinski uradi. Vse skupaj bo pa nadzoroval omenjeni vrhovni urad na Dunaji. V ogerski delegaciji zboroval je te dni vojni odsek. Med drugim je tudi prišla na dnevni red neka brošurica: „Die Wehrkraft der oster-reichisch - ungarischen Monarchie in der zvvolften Stunde", ki se je, kakor se čuje, spisala v nemško-liberalnem taboru in je posebno proti vojnemu ministru, kakor sploh proti avstro-ogerski vojni upravi obrnjena. Brošurica je izišla na Nemškem v Lipsiji in je tako lažnjivo in strupeno pisana, da so jo v Avstriji prepovedali. Vojni minister je bil zarad nje tudi pri cesarju v zaslišanji in s tem je bila stvar dognana. Kar se je v ogerski delegaciji potrebno zdelo delegatu Beothyju te brošurice omeniti, zarad ktere je stavil vojnemu ministru razna vprašanja. Vojni minister grof Bylandt - Rheidt se je začudil, kako da se more kdo v delegacijah nad takim pam-fletom spodtikati. Vojno ministerstvo zarad tega ni nič odgovarjalo na tisto obrekljivo pisačenje, ker se površnost in neštevilne neresnične trditve njene že od daleč vidijo. Kar se tiče mobilizacije, je sedanja osnova vojske nasproti prejšnji do leta 1881 zdatno boljša in tudi ceneja. Sedaj bo mobilizacija komaj polovico tega veljala, kakor v prejšnjem času, ker je skoraj vsak polk v področji svojega kornega zapo-vedništva in kolikor moč blizo doma. To pa ni le njegovo osebno mnenje, temveč mnenje vseh kornih zapovedništev in drugih vojnih strokovnjakov. Kar se tiče novih utrdbin na Gališkem, v Przemislu, so taiste deloma že dodelane iu imajo vseskozi nove sedaj zboljšane topove. Kar pa še ni oboroženih vtrdbin, niso še dodelane in se bodo sproti oborože-vale, kakor se bodo namreč dovršavale. Tožbe proti našemu topništvu so vseskozi neopravičene, ker je narodovo? Kedaj jim bode sv. vera merilo in ravnilo pri vseh sklepih in ukrepih? Ta božja pot se sme pa še tudi v drugem oziru zvati avstrijska. Že od nekdaj so avstrijski vladarji in udje presvitle cesarske rodovine radi zahajali semkaj častit preblaženo Devico; jo prosit sveta v težavnih vladarskih zadevah in pomoči v hudih bojnih časih. O nadvojvodi Karolu II., čegar mavzolej smo videli v Sekovi, nam Hurter pripoveduje, da je enkrat celo peš romal v oddaljeno Marijino Celje. Enako bi našli pri njegovih naslednikih, kako so radi semkaj zahajali k nebeški Materi. In večinoma tudi niso hodili praznih rok, marveč donašali so dragocenih darov, kterih se še sedaj mnogo tukaj hrani. In kar je še več: osebe presvitle cesarske rodovine so delale, vezle in šivale krasna oblačila za milostno podobo M. B. Osebe cesarske hiše so prinašale lepa mašna oblačila in tudi do sedanjih dni se ljubezen cesarske hiše do Marije Celjske ni zmanjšala, ampak vedno enako še plamti v srcih njenih udov. Ravno ietošnjo pomiad je njeno Veličanstvo ce- dokazano, da se je poljsko, kakor tudi trdnjavsko topništvo zdatno zboljšalo. To priznavajo tudi ino-stranske vojaške autoritete. Vnanje države. Včeranji telegram z Dunaja o vprašanji do kneza Nikolaja glede kandidature na bolgarski prestol došel je v nejasnem zlogu. Izvestno si bo vsak mislil, da ta knez Nikolaj ni nihče drugi, kakor črnogorski Nikita. Temu ni tako. Ta knez Nikolaj je Nikolaj Mingrelski, ki ga Rusija želi na bolgarski prestol spraviti, kljubu temu, da so se Bolgari že za Valdemarja odločili. Rusija dolgo časa ni hotla z barvo na dan; še Ie, ko je videla, da je Bolgarom z volitvijo kneza resnica in ko je bil na to Valdemar že izvoljen, je prišla in rekla: „Nadjam se, da Valdemar ne bo sprejel krone", kar je toliko, da je ne sme sprejeti, če prav je brat ruske cesarice. Namesto njega bomo postavili rajši kako ničlo tjekaj doli, ki bo stala, kakor in kjer jo bomo postavili. Kandidatura kneza Mingrelskega je ostalim velesilam bolj neljuba, kakor Valdemarjeva in ni mogoče, da bo vsled tega Busija rekla: „Prav, če hočete imeti Valdemarja, napravite nove volitve za drugo, postavno sobranje, ktero naj ga zopet voli, potem ga mi tudi pripoznamo." Na Srbskem se je izvolitev Valdemarja z radostjo sprejela, kakor se je na Bolgarskem z radostjo in navdušenjem izvršila in sicer tako-le: Ko so se poslanci in zastopniki Avstrije, Angleške in Italije zbrali, je rekel ministerski predsednik Badoslavov. da vlada predlaga v izvolitev danskega princa Valdemarja, ker ima tako mogočno in veljavno sorodništvo. Kako vemo, morajo to izvolitev v smislu Berolinske pogodbe velesile potrditi. Zato predlagamo izvolitev princa Valdemarja za bolgarskega kneza po vskliku (per accla-mation), da ga potem velesile potrdijo. Vse je bilo tiho. Predsednik sobranja obrne se na to do zbranih, rekoč: „Tisti, ki žele princa Valdemarja za bolgarskega kneza, naj vstanejo." Vse se je dvignilo in knez je bil enoglasno izvoljen. Takoj mu je vse sobranje zaklicalo navdušene „ura"-klice. V Filipopelju in po iztočni Bumeliji imajo tudi obležni stan. Kakošen da je tak položaj tam doli, kjer sedaj vse vre in kipi, razvidi se iz sledečih vrstic. Budeči plakati so po vsih vogalih naznanili, da se je po sklepu ministra notranjih zadev in vojnega ministra sklenilo obležni stan oklicati. Vsled tega prične vojaška sodnija svoje delovanje. Vsak človek ima vsled tega dve poglavitni dolžnosti: molčati in ob 9. uri zvečer 'domd biti. Kogar najdejo kasneje na ulici, ga primejo in se mora izkazati, kdo da je. če tega ne more, mora iti na policijo, kjer mu dajo brezplačno prenočišče na pri-čini. O politiki ne sme nihče kaj ziniti, časnikov domačih ni, le zunanje berejo. Brati jib že smejo, misliti tudi, razgovarjati se pa o tem, kar • je kdo bral, je pa strogo prepovedano. Gostilne in kavarne se ob 9. uri zvečer že zapro. Veselice so vse prenehale tako v javnih, kakor tudi v zasobnih hišah. Tudi fijakarji morajo ob 9. uri že izpreči. Le te-ški koraki močnih vojaških straž čujejo se po mestu, kjer je tiho do solnčnega izhoda. Pa tudi po dnevu je vse mirno in žalostno, kakor na veliki petek. Ob pošti iu brzojavu so nastavljene vojaške straže, po prodajalnicah praznujejo, javni promet počiva, trgovci pa skrbno z glavo zmajujejo: „kaj bo, kaj bo!" Kriza je do vrha prikipela, ruska nesramnost, oziroma nesramnost ruskih agitatorjev, ki so ubogo deželo v tolišnjo nesrečo spravili, pa tudi. Sedaj se mora stvar na eno ali drugo stran zasukati, ker tako ne more več dalje ostati. Naloga teh ruskih nesramnežev je, priprosti narod bolgarski proti sedanji vladi nahujskati, da bi nered nastal, na kterega bi Rusija potem svetu s prstom pokazala, kako da je nevaren javnemu miru in se mora zarad tega dežela zasesti. Toda prišlo bi še hujše. V iztočni Rumeliji se ljudje boje, da če bi Rusija res Bolgarijo zasedla, bo v Iztočno Bume-lijo Turka spustila, ki na ta korak pred Drino-poljem že pripravljen čaka. To bi bilo pa za sarica Elizabeta prinesla Materi božji v dar 4 metre krasnih preumetelno izdelanih čipk, ki so stale več nego tisoč goldinarjev meter. Videl sem v bogati zakladnici več masnih plaščev pa tudi celih ornatov, ktere je darovala in tudi delala cesarjevičina Štefanija, nadvojvodinja Valerija in druge osebe cesarske hiše. Najlepše pa je to, da si semkaj hodijo iskat tudi duhovnih milostij in darov. Semkaj prihaja n. pr. presvitla cesarica leto za letom, prejme tu pobožno zakramente sv. pokore in presv. rešnjega telesa; tukaj, kleče med ljudstvom kaže svojo vero, svoje otroško zaupanje, svojo ljubezen do božje Porodnice; v prekrasen vzgled vsem vernim katoliškim podanikom. Zanimivo bi bilo, ko bi natančeje opisal dragocenosti, ktere hrani bogata zakladnica te cerkve. Tii je darov zlatih in srebrnih, bogato z biseri in dragimi kameni obsejanih, rekel bi, brez števila. Ne bilo bi konca ne kraja, ko bi hotel naštevati umetno izdelane sv. posode; vse krasne, dragocene kelhe in monštrance, križe, slike, sestavljene iz drobnih kamenčkov, prstane iu zapestnice; vse da- uboge Bolgare iztočno -ruraelijske najhuje, kar si. le misliti zamorete, kajti Tnrek bi jih jel klat1 kar od kraja, da bi se maščeval za odpad lan" skega leta, ko so turškega guvernerja zapodili in so sklenili zjediniti se z Bolgarijo v jedno samo upravno pokrajino. Nemški državni »bor, ki se bo 25. t. m. sošel, nadaljeval bo v prvi vrsti delo na socijalno-političnem polji. Zvezni zbor je dobil že predložene načrte o razširjanji delavskega zavarovanja pri nezgodah tudi na mornarje, zidarje in kopače. Zanimivi so tudi predlogi, ki so iz prejšnjega zasedanja ostali in pridejo sedaj na vrsto. Med njimi je v prvi vrsti načrt za omejitev javnih obravnav pri sodnijah. To je v resnici pametna misel, ki zasluži, da bi se tudi pri nas vpeljala. Pri obravnavah zarad prekanjenih goljufij, tatvin in drugih enakih hudodelstev se človek težko kaj dobrega nauči, pač pa zapazi lahko marsikaj, na kar bi sicer še mislil ne bil. Glasoviti tat sreča nekdaj svojega tovariša na ulici in mu reče: „Ali ne greš K obravnavi?" „Kaj pa bo?" „ Silno zanimiva velikanska tatvina proti glasoviti tatinski družbi X. Y. Lahko se boš še marsikaj naučil ondi!" Mogoče, da je to le pravljica, resnično je pa vendar le, kar nam predstavlja. V berolinskih političnih krogih je nada vedno večja, da se bo mir še ohranil. Ta nada je prav zdatno veliko pridobila po avstrijskem prestol-nem govoru in iz Berolina zopet dohajajo zatrdila, da se trije cesarji — avstrijski ruski in nemški — še vedno drže sklepov na ohranenje mirii. Da tu pa tam nazori o ohranenji miru takoj omajo, je izredni značaj orijentalnega vprašanja vzrok, ki se več ali manj skoraj vseh velesil dotika in ob vsakem svojem koraku na drugo občutljivo stran te ali druge velevlasti zadene. Za to bo pa tudi silne opreznosti treba pri reševani tega vpvašanja, da se bo vedno le nekako lepo po srednjem potu postopalo. Poglavitna faktorja pri vsem tem sta pa Avstrija in Rusija. Na Turčijo, ktera bi bi bila kot bivša lastnica Balkana, tudi glaven faktor, se ne bo veliko oziralo, ker je obsojena na smrt. Njeni dnevi so šteti, če tudi natančno še ni znano. Za to bodo pa v Berolinu vso svojo pozornost le na to obračali, da bodo vsakojake nepriličnosti med Avstrijo in Rusijo s poti spravlaji, da si oboroženi mir kje ne spodtakne ter ne provzroči vojske. Domače novice. (Vodstva družbe sv. Cirila in Metoda ožji odbor) je imel 10. novembra VI., oiroma I. sejo. Navzoči: Prvomestnik Tomo Zupan. Podpredsednik Luka Svetec. Blagajnik dr. Vošnjak. Tajnik kaplan Anton Žlogar. Oba v to izvoljena uda družbinega vodstva: Ivan Hribar in ces. svetn. Murnik. Kot gost bil je pričujoč ud družbinega vodstva vitez dr. Bleiweiss. — Sklenilo se je šolski občini na Štajarskem posoditi 1000 gold. — Eden ud vodstva dojde k odpretju dotične šole. — Odbor za potovanje v Prago je daroval družbi vse tirjatve za knjižico „Tisočletnica Metodova", kakor tudi ostale iz-tise. Družba se odboru pismeno zahvali. — Tajništvo poroča tekoče zadeve, pove, da se snuje nekaj podružnic; a obžaluje, da nektere že ustanovljene še do sedaj niso zglašene pri družbinem vodstvu. — Premska podružnica je poslala do sedaj nabrane novce. — Prvomestnik naznani, da je zanimanje za družbo zmirom večje. V zadnjem času je pristopilo več pokroviteljev in naznanjenih je več volil. — Prvomestnik predlaga, naj se vsakemu pokrovitelju v priznanje njegovega domoljubnega čina odbor zahvali s posebnim pismom Soglasno sprejeto. — rovi visokih, plemenitih oseb to- in onstranske polovice avstrijskega cesarstva. In dalje vsa dragocena oblačila, deloma stara že stoletja, a tudi iz najnovejše dobe, pretkana s teškim zlatom in naj-finejo svilo. Le eno naj omenim. V zakladnici se hrani orožje in oblačilo ogerskega kralja Ludovika Velikega in njegove soproge, ktero je leta 1363 po bitki pri Marici cerkvi podaril. Drugo starodavno delo je mašna obleka, ktero je podaril ogerski kralj Matija Gorvinus (1458—1490). Na svetlem dnu vidijo se mali v usnji vtkani okraski. Vse to podaja paznemu očesu toliko zanimivega, da eden kratek dan pač ne zadostuje, si vse dragocenosti natančno ogledati, še manj pa opisati. Zato velji'i tudi tukaj: idi in poglej! Isto tako prvomestnik predlaga, naj deputaeija iz odbora hvalo izreče p. n. kanoniku Zamejcu, ki tako iskreno deluje po Ljubljani in drugod za družbo sv. Oirila in Metoda. Soglasno sprejeto. — To nalogo do častitega kanonika izvrše te dni osebno prvomestnik, denarničar dr. Vošnjak in tajnik Žlogar. (Pisateljsko društvo) ima nocoj zabavni večer v Ljubljanski čitalnici. („Teške ribe.") Kakor smo že objavili, priredi dramatično društvo v četrtek dne 18. novembra t. 1. v predvečer imendana Nj. Veličanstva presvitle cesarice Elizabete v slovesno razsvitljenem deželnem gledališči svojo četrto predstavo. Igra „Teške ribe" gre ta večer pred slovenskim občinstvom prvikrat raz desk; nadjati se je toraj polne |hiše. (Dostojanstvo tajnega sovetnika) dobil je tukaj bivajoči divizjonar Reinlander, sedaj zapovednik 10. vojnemu koru v Brnu na Moravskem. (Dijaki) imeli bodo prosto dne 19. t. m. povodom godu Nj. Veličanstva naše cesarice Elizabete; v tukajšnjih cerkvah napravila se bo pa za ljudo-milo najvišjo gospo služba božja. (Učiteljstvo Vipavskega okraja) otvori v proslavo Najvišjega godovnega dneva Nj. Veličanstva presvitle cesarice Elizabete v dan 18. novembra v prostorih Čitalnice Vipavske veselico z naslednim vsporedom: 1. Ogovor, gosp. Kaspar Gasperin. — 2. Cesarska pesem, poje učiteljski zbor. — 3. »Angelj ubogim", deklamuje gospodičina pl. Fodrans-perg. — 4. A. Nedved: „Vojaci na potu", poje učiteljski zbor. — 5. Dva komada na citre, igra gospodičina pl. Fodransperg. — 6. Kilcken: Dvospev Barcarola, pojeta gospoda L. Punčuh in A. Perne, spremljuje na glasoviru gosp. A. Lavrenčič. — 7. P. S. Vilhar: „Na Velebitu", poje učiteljski zbor. — 8. „Bob iz Kranja". Vesela igra s petjem v enem djanji. Spisal dr. J. Blei-\veis. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Oseba 50 kr., obitelj 1 gold.; sedeži prosti. — čisti dohodek je namenjen družbi sv Cirila in Metoda. Z ozirom na blagi namen se prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi odbor. (Slovensko pevsko društvo v Ptuji) zgubilo je iz društvenega odbora jako delavnega in požrtoval-nega gosp. dr. Fran j a Grossa, c. kr. sodnij skega pristava, ki se je preselil v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel v odbor čast. g. o. Bonaventura čiček, prokurator in kaplan pri tukajšnjih oo. Mi-noritih. V zadnji seji je sklenil odbor poslati gosp. dr. Grossu pismeno zahvalo za dosedanji trud. Za društvenega kapelnika sprejel se je g. Ant. Jirka, učitelj glasbe in petja tukajšnje čitalnice, ki je izučen v konzervatoriju v Pragi. Kot pesni za tretji veliki pevski zbor v prihodnem letu so se za prvo določile sledeče pesni: 1. „Na Preširnovem domu", veliki moški zbor s čveterospevi od g. dr. B. Ipaveca. — 2. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor od g. Ant. Nedveda. — 3. „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni", mešan zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in spremljevanjem orkestra od g. Ant. Foersterja. — Druge pesni se določijo v prihodnji seji. Te se bodo dale sedaj v tisk in pričakovati je, da se v sredi prihodnjega meseca razpošljejo. Društveni odbor prosi, naj se doneski redno vplačujejo. Udje, ki so s plačilom zaostali, se pa opominjajo na dano besedo. Odbor. (Poročil se je) naš rojak g. Emilijan Lilek, gimnazijski profesor v Sarajevu, z vrlo doraoljub-kinjo gospico Emo Planinšek v Ptuji. (Občinska volitev) se je vršila na Studencu (Igu) dne 13. novembra v najlepšem redu. Za župana je bil izvoljen tukajšnji poštar, Anton Kocmur in za svetovalce Jernej Toni, Jaka Erjavc in pa Martin Novak. (Deželni šolski nadzornik Zindler) se bavi z nadzorovanjem gimnazije v Ptuji. (Luteranstvo) jelo se je v novejšem času precej zdatno širiti po Goriškem. Temelj mu je zavod grofinje Latour, ki ima v Russiz-u svoj ženski izobraževalni zavod, čegar izgoja katoliških deklet je neki tako „i z bor na" in „značajna", da se jih je že več katoliški veri odpovedalo in k luterancem pristopilo. Glavno podporo ima zavod menda v ondašnji aristokraciji, in ta glavna podpora je neki tako trdna, da je bil celo nadškofov upor brez-vspešen. (Duhovske spremembe v ftoriški nadškoflji.) Preč. g. Franc Šušek, župnik v Renčah, iu č. g. Peter Fabris, učitelj - voditelj ljudske šole v Kor-minu stopila sta v stalni pokoj in sta se preseila v Gorico. — Za Renče bila je razpisana služba do 11. t. m., za župnijo v Muši ostane razpisana do 14. t. m. — Častiti gospod Anton Lazar, vikar v Ravni, bo oskrboval tudi vikarijariat Orehek, ki ostane začasno brez svojega dušnega pastirja; prazna so tudi Stržišča. — Častiti gospod Franjo Ceket, vikar v Štijaku, pride kot tak v Kronberg; njegovo mesto v Stijaku ostane prazno in dušno pastirstvo bo opravljel ondašnji kaplan, čast. gosp. Ludovik Kumar. — Č. g. Angrej Tabaj, novo-mašnik, pride za kaplana v Št. Rok; č. g, Franc Vidmar, novomašnik, pa v Štanjel. — Č.ast g1 Aleksander Rossi, novomašni, je dobil službo kan-celista v kn.-nadškof, pisarni. (Vesele novice) prinesla je današnja „Soča" o Goriški čitalnici, ktera je svoje prostore zdatno zlep-šala in popravila. Kakor čitamo, je dobila dvorana nov parket. Stene so preslikane in zastor prav radikalno prenarejen. Prav je tako! Posebno na Goriškem treba je obračati narodnim zavodom najskrb-nejo pozornost, saj veste kako da nas pritiskajo Lahi. (Pravda proti anarhistom) pričela se bo pri c. kr. deželni sodniji v Celovci dne 6. decembra. (Kolera) v Trstu se je že skoraj na najmanjše število skrčila. Od 4. do 11. novembra zbolela sta samo dva, umrl pa le eden. Tudi iz Istre in Goriške se nič več ne čuje. Razne reči. — Zgubljen|a knjiga. V nekem mestu je bilo čitati v listu: »Zgubljena je knjiga „o bridkostih in težavah našega življenja." — Vezana je v usnje in ima zlato zapono. Ker je knjiga drag spominek, dobi tisti, kdor je najde in vrne v . . . ulici št. 3 za plačilo 2 cekina." — Drugo jutro je postavil v isti list šegav čitatelj: „Knjige z zlato zapono sicer nisem našel; mnogo sem pa našel bridkosti in trpljenja našega življenja. Prosim, da se mi toraj izplača samo eden cekin." — Spominski napis. Lep spominek na gomili nepoznane pisateljice v mestu * ima ta-le napis: „Tu počiva gospa X., ki je, predno je umrla, najmanj stotisoč jeklenih peres potrla". — Dva dijaka. Pavle: „Zakaj te ni več k nam v gostilno? Vedno si sedaj tako čmernega in kislega obraza. Saj si vendar podedoval po stricu 20 tisoč forintov." — Vilko: ,,Ravno zato sem tako čmern; ti ne veš, kako človeku hudo de, ako mora za svoje denarje piti." Telegrami. Dunaj, 13. nov. „Wr. Ztg." objavlja podelitev dostojanstva tajnega sovetništva trgovinskemu ministru B a e q u e h e m u, imenovanje sekcijskega sovetnika BI ume list očka za pisarničnega ravnatelja poslaniške zbornice. Budapešt, 13. nov. Avstrijske delegacije budgetni odsek pričel se bo 15. novembra pečati z vojnim ordinarijem. Vojni odsek ogerske delegacije odobril je včeraj seclem budgetnih toček glede povišanja etata. Zmanj-šave so se sprejelo nespremenjene. Atene, 13. nov. Priprave na boj se v Sebastopolu marljivo nadaljujejo. Živež mora biti do 15. novembra že ves skupaj. Trnovo, 14. nov. Nabukov in Zalev-ski obsojena sta na dosmrtno ječo. Ker ju pa Kaulbars zahteva, izročila se bodeta Rusiji. Umrli so: 11. nov. Kristjana Prijatel, učenka, 13 let, Kongresni trg št. 17, pljučni edem. 12. nov. Gustav Tonries, posestnik tovarne, 72 let, Dunajska cesta št. 21, vsled raka na jetrih. — Alojz Šupevc, hišni posestnik, 77 let, Gospodske uliee št. 9, ostarelost. — Ana Cirk, črevljarjeva hči, 4l/, leta, Vegove uliee št. 12, jetika. Tujci. 11. novembra. Pri Slonu: Viktor Krippner, nadinženir, z Dunaja. — Filipp, Liebermann in Prunbauer, trgovci, z Dunaja. — R. Woltama, c. k. stotirk, z Dunaja. — Teodor Havrolka, c. k. stotnik, iz Kopra. — Albin Kegclo, e. k. nadporočr;k, iz 1'ožuna. Pri Maliču: Amalija Pero, posestnica s hčerjo, iz Pariza. — Jožef Kiinzli, trgovec, iz Švice. — Jožef Keppelmttller, c. k. stotnik, z Dunaja. Vremensko »porodilo. opazovanja 12. 7Tu. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveo. Stanje zrakomeru v mm toplomeru po Celziju Veter 20-80 dež ~W93 +~§T"| si. vzh. " oblačno 73187 4-10-6 sl. zap. dež 732-37 +10 0 | sl. zap. oblačno Dopoludne oblačno, popoludne huda ura. Srednja tempe ratnra 9-7° O., za 5-3° nad normalom. Vreme a Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 13. novembra Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davka) 83 gi. 75 kr. Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 85 4% avstr. zlatu renta, davka prbsta 113 , 25 , Papirna renta, davka, prosta . 100 „ 95 Akeije avstr.-ogerske banke S70 „ — , Kreditne akeije .... 284 „ — London Srebro Francoski napoleond. Ces. cekini . Nemške marke 125 9 „ 92 V, 5 „ 92 «1 „ 42»/. Valvasorjev trg Hlev. S priporoča : VIZITJVICE ss v raznih oblikah = po n\&ti\ ceni. Ravnokar izišlo! ,.Priče Božjega bitja". Jako priučila knjižica došla bo povsod dobro, kjer je le še iskrica vere v Gospodarja nebes in zemlje. — Prečastita duhovščina bo vernemu narodu izvestno jako vstregla, ako ga opozori na to v današnji brezverni dobi jako primerno delce. Na prodaj je pri založniku Dragotinu Hribar-ju, v Ljubljani na Bregu št. 10, pri Blazniku in v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani ; ter veljii po pošti 5 kr. več. Kdor jih vzame 12, pošljejo se mu franko. (3) Valvazor (3) lepo vezan, naprodaj je jako poceni pri g. Jerneju Rafoieu, trgovcu v Kranji. > m i i eco I i-eva esen ca za želodec, I Jiatfertf "frripravtjp ■ ' _ G.. P J.C.C? 01.1", li/kac. v i jub ljanja Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Izvrstni učinek to esence potrjujejo spričevala več slovečih zdravnikov (Dr. Emil vitez pl. S to e ki, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetniporočevalecKranjske, Dr. DAgostini, Dr. Cambon, Dr. vitez pl. Gora-cucchi, Dr Pardo v Trstu, Dr. K. Minola, mestni phisikus v Milanu, kakor tudi veliko prečast. g. župnikov in na tisoče oseb, ki so jo rabile in se le njej zahvalujejo za zopet pridobljeno zdravje). Cena eni steklenici 10 kr. Izdelovatelj te esence jo pošilja po pošti v zabojčkih 12 steklenic 1 gld. 36 kr. Postne stroške plačujejo (H)' 'Lekarna G. FioooljUJa. „Pri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti, je vedno preskrbljena z vsem i z dr a v i l i najboljše baze in izvršuje vsako naročilo najhitrejše in točno proti poštnemu povzetju. Zahvala in priporočilo. Udano podpisani javljam, da sem se iz Savinjske doline, kjer sem bil že jedno leto samostojen, v Ljubljano presolil. Ob tej priliki se najuljudneje zahvaljujem za skazano mi dosedanje zaupanje, ob jednem pa se priporočam prečastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom za vsakovrstne popravo org-o^j, kakor tudi za zgradbo novih orgelj po novem in starem načinu. Mnogoletne skušinje pri odličnih mojstrih v Ljubljani, Mariboru in na Dunaji so porok za natančno in vestno izvršitev izročenega mi dela. Nadeja se obilnih naročil z najodličnejim spoštovanjem Eruest Petriž, (4) orgljar na Sv. Petra nasipu št. 65. , Nova izdaja. :: , -■ V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova izdaja „ katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah svetd ' po vsaki tihi sv. maši." Obsega tudi najnovejšo involcaeijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskane so molitve < na prav lične podobico in velja 100 komadov 2 gld. Katoliška bukvama < (8) v Ljubljani, < stolni trg štev. 6. ( Št. 7179. Deželni odbor kranjski objavlja, da so s svojim razglasom dne 18. oktobra 1886, št. 6800 napovedane odkupninske obravnave o samostojni deželni nakladi po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma po 6 kr. od vsakega litra) porab j enih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punč-nega cveta, rozolije, likera in poslaščenih žganih pijač sploh) za leto 1887 za posamezne zdolej omenjene davčne okraje določene, kakor pri vsakem okraji zaznamovano. Pri tej priliki se vnovič objavljajo zadevne letne odkupninske poprečnine in dostavlja, da pri odkupninski obravnavi mora prisotna biti večina vseh obdačenih obrtnikov davčnega okraja po osobah in po obsegu obrta; da mora ta večina pritrditi odkupninski pogodbi; da pooblastenci obrtnikov morajo seboj imeti legalizovana pooblastila in konečno, da se odkupninski pogoji poizvedo pri deželnem odboru kranjskem in pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Te odkupninske obravnave se bodo vršile za davčni okraj: Postojna, z odkupninsko poprečnino 2400 gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni; Vipava, z odkupninsko poprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Vipavi; Senožeče, z odkupninsko poprečnino 1200 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Senožečah; Bistrica, z odkupniusko poprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Bistrici; Krško, z odkupninsko poprečnino 600 gld., dne 24. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem; Mokronog, z odkupninsko poprečnino 1600 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Mokronogu; Rateče, z odkupninsko poprečnino 300 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Rateči; Kostanjevica, z odkupninsko poprečnino 400 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Kostanjevici ; Radoljica, z odkupninsko povprečnino 10.000 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici ; Kranjska gora, z odkupninsko poprečnino 2800 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v gostilni gospoda Janeza Hribarja v Kranjski gori; (3) Kranj, z odkupninsko poprečnino 14.000 gl., dnč 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni^. kr. okrajnega glavarstva v Kranji; S k o f j a Loka, z odkupninsko poprečnino 5200 gld., dne 17. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v Skofji Loki; Tržič, z odkupninsko poprečnino 4000 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v Tržiču; Logatec,z odkupninsko poprečnino 2000 gl., dne 16. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu; Idrija, z odkupninsko poprečnino 1600 gl., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Idriji; Lož, z odkupninsko poprečnino 3000