Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 51. v LJUBLJANI, petek, dne 5. marca 1926. '»»arnezna številka II:n i—. LETO m NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Propaganda svobode. Nobena reč ni našemu narodu tako potrebna, kakor propaganda svobode. Nobene stvari pa vse naše stranke tako *nalo ne goje, ko ravno propagando svobode. in stoletja se je naš narod siste-"‘aticno učilo, da je svoboda zlo, sto- in stoletja se ga je vzgajalo v hlapčevstvu 111 ]e naravno je, da je ta stoletna vzgoja nasen>u narodu skoraj vzela zmisel za svobodo in da smo celo v revolucionarni Poprevratni dobi morali slišati očitek r°bskih duš. Pretiran in krivičen je bil sicer ta očitek, toda čisto brez vsake podlage vendar ni bil. Že pregovorna slovenska potrpežljivost ga deloma opravičuje. Nismo pa izgubili samo pravega zmi-sla za politično svobodo, še mnogo bolj se pogreša v našem javnem življenju čut za duševno svobodo. Strpnosti naša politika sploh ne pozna in zagrizenost je celo hvaljena v liberalnih in demokratičnih strankah. Ta zagrizenost gre celo tako daleč, da politično nasprotstvo običajno rodi tudi osebno sovraštvo in v tem oziru je slovenska politika zadnjih desetletij še zlasti deficitna. Koliko nesreče, koliko sporov je zanesla ta politika v rodbine in vse skupaj za prazen nič, kar je dejanski efekt vsega tega političnega prerekanja. Na drugi strani pa je ta zagrizenost vse Opravičuje. Ne vpraša se več, kakšna je Stalna kvalifikacija strankarja, temveč tudi očitnemu zločincu se vse oprošča, sairio da je zvest in slepo vdan strankar. Iz same strankarske zagrizenosti se po-tJaČi vsaka afera, pa čeprav je s tem ubita javna morala. Poštenjak ali nepo-štenjak, to je stranskega pomena, odločilna je le strankarska zagrizenost. Nujna posledica tega je seveda, da je tudi vsaka diskusija nemogoča. Na argumente nasprotnika se ne odgovarja s stvarnimi argumenti, temveč le s smešenjem in psovanjem. Le prenaravno je, če pri takih razmerah ne pridemo do nobenega razčiščenja pojmov in s tem do napredka v političnem mišljenju naroda. Visled zagrizenosti pa je tudi vsaka organizacija naroda nemogoča. Stalno se poudarja samo to, kar loči ljudi, pa čeprav je to še tako nepotrebna in brez-vredna teorija iz tujine. Z vso spretnostjo pa se zamolčuje vse ono, kar nas najtesneje druži in niti naše malo število, naše skupno trpljenje, naša ista kri nas ne morejo združiti v eno organizacijo s skupnim ciljem in delom. Vse to, ker ni čuta za svobodo. Ne stranka, ne posameznik se ne moreta povzpeti do tega, da bi spoštvovala mnenje bližnjega. Vsak hoče imeti prav in misli, da je zaigral svojo čast, če razume tudi drugo mnenje. In če se v stranki, v društvu ali njegovi organizaciji ne godi tako, kakor hoče on, potem razbije stranko ali društvo ali pa ustanovi novo, kjer bo veljala le njegova. Tako se vedno bolj drobe sile naroda in skoraj postanemo nezmožni za vsako delo. Manjka nam smisla za duševno svobodo ,manjka nam spoznanja, da pomeni prava svoboda vedno harmonijo družbe. V tej smeri bi morale pričeti stranke propagirati svobodo in naš narod bi bil mahoma prerojen. Pa tudi zmožen za delo in za obrambo svojih pravic. Zakaj bi bil organiziran in otresel bi se zagrizenosti. Toda naše stranke menda ravno vsled |ega ne fruarajo\ dogovoru z zavezniškim vladami. RNNMnmMCft Kriza parlamentarizma. Vsi parlamenti na evropskem kontinentu preživljajo po vojni težke krize. Nove razmere so vrgle ua površje nove stranke in nove ljudi, ki pa svoji težavni nalogi oči-vklno niso kos. Zradikalizirane ljudske mase ne umejo ločiti demagoškega kričaštva na shodih od resnega in težavnega zakonodajnega dela in voditelji mas, katerim je divja demagogija prinesla mandate, danes niso več voditelji mase, ampak njeni ujetniki. Ta pojav opažamo po celem evropskem kontinentu v ostrejši ali milejši obliki, seveda tudi pri nas. Moralna podlaga modernih ljudskih nastopov je čvrsta zavest državljanske skupnosti. Kjer se volilec ne zaveda državljanske skupnosti, ampak gleda pred seboj vedno le svoj oseben interes ali pa svoje lokalne ali strankarske koristi, tam se pravi parlamentarizem ne mere razviti. Skupne državljanske zavesti pa zopet ne more biti tam, kjer živi še preživa tradicija onih časov, ko ljudem se ni bilo treba brigati njim samim za svoje gospodarstvo, ampak so se za splošno st brigale in nosile tudi vso odgovornost le posamezne osebe. Glavna naloga parlamenta je razpolaganje z državnimi dohodki. Ljudje morajo sami vedeti, kaj zmorejo in kakšna bremena si bodo nalagi brez škode za posameznika in za skupnost. Kjer še vedno prevladuje nabiranje, da je davčni denar »cesarski« ne denar državne skupnosti, tam so demagogiji odprta vrata na stežaj. Zavest državljanske skupnosti je rodila ua vsem svetu samo en parlament, to je angleški. Kontinentalna Evropa, ki se kar cedi samih idej, in to vedno novih in novih idej, rada imenuje angleški parlament »kramarski« ljudski zastop, ker se nikjer na svetu ne bijejo take ljute debate za vsak vinar javnega premoženja, kakor v Angliji. A ravno to je stara angleška tradicija, da se čut državne skupnosti izraža predvsem v skrbi za državno gospodarstvo. Prepovedovati n. ipr. nove socialne ideje, a ne imeti sredstev za njihovo oživ otvoritev, ali mo znaiti (prefskr-beti si jih, je mlatva prazne slame. Kontinentalna Evropa je v svoji revolucijski dobi od Anglije prevzela mnogo njenih svobodnjaških ustanov, pri tem pa je le prerada prezrla dejstvo, da ni vse za vsakega in povsod. Tako so v dobi ustavnosti prevzele skoraj vse evropske kontinentalne države angleški parlamentarizem v svoj ustroj, prevzele pa bo žalibog le gole vnanje lorme parlamentarizma, niso pa mogle prevzeti njegovega jedra in njegovega temelja, kajti zavest državljanske skupnosti se nc da dekretirati in se ne da prenašati iz kraja v kraj. Evropske kontinentalne države so prevzele iz angleškega državljanskega življenja sistem volitev, ki se je polagoma razvil do splošne volilne pravice. Prevzele so sistem političnih strank, ki se pri volitvah bore za moč in. oblast. Razne forme angleškega parlamentarizma so evropske kontinentalne države preobli-kavale in razvijale po svoje, hoteč stari angleški parlamentarizem še nadkriliti s svobodo in z vsemi mogočimi zahtevami modeme demokracije in demagogije, samo nekaj ni zmogel ves evropski kontinent: ustvariti iz evropskega kontinenta angleškega državljana in angleškega volilca! Zato pa danes ves evropski parlamentarizem hira in če govoriš z Angležem o evropskih parlamentarnih razmerah, se ti kvečjemu pomilovalno nasmeje. Država, ki jo tvorijo državljani in ne masa ljudi, ki gleda v »državi neko visoko nad ljudmi stoječo moč (»cesarja« itd.) — v državi, kjer odločujejo volilci, in ne oni, ki dajejo volilcu glasovnice ali kroglice, je pre-sipavanje kroglic nemogoče. V takih državah tudi najmočnejša in najbrezobzirnejša vlada Molitev ne more "delati;, ker bi se odpor volilcev izpremenil takoj v revolucijo. Kjer pa ni voliicev in državljanov, ampak oddajajo svoje glasove le oddajatelji glasov, če-sto niti sami ne vedoč, komu in zakaj, tam o parlamentarizmu in parlamentarni kontroli vladanja ne more biti govora. V takih državah vlada samovolja, ki se bistveno prav nič ne razlikuje od nekdanjega absolutizma. Absolutist je absolutist, pa če javno nosi bleščečo uniformo ali pa se skriva za priprosto črno parlamentarno krinko. Najboljši dokaz, kako malo je vkoreninjen parlamentarizem na kontinentalni^ Evropi, je ukinjenje parlamentov raznih južnih evropskih držav. Italija, baje velika dežela svobode, je danes dejansko brez parlamenta in nič in nihče se ne zgane. Tako je tudi v Španiji in v Grčiji. Če bi bil parlamentarizem v teh državah nekaj samoniklega, kar je vzklilo lo iz ljudstva in se razvilo doma, bi se Mussoliniju njegovi eksperimenti težko da obnesli. Ker pa je parlamentarizem v teh krajih tuja tvorba, ga lahko vsak obrezuje, kakor ga hoče, ali pa tudi odreže,'ne da bi se ljudje najmanj zganili. Zato pa se tudi ne smemo čuditi, če po raznih evropskih državah odmevajo klici po diktaturah. Sam bog vedi, zakaj ljudje zahtevajo diktatorje, ko še nikdar nič drugega imeli niso! Resolucije s protestnega škoda. I. Resoluvija. Ljubljansko delavstvo, zbrano dne 8. mavca na velikem javnem »hodu v veliki dvorani hotelai »Union« ugotavlja: Po zaslišanju referatov, glasom katerih je odpustila Trboveljska premogokopna družba 1325 rudarjev, za ostale produktivne delavce pa uvedla praznovanje ene tretjine, tako da praznuje vsled teh ukrepov nad 3100 delavcev, istočasno pa napovedala, da bo podaljšala delovni čas in znižala mezde. 1. Tudi, če bi biilo res, da so redukcije, ki jih napoveduje TPD, nujno potrebne, bi pomenjal način, kako se nameravajo te redukcije izvesti brezprimeren protisocialen čin eksponentov inozemskega kapitala. V slučajih gospodarskih kriz je dolžna priskočiti prizadetim na pomoč vsa družba. Trboveljska premogokopna družba, ki je zbrala v letih dobre konjunkture, izrabljajoč delovno silo, stomilijonske rezerve, je dolžna pomagati delavstvu v časih krize m sla-bejše konjunkture tako dolgo, da si ustvari druge predpogoje za eksistenco. 2. Država, ki ni predvidela za slične so-cijalne katastrofe nikakih kreditov, je podala daljni dokaz popolnega neumevanja za sociajalne naloge države. Ne samo da ni postavila v svoj proračun nikakih kreditov za podpiranje brezposelnosti, —1 ona ni storila ničesar, da bi se delovna sila organizirala, da bi se gradila stanovanja in izrabijo vtse neštete možnosti, kjer bi se mogla delovna sila koristno uporabiti. 3 V kolikor je mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu TPD in razlogih krize, je pa nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor jo slika družba in .je ■verjetna domneva, da izrablja trenotno slabšo konjunkturo za napad na zakoniti delovni čas in na delavske mezde, čeravno deiavske me^ de niso dosegle niti prav ze itak sramotilo nizkih predvojnih mezd in čeravno so cene premoga daleč previsoke in mnogo višje ne- S°4.P Sedaf*6veljaven pravilnik Bratovskih »kladnic omogoča, da bodo izgubili reducirani rudarji Se svoje članske pravice pn Bratovskih akladnicah. Iz vseh teh razlogov zahtevamo: 1. Državna oblast naj sestavi komisijo nestoječo iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, Delavske Zbornice in delavskih zaupnikov, ki naj pregleda knjige TPD, naj preišče obseg kriz« in gospodarstvo TPD, zahteva naj gospodarski program, javnosti pa naj izda o tem poročilo, dotlej naj se vsaka redukcija obuaUcvt. « "J- 2. Rudarska oblast naj prepreči kršenje zakona; o osemurnem delavniku in predpisov o socijalni zaščiti. 3. Družba in država naj priskočita na pomoč vsem delavcem, kojih eksistenca je valed redukcije ogrožena, zlasti s tem, da jim najde novih delovnih prilik. 4. Pri akordnih taritih naj se odpravi premijski sistem, ki ustvarja zvišano produkcijo na škodo delavskega adravja in veča brezposelnost. 5. Pravilnik Bratovskih skladnic naj se nemudoma popravi v smislu tozadevnih predlogov delavskih strokovnih organizacij. Da se te zahteve učinkovito podprejo poživljamo delavstvo vseh strok, da se organizira v svojih strokovnih organizacijah in odbije organiziran napad delodajalcev na delavske pravice, kajti brez sodelovanja delavstva se ta kriza ne more rešiti. ' II. Resolucija. Ugotavljamo, da je imelo ministrstvo aaolbraičaja s TPD sklenjeno pogodibo glede dobi've premoga in sicer vedno za pol leta naprej. Na ta način si je TPD znala zagotoviti odjem od železnice, dočiin saobračajno ministrstvo z nobenim drugim rudnikom ni imelo podobne pogodbe in so tako drugi, zlasti tudi državni rudniki imeli slabše kon-junkturne pogoje. *Ta pogodba TPD je potekla s februarjem in sedaj se družba trudi, da bi saobračajno ministrstvo sklenilo novo pogobo z novo razpečevalno družbo. Ministrstvo se Se ni odločilo. Na podlagi teh ugotovitev zahtevamo: 1. Saobračaijmo ministrstvo naj obnovi pogodbo samo s TPD in povsem izloči vmesno razprodajno družbo premoga. To pogodbo naj saobračajno ministrstvo sklene le pod pogojem, da družba sprejme vse delavstvo nazaj v delo in da družba opusti tudi vse druge ukrepe glede podaljšanja delovnega časa in znižanja mezd. S. Zavedamo se, da je nsoda rudarskega delaivstva, v znatni meri tudi v rokah ministrstva saobračaja, ki ima možnost, da pri obnovitvi pogodbe ščiti delavske interese. škandal, ki je nastal z aretacijami v Haagu. Končno je izjavil Pallavicini, da je pripravljen vse to ponoviti V časopisju ali na javnem shodu, da da napadenim tako možnost, da ga tožijo. Bethlenov odgovor. Samo par najbolj markantnih mest. Kar je govoril Pallavicini, je seveda laž. Pallavicini se mora takoj javiti državnemu pravd-ništvu. On je sokriv, ker ni stvari takoj naznanil. Nato je izjavil Bethlen, da je slišal o neki večerji, katere se je udeležil tudi Pallavicini in na kateri je Windischgratz razvijal svoj načrt za falaifikacijo. Od navzočih je samo eden protestiral, toda ta ni bil grof Pallavicini. (V resnici lepa družba so^ ti madjarski plemiči. Samo eden protestira proti ponarejanju. Op. ured.) Nato je podal obširna o d k r i j a posl. Friedrich. Povedal je, da so bili na pritisk zunanjega ministra grofa Banffyja izpuščeni na Dunaju zaprti falzifikatorji. Škoda, ki so jo vsled teh falzifikatov utrpele nekatere banke, je bila poravnana iz državne blagajne. Ponarejevalce je podpirala madjarska vlada. Justični minister Pesthy je nato prečital protokol o zaslišanju prof. Meszarosa, ki je iajavil, da je madjarski vojni minister (to je bil Friedrich) dal denar za falzificiranje bankovcev. Končno se je Pesthy spozabil in izajavil, da je leta 1921 madjarska vlada pripravljala napad na Češkoslovaško, da pa ji je za to manjkalo denarja, vsled česar je bilo sklenjeno, da se prične s falzificiranjem češkoslovaških bankovcev. Te nepremišljene besede justičnega ministra so vlado naravnost konsterairale in posl. Ugron je tekel k predsedniku skupščine, da takoj prekine sejo. Ta je to storil, na kar se je Pesthyjev govor primerno falzificiral. Še par značilnih izjav za popolno moralno propalost madjarske vlade. Vladni poslanec K a 11 a y je dejal: Vsi smo vedeli o ponarejanju bankovcev, toda mi nismo bili dolžni, da stvar naznanimo. Justični minister P e s t h y : »Tudi če počite od jeze, ne bomo imeli dokazov proti Barosu.« (Ta je namreč dal iz poštne hranilnice 400 milijonov kron za stroške falzifi-kacije. Op. ured.) Vladni posl. E c k h a r d t : Levičarski tisk se ne bi obotavljal povzročiti raje tudi revolucijo, ko pa molčati o tej zadevi. Na te besede sta mu Bethlen in Pesthy demonstrativno ploskala. Iz okolice Horthyja pa so izjavili: »Raje bredemo do kolen v krvi in izstrelimo zadnjo patrono, kakor pa da bi odnehali.« Taka je slika madjarske vlade! In vendar se najdejo v Evropi še vlade, ki ta do kosti korupten režim podpirajo in vendar se najdejo še diplomati, ki stiskajo Bethlenu roko. Politične vesti. Iz madlarskega parlamenta. Na povelje vrhovnega fatafikatorja, grofa in ministrskega predsednika Betblena, je sklenil madjarski parlament, da »e Ml*™™-nice odgode do 16. t. m., ker bi drugače b h nevarnost, da bi opozicionalni poslanci «o-cela diskreditirali Bethlen« in in njegovo sleparsko vlado. Potek zadnje seje madjarskega parlamenta je bil tudi v resnici tak, da se je Bethlen smel bati za svojo vlado. Vrsto napadov je otvoril mejni grof P a 1 -lavioini. , „ . Med drugim je čisto decidirano izjavil, da je Win«tiachg»*t* »*ora*«nino in * manjem »Ud* ponarejat bankovce. Povedal je, da mu je razložil Wiudischgratz na neki večerji, ki sta se je udležila tudi prot. Meszaros in posl Lingauer načrt za ponarejanje čeških bankovcev. Ko je pozneje Pallavicini Win-dischgrfttza vprašal, če je opustil svoj načrt in kako more kiot legitimist delati z Beth-lenom, je odgovoril: »Načrt izvajam v sporazumu in z odobravaj njem vlade! Vi vsi ste nerealni politiki. L vami se ne da nič doseči. Bethlen je vendar vss drugačen mo*!< ... Nadalje je izjavil Pallavicini, da je bil Bethlen natančno poučen o vsem poteku fal-ziticiranja. Rečem še več. Vlada je štor*!* vse, kar ije bilo *v (njeni moči, da potlači — Debata o nemžkih manjšinah je bila v maši akupSSimi. Kakor rtblfta jno, se tudi ta debata nii vodila v znamenju resne argumentacije, temveč v znaku umetnega ogorčenja, ki je za ozračje beograjske skupščine tako značilno. Jasno je, da govorov nemških poslancev niso mogli srbski in hrvaitski poslanci v celoti odobriti. Nasprotja so vendarle prevelika. Toda posl. Kraft je povedal tudi stvari, ki že presegajo manjšinsko vprašanje in na katere je Skupščina morala poaitovno reagirati, če hoče, da je naša država pravna država. — Enako je treba konstatirati, da je bil nastop nekaterih poslancev pod kritiko in upravičeno je vzkliknil posl. Moško v-ljevič, da se ne sme pustiti, da delajo ti po- , slanci sramoto srbskemu imenu. — Nikdar ; ne pridemo do rešitve manjšinskega vpra- , šanja, če se bo skušalo to vprašanje reše- ] vati le s strastjo. To važno vprašanje je mo- | goče rešiti le z diskusijo, toda kakor obi: čaljno, tako so se tudi to pot izkazali naši poslanci kot nezmožni za diskuzijo. — Nemški in naši socialni demokrati. — Vedno ista pesem se ponavlja. Nemški socialni demokrati korakajo vedno zvesto z vsemi meščanskimi strankami, kadar gre za nemške nacionalne interese, naši socialni demokrati pa tudi v nacionalno najbolj važnih trenutkih poudarjajo samo svoje internacio-nalstvo. To se je te dni zopet jasno videlo. Komaj smo sprožili misel slovenske fronte, že se je oglasila »Delavska politika«, da se iz te fronte norčuje in to v fesu, ko tudi Ir-boveljska preHiogokopna družba dokazuje potrebo delavske solidarnosti. Cisto drugače nastopajo nemški socialni demokrati. Ko je izdala češkoslovaška vlada svoje znane jezikovne naredbe, so nemški socialni demokrati takoj oodvzeli najenergičnejšo borbo proti tem naredbam. V Karlovih Varih so priredili nemški socialni demokrati tri velike protestne shode, ki se jih jo udeležilo 15.000 ljudi. Po shodu so uprizorili socialni demokrati velike demonstracije in je ponovno prišlo do težkih spopadov s policijo. Ta je celo potegnila samokrese. — Tako branijo nemški socialni demokrati nemško nacionalna in jezikovna vprašanja. Naši pa so ponosni na to, da stoje v vsakem narodnem boju ob strani. Ali res ne uvidevajo socialnodemokratski voditelji, da s svojim postopanjem slabe pozicijo našega naroda? Mogočen nemški narod enoten — mi pa neenotni vsled luksuznega pojmovanja mednarodnosti I — To dosledno rušenje nacionalne discipline postaja v resnici že podobno iadajstvu. = Dr. Luther odločno odklanja pomnoiitev števila stalnih članov v Svetu Zveze narodov. Na banketu v Hamburgu je imel nemški kancelar dr. Luther velik govor o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Samaposebii se razume, je naglašal dr. Luther, da se v ^ tu Zveze Narodov, ne sme izvršita npoena pomembnejša izpremeba, dokler član tudi že Nemčija. Ravno tako samoposebi umljivo je, da more Nemčija vstopiti v Zvezo narodov le, če postane stalni W »veze. Nemčija ima vso pravico zahtevat^ da najde Z veno pri svojem vstopu takšno, kakršna je Kratke vesti. Španska kraljeva dvojica namerava v aero-planu poleteti v Argentinijo. Na angentin-ska tla bi stopil kralj v gala uniformi, kraljica pa v veliki toaleti z diademom in vlefflco. 10 novih acroplanov za vzdrževanje prometa med Španijo in Argentinijo nameraiva ■zgraditi španska vlada. V 25 dneh okoli sveta namerava priti ameriški novinar Wells. Vso pot misli prepotovati z aeroplanom, samo ipot in Moskve v Vladivostok po železnici. bila, ko se je pogajala za vstop. Nemčiji se preje nikdar ni omenilo, da se misli na iz-premembe v Svetu, dosledno se morejo sedaj te izvršiti le v sporazumu z Nemčijo. Če se to ne bi zgodilo, potem je vprašanje, če more Nemčija sploh vstopiti v Zvezo narodov in vsi v Locarnu doseženi uspehi so ogroženi. — Kakor poroča Reuter, bo vprašanje povečanja stalnih članov v Svetu Zveze narodov odgodemo na jesen. = Za poljsko-neinško zbližanje je napisala zelo tople besede »Germania«, glasilo nemškega centra. Med drugim pravi: Naj Ifi menjajoča se politična situacija kakršnakoli, iz vzrokov verskega in kulturnega sorodstvi so si Nemci in Poljaki vendarle bližji ko Rusi in Nemci. Kakor je za mir in proevit zapada nujno potrebno zbližanje med Nemčijo in Francijo, ravno tako je potreben med Poljsko in Nemčijo sporazum, pri katerem morata oba naroda doprinesti dobrohotne žrtve. Ne razpad, temveč utrditev Poljske je v nemškem interesu. Mislimo, da smemo trditi, da obstoji to- in onstran Visle nagnenje, da se pride s pomočjo katoliških krogov v obeh narodih do sporazuma. Ne obotavljamo se izjaviti, da bodo ta prizadevanja našla naše polno odobravanje in podporo. — Kljub tej Poljakom prijazni izjavi pa pravi list, da Poljska ni upravičena do stalnega mesta v Svetu Zveze narodov, temveč da bi se moglo govoriti le o nestalnem mestu Poljske in sicer šele na jesenskem zasedanju. j = Mladi Bethlen razširjevalec falzifikatov. Kakor poroča dunajski >Abend«, je bil | edeui glavnih razpečevalcev falzifikatov Bethlenov sin, ki je spravil med ljudi za par-milijonov falzifikatov. Trdi se, da [je to dejstvo oni išlager-f, fci ga je napovedal grof Teleki in s katerim misli prisiliti Bethlena, j da ga ščiti. — Od falzifikatov je hotela iiveti budim-peštanska policija. Na zaslišanju je iajavil \ Schultae, ki je naučil Madjare, da so znali brezhibno ponarejati bankovce, tudi sledeče: Nekoč se je udeležil seje faMfikatorjev tudi policijski šef Nadossy. Na seji je iz.iavil, da bo njegova najvažnejša in prva naloga, da bo s pomočjo od raapečavamja falzifikatov dobljenega denarja izpopolnil budimpeštan-6ko policijo. - Večjega ciniznm si skoraj res ni misliti, kakor da si hoče sef policije s falzifikati urediti policijo. — Iz Daljnjega Vzhoda. Veliki japonski listi poročajo, da je delavnost Rusije v Mongoliji in na Kitajskem vedno silnejša in da so eapletljaji med Japonsko in Rusijo skoraj neizbežni. Japonski reakcionarni krogi celo trde, da je vojna med obema državama neizogibna in da je za Japonsko tem bolje, čim preje pride1 do te vojne. — Čangsolin, najemnik Japoncev, je poslal pekinški vladi, ki je čisto pod ruskim vplivom, noto, v (kateri grozi, da bo nastopil z oboroženo silo, če pride do rusko-kitajiskega sporazuma v vali o d no~k i ta jsk e m vprašanju. — Nadalje se poroča, da je sovjetska propaganda ob man-džuieki progi vsak dan večja in da more priti do težkih sporov med Japonsko in Rusijo, če ta propaganda ne prestane._______________ Beležke. »Delavska politika« piše: »Tudi mi smo za enotne fronte; smo zanje, pa le dve taki fronti imata mesta v clo* veški družbi: fronta delavcev in fronta meščanskih kapitalistov. Vse dnigo je pusitna maiškerada.« Radovedni smo, v kateri fronti je g. Anton Kristan. ___________________________________ Prosveta. Opozarjamo na današnji simfonični koncert. ki ga priredi pod vodstvom skladatelj« Emila Adamiča orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani in na katerem se izvajajo tri slovenske izvirne skladbe, med njimi dve suiti prvič ua javnem koncertu. V drugem delu pa so razni karakteristični plesi ruskih skladateljev Čajkovskega in Borodi-na Orkester je sestavljen iz elanov orkestralnega društva, članov muzike Dravske divizije in članov opernega orkestra. Vseh sodelujočih je okrog 60, izmed teh 10 prvin vijolin. Program je izredno zanimiv ter zasluži vse naše zanimanje. Izmed izvirnikov naj omenimo v prvi vrsti šantlovo suito za veliki orkester in pa Adamičeve Ljubljanske Akvarele za močan godalni orkester. Natančna razlaga oziroma nekak uvod v posamezne točke sporeda, je tiskana v koncertnih programih, ki se prodajajo v predprodaji vstopnic v Matični knjigarni ter zvečer pn biljeterjih Vsem posetnikom toplo priporočamo, da prečita jo radi lažjega razumevanja posameznih del razlago. Občinstvo opozarjamo, da je še dovolj vstopnic vseh vrst no vaaBe' Ijjgo v Matični knjigarni danes cel daiv ure naprej pa pred koncertno dvor*' Unionu. *frorovsko Zbori. Mesečna revija za nov» me_ glasbo s književno prilogo pevako sec). Urejuje Zorko Preloveg^-j zveLk ie-■društvo >LjubljAUfiki Zvo£‘- ^ ^ tošnjega letnika je P>^?miva me&al[n zbo-dvarnainovejša,^e£ibalk(K in >0igansko zvezek m marc s knji-K ^inajst dni. - n™P»&v< uliu,tt*> Pr™* M P°rav' naročnine. - >Zborec vsen. pevskim društvom in prijateljem glasbe toplo priporočamo. Dnevne vesti. ČUDODELNIK COUE IN NAŠA MONOPOL-SKA UPRAVA. V Lyo«u živi čudodelnik Couo. Po svojem poklicu je lekarnar. On ,pa ne prodaja samo na recepte zapisanuh zdravil ali pa raznih čajev in domačih zdravilnih rož brez recepta, ampak zdravi ljudi ludi brez strupov in brez rož. Mož slovi dandanes že po vsem svetu in na slfotine ljudi se obrača namij vsak dan za pomoč. Pomaga jim pa tako, da jim pravi: »Govorite vsak dan zvečer po dvajsetkrat krat zaporedoma: Meni gre dobro in počutim se vsak dan bolje.« '^a ta nedolžni, jako dobri recepit je zvedel tudi me]u Ljubljančan, ki je pokadil vsak dan po 20 Zeta cigaret. Umevno, da je gospod isj Ljubljane težko obolel. Tobaka se pa MJtafetr ni mogel odvaditi, dokler si ni za-°e* vsak večer ponavljati po dvajsetkrat zaporedoma; >Zeta cigarete so zanič in nikdar ve® jih ne 'bom kadil!« Danes mož spl oh ne kadi več slavnih iadel-*ov Še slavnejše naše monoplne uprave, mo-tiopolna uprava pa bo na svoji prihodnji seji ‘‘Menila predlagati našemu ministru policije, “8 francoskega čudotvorca zapre. . — Telefonski in brzojavni promet. Te dni j® divjal v nekaterih delilh Srbije hud vihar, .1 je povzročil, da je bila telefonska in brao-iaVn? zveaa Beograda s severnimi pokrajinami države in deloma tuidi z inozemstvom /‘dni slkoro popolnoma prekinjena. Vzrok j^oetemu prekinjenju, ki se ponavlja že sta ^ 111 P°l> Je Pa Prav Prav defektno telet6’ v katerem se nahajajo brzojavni in Bo ^rogi nekaterih naših prog, ki ni- ijeni *° konca vojne nikoli več poprav- ^“oovna prepoved krošnjarjenja na že- kof Krošnjarjem je na železnicah je bilo, 9mo svoječasno poročali, že enkrat prepovedano. Ker pa so jeli krošnjarji zopet ait-nar.iti ipo vagonih, je iadalo prometno ministrstvo tozadevno ponovno prepoved. — Likvidacija južne železnice. Finančna kompetenca za južno železnico, ki je pripadala doslej komiteju Juane železnice, preide s 1. aprilom 'v delokrog direkcije državnih želeanic. — Izseljeniška kvota Jugoslavije znaša 671 letno. Mesečno smejo izdati ameriški kon-aulati maksimalno eno desetino 'kvote, to je 67 vizumov. Od 1. julija do 31. decembra lanskega leta so izdali ameriški konzulati 324 vizumov, zato ostane do 30. junija t. L še 347 vizumov. — Pobijanje Škrlatice. Z ozirom na to, da se je pojavila v večjih krajih države, zlasti v Bosni, epidemija Škrlatice, in sicer v takih dimenzijah, da so morali zapreti osnovne šole, je naročilo ministrstvo narodnega adrav-]a oblastnim sanitetnim referentom, da se imajo v vseh teh krajih cepiti otroci s se-Tumom proti Škrlatici. — Moderniziranje Beograda. Uprava beograjske cestne želesnioe je pričela polagati Po ulicah v centru mesta dodzemeljski kabel, tekom leta se položi podzemski kabel tudi **> ulicah pa periferiji. . — Petdesetletnica beograjskega ženskega ,lr0Žtva. Beogra jsko žensko društvo, eno od ^jstarejšiili kul/turnih društev Srtbije praaou-30. maja petdesetletnico svojega hu-^nega, kulturnega in prosvetnega delova- ~~ 400 Mperiški dijakov poseli koncema te- meseca naše Primorje. Dijaki se nahajajo 1,;j Studijskem potovaniju po Evropi. Ogleidali S| bodo, kot se čuje, Split, Dubrovnik in (»oko Kotorsko. Zgradba velikega internata v Kragujevcu. Meseca aprila se prione graditi v Kragujevcu velik internat za učence tamkajšnje pibrfcne šole. Ministrski svet je votirai za zgradbo 6,500.000 Din — Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi vse člane in prijatelje na svoj redni občni zbor, ki se vrši danes, v petek, 5. marca ob 3. uri popoldne v posvetovalnici I. drž. gimmaaije v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sedanje stanje staroklasičnega hu-maniama v srednjem šolstviu drugih držav. Predavanje prof. dr. J. Debevca. 2. Poročilo odbora. 3. Eventualia. ®- kupona 7% investicijskega posojila. Po odredbi finančnega ministrstva je dala generalna direkcija državnih dolgov Narodni banki v Beogradu na razpolago 17 milijonov .456.050 Din za izplačilo 9. kupo- iapla&i lVTt i,“°iiKiz '• 1921' KuP°» »e iSaciiretoja sreake li«an6ne ki okf°*P® '« poStne hranilnice v ,lnan&>e p predavanjih, ki se bodo vršila v poletnem semestru na tamkajšnjih visokih šolah, število je presenetljivo: Na oibeh teologičtnih fakultetah je predvidenih 62 predavanj, na IHoaofiSai 481 itd., vsega skupaj, okrog 2000 Prafla,v,anj. — Na tehnični visoki šoli bo v fjoletnejn semestru 375 predavanj, na polje-visoki šoli 139, na živinozdravniftki ’. ??. '*rSovski 206. V sega skupaj bo ina dunajskih visokih šolah v poletnem semestru dvatisoč in eno predavanje. Dunajski akademiki bodo imeli torej dovolj prilike, da se kaj nauče. V rezultatih bomo poročali. r, ~ in 8fl»tra obsojena na smrt. Porot- i • >v WWku je obsodilo te dni na kr.liminalnega uradnika Ilskega iz Lod-sestro- Imenovana sta umorila ia ^T‘ *' v mesta na be- Sa “tetaiSaiaga Policijskega nad- sprejeti hivšf'^i^kajritetaf^oi^0avstro-ogrske armade: dr. Anton Goričar, dr. Ivan Majnaric ter dr. Pavel Vovfiak. — Iz policijske službe Rudolf Mate, pomožni komisar obmejne policije v Veliki Ki-kindi je imenovan za policijskega komisarja v Beogradu. — Razpisana mesta poštnih starešin: 2u-žtmiberk (III/l), Gorenja Lendava (II/2), Rogaševci (II/2), Črna pri Prevaljah (1111), Možica (II/2), Toplice pri Novem mestu (11/2), Loka pri Zidanem mostu (II/l), Planina pni Rakeku (II/2), Križevci v Prekmurju (II/2). Prošnje je vložiti pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Dva otroka živa zgorela. V Hrastju (okraj Gornja Radgona) je pogorelo te dni gospodarsko poslopje Ivana Žnidaršiča. Vsa zaloga živil, žita in krme je pogorela. Stanovanjsko hišo in živino so rešili. Požar sta povabila dva otroka, ki sta se igrabi v gospodarskem poslopju z vžigalicami. Ko sta videla, kaj sta napravila, sta se iz strahu pred kaznijo v gospodarskem poslopju skrila. Ker ju ni nihče pogrešil, da bi jih bili pravočasno rešili, sta otroka živa zgorela. — Velik požar v sladkorni tovarni. Kot poročajo iz Prage, je izbruhnil te dni v neki tamkajšnji tovarni sladkorja požar, ki je povzročil 4,000.000 Kč škode. Požar je nastal, kot se domneva, vsled kratkega stika. — žalostna smrt pijanca. Prekajalec mesa Franc Kudey na Dunaju je bil nasilen človek in velik pijanec. Te dni je prišel, kot običajno domov pijan kot čep. Pretepel je svojo ženo, jo spodil iz hiše ter groziil tudi svojemu 161etnemu sinu. Žena je prosila bližnjega policijskega stražnika, naj spravi pobesnelega možakarja na varno. Stražnik je šel v njegovo stanovanje ter ga prosil z lepa, naj bo pameten. — Dunajski stražniiki so namreč prav dostojni ljudje. Pijani mesar pa je skočil v trgovino ter se vrnil z velikim nožem, s katerim je r-ezal navadno gnjat ter navalil na 'stražnika. Potisnil ga je v kot, tako, da ni mogel potegniti sablje. Zato je potegnil strainik samokres ter zaklical »Roke kvišku!« V odgovor mu je nastavil mesar nož na prsi ter ga hotel zabosti. Stražnik je iaprožil in mesar je dolbi! krogljo v usta. Zgrudil se je na mestu mrtev. — Žrtev razposajenosti. V torek popoldne se je pripetila v ulici Broletto iv Trstu ne-sreca, ,ki je stala porednega 15-letnega dečka zmjenje. Po ulici se je pripeljal tovorni voz. Ko ga je opazila gruča raaposajenih frkoli-nov, lu so se na ulioi igrali, so tekli nekateri iamed njih, kot je pri razposajenih otrocih navada, za njim, hoteč se nekoliko popeljati. Med njimi je .bil tudi 15 letni Hiun-bert Parigio. Kljub temu, da je voznik podil otroke proč, se je Humbertu posrečilo, da je zlezel neopažen zadaj na voz. Po nesreči se je zadel voz kmalu nato ob cestni kamen ter se prevrnil. Pri tem je prišel Hum-bert pod voz ter se tako težko poškodoval, da je dve uri nato v bolnici umrl. — Pet smrtnih obsodb v Vilni. V Vilni je bilo te dni obsojenih 5 banditov radi roparskega napada na neki osebni avtomobil na smrt. — Nenavaden protest. Iz Budapeate poročajo: Mesar Lobel je u-bil v prepiru v gostilni nekega infanterista. Obsojen je bil na 7 let ječe. Višje sodišče je znižalo kazen na 4 lest a. Na splošno presenečenje se je Ltiibel radi tega hudo razburil. Protestiral je zoper znižanje kazni ter izjavil, da hoče sedeti 7 let, ker si Šteje — spričo dejstva, da iso bili ezongrajski »atentatorji oproščeni — v čast biti zaprit. Bil je tako hud, da je hotel vreči v predsednika, ki mu je objavil sodbo višjega sodišča, križ. Danes zvečer oh 20. uri v Unionski dvorani SIMFONIČNI KONCERT ork. društva Glasbene Matice. Na vsporedu: Miheve, Santel. Adamič, Čajkovski. Borodin. IHIII d ■■IBIBHB ■■■■■■■■■ Ljubljana. 1 — Javna dela v Ljubljani. Pri šentperter-skem mostu popravljajo javno stranišče. V poznih večernih urah iščejo ljudjje stranišče začasno pod mostom, če ni Stražnika blizu. — Dolenji del Prisojne ulice so ra/zkopali in odvažajo gorenjo plast na novo cesto, ki bo spajala Ahaci je vo cesto a Ramzingerjevim skladiščem. Sredino Prisojne ulice hočejo znižatti, da se ne bi voda scejala na hodnike. — K rižev niš/ki trg so posipali in ziraivjiali globoke ra2ijede, ki ®i jih je bila izkopala voda. Sedaj deluje na Križevniškem trgu parni valjar, ki se bo pa kmalu preselil na Prisojno ulico. — Na voglu belgijske vojašnice nasproti sokolskemu telovadišču na taboru popravljajo kanal. Kanal bo popravljen jako temeljito, ker je prostorček okoli kanala že skoro 14 dni ograjen; a delo »e danes ni gotovo. Pod vlado trosveta se torej Ljubljana jako živahno giblje in se temeljito 'Popravlja tako da bo imela takrat, ko bodo raBpasajtfi nove občinske volitve, popolnoma uovo lice. liansui>0^0,ic?r.sk° podporno društvo ljul>* man™ fa Ae priredi v soboto dne 6. V j ki korani tukajšnjega mest-ii?o T>n^a-n bni ve5er< s plesom, šo-1>ro®to zabavo. SJavno občinstvo se naproša, da se tega družabnega večera v či nt večje m številu udeleži. Vstopnine pro- 1- Občni *bor društva Atena se bo vršil dne 15. marca t. I. ob 4. uri popoldne v Mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Vabimo cenjeno članstvo k obilni udeležbi. f — Aretiran protidržaven element. Ivan Zuža iz Viodmata je zabavljal pri vsaki priliki fea Jugoslavijo. Opetovano je trdil, da tP države ne prjwa, češ da je prisedel zvestobo samo av«tri^»kemu cesarju. Sedaj ga je končno policija aretirala ter ga bo izročila sodišču, da bo prejel zasluženo plačilo. Ljubljanska porota. B0LČI ŽVAN, TIP Slu VENSKEGA PUSTLOVCA, PSiED POROTNIM SODIŠČEM. Kadar se govori o velepoteznih pustolovcih, smo Slovenvi navajeni videti v njih le sinove velemest in velikih narodov. Časopisna poročila iz daljnega sveta skoro redno poročajo o tem ali onem pustolovcu, ki je znal posebno spretno nastopiti in slepariti. V romanih in v filmih najdemo polno takih junakove, ki znajo vleči na zvijačen način iz omejenih ljudi denar in ugajati raznim krasoticam. No, Slovenci, ne smemo zaostati, in da smo •/možni tudi mi producirati tak tip velepo-te/nega pustolovca, je pokazal slučaj Bolči-ja Žvana. Obravnava dne 4. t. m. proti Žvanu je bila gotovo najinteresantnejša med vsemi letošnjimi porotnimi obravnavami. Dogodki, ki so se tu opisovali po pripovedovanju prič, drž. pravnika in obtoženca, so bili vredni vsakega filmskega operaterja, da jih ovekoveči v vsej njihovi zanimivosti, menjajočih scenah, pre-vrtljivi naturi glavnega junaka, v vsej tragiki in zlasti v vsej komiki. Obtožnica proti Žvanu navaja, okoli 73 poneverb in sleparij z okroglo 27.000 Din skupne vrednosti. Le majhen del te vsote je krit. Bolči Žvan ima za seboj dovolj burno življenje. Rojen je leta 1910 v šent Rupertu in pristojen v Kamno gorico pri Kropii, sedaj stanuje v Tomačevem. Ima tri razrede slabo-znane šentviške gimnazijske vzgoje, sam pa si je preskrbel brez vednosti oblastev zrelostno spričevalo in absolvirane študije eksport-ne akademije. Za vlogo inteligentnega akademskega izobraženca je kazal vedno dovolj nadarjenosti — dokler ga niso zasačili. Bil je v raznih službah, najprej v neki zavarovalnici, potem v Ljubljanski kreditni banki, dalje v banki v Bjelovaru, nazadnje pa si je služil kruh kot akviziter. Ko je pričel »Bibliografski zavod« v Zagrebu izdajati znano delo »Narodno Enciklopedijo«, se je ponudil zavodnemu zaupniku Radovanoviču kot prodajni agent. Radovanovič sam ni imel z »Bibliografskim zavodom« ni-kake pogodbe, da sme Icasirati tudi denar, vendar mu je zavod to pravico molče priznaval. Ista pravica je prešla potem tudi na Žvana. Tudi, ko je zavod Radovanoviču odvzel pravico agitirati za enciklopedijo in je Žvan istotako dopil odpoved, (sam trdi, da ni_ nikoli prejel odpovednega pisma) je obtoženec še vedno nadalje prodajal in ponujal enciklopedijo, ter si je denar večinoma pridržal, dasi mu je bilo izrecno naročeno, da ne sme kasirati denarja nego naj naročniki vse poravnajo po povzetju. Približno enako je napravil s »Slovenskim biografskim leksikonom«, ki ga izdaja Zadružna gospodarska banka. S precejšnjim trudom se mu je posrečilo, da ga je banka sprejela kot akviziterja, seveda brez pravjce, vsaj določene ne, prejemati denar. »Bibliografskemu zavodu; je povzročil okoli 15.CK)0 Din škode, »Zadr. gospodarski banki« pa okoli 5800 Din. Vsled tega je prišel tja, kamor le redko zaide inteligent — pred porotno sodišče. Porotnemu sodišču je predsedpval višji sod. svetnik Veh«var, votanta sla bila sod. svetnik Mohorič in okr. sodnik dr. Petelin. Drž. pravnik je bil dr. Fellacher, zagovornik obtoženca pa dr. Tuma. Zaslišano je bilo mnogo prič, med drugimi tudi ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slokar in bančni uradnik Pleničar. K Pleničarju je prišel Žvan enostavno s tem. češ, da pozna njegovega brata. Pleničarjev brat Pavel prvotno noče nič o tem vedeti, da pozna Žvana, na popoldanski razpravi pa se zve, da je spoznal Žvana pri nekem Ciril -Metodovem občnem zboru v Celju, kjer so skupaj pili in bili veseli. Ravnatelj zagrebškega »Bibliografskega zavoda- dr. VI. Prestini izpove, da je komaj enkrat potom Radovanoviča spoznal Žvana in še to le površno. »Narodna enciklopedija* trpi vsled Žvana velik« škodo, ker Slovenei nimajo zaupanja vanjo in mislijo, da je to le navadna prevarantska firma. »Bibliografski zavod« bo vseeno »Nar. enciklopedijo« dostavil ogoljufanim naročnikom. Žvan je nabral mnogo naročnikov. Predsednik sod. senata vpraša Žvana, zakaj ni poslal vsaj imena naročnikov brez denarja, nakar odgovori žvan: »Mi je bilo neirodno!« Sen. preds.: »Seveda je bilo nerodno! Pa ste sploh mislili denar odposlati?« Žvan: »Mislil sem!« Predsednik vpraša nato Prestini ja: »Zahtevate denar nazaj?« ,Prestini: »Mislite, da ga bom dobil?« Priča Olga rGreblačher izpove, da se je seznanila z' Žvanom v neki gostilni na Vidovdanski cesti in da mu je zaupala, da ima pravico na veliko dedščino iz Londona, okrog 700.000 funtov šterlingov, to je okroglo 800 milijonov dinarjev. Žvan ji je obljubil, da bo posredoval- za dedščino, ker ima ugledne zveze, nakar mu je priča obljubila nagrado. Na to nagrado se izgovarja Žvan, da je mislil kriti iz nje manjkajoče zneske pri prodaji leksikonov. Ker je priča Radovanovič bolan, odloči sodni zbor, da se prečita njegova pismena izpoved, iz katere se zve le to, da je Žvan dal v celem Radovanoviču okrog 3(XX) Din, za drug denar pa mu je pisal, da mu ga je nekdo ukradel iz hlačnega žepa. V pismu pa da mu pošilja 100 Din — seveda jih je pozabil pustolovski Žvan tudi v resnici priložiti. Žvan je povsod nastopal zelo samozavest- ; no in je vedno zahteval denar naprej, čez ; konkurenčne agente je zabavljal, da so na- i vadni sleparji. Ako so mu naročniki — večinoma imovitejši in inteligentnejši ljudje, kot advokati, zdravniki itd. — dejali, da bodo naročnino poravnali s položnico^ je jamral, da bo ob provizijo, nato se ga je vsak usmilil in mu dal predplačilo. Na vprašanje sen. predsednika: »Kaj pa je to, tako kakor doktor, saj je to vaš podpis«? Žvan ne odgovori. Pri dr. Mikuču je izročil pozdrave dr. Slokarja, dr. Slokarju pa ni izročil ničesar, niti denarja ne. Senatni predsednik: »Zbirali ste si samo take ljudi, kjer ste mislili, da bo takoj denar. V Zidanem mostu ste se izdajali kot absolvirani profesor in da sami sodelujete pri tej enciklopediji!« Dr. Bolči Žvan: »Ko smo prišli v Zidani most, smo šli takoj v klet in smo bili pijani!« Nekemu naročniku je izvabil 500 Din, nato spremil njegovo ženo v Ljubljano in ji od istega denarja potem »kavalirsko« posodil 125 Din, ko je prišla v zadrego. Priča Anton Kristan izpove dokaj ugodno za obtoženca, ki je baje precej inteligenten in nadarjen, le da trpi na precej bujni fantaziji, Priča je tudi obljubila Žvanu mesto agenta, ako se eventuelno ustanovi nova zavarovalnica. Nato prebere predsednik izpoved gdč. D. s katero se je Žvan seznanil v Vranskem. Predstavil se ji je kot dr. Lokar, s šestletno zdravniško prakso, stanuje pa da v Ljubljani, Sv, Petra cesta 36. Pregovoril jo je tudi za večkratno skupno prenočišče, njeno mater pa je prosil za hčerkino roko. Na izprehodu ji je dal spraviti cigarete v taško, ki je potem izginila z 770 Din gotovine. Gospodična D. je prepričana, da ji je Žvan ukradel taško, kar pa on zanika. Preds. senata: »Ali je resnico govorila?« Žvan: »Ta pričaje govorila polno laži! Meni ni bilo potreba ž njo skupaj prenočevati. Ta-ška pa ji je lahko padla z voza!« Žvan je nastopal včasih s pravim imenom, včasih kot dr. Žvan, urednik raznih ljubljanskih časopisov, včasih kot dr. Lokar, zdravnik za ženske bolezni in advokat hkrati, včasih kot profesor iz Zagreba, včasih pa kot višji uradnik velikega županstva v Mariboru, celo kot prosvetni šef se je predstavljal. Nekje se je zvečer predstavil kot dr. Kotnik, drugo jutro pa v pozabljivosti kot dr. Lokar. Hodil je tudi okoli županstev in jih silil k naročbi »Narodne enciklopedije«, v neki občini so ga vprašali, kako je veliki župan obhajal svoj god. Žvan pa je odgovoril, da ga je obhajal sam, uradnikov pa ni povabil. Z vel. županom sta se celo sprla, ker je »dr. Lokar« na lovu ustrelil zajca, ki ga je gospod veliki župan zgrešil. Imel je tudi ljubavno razmerje z neko celjsko uradnico, ki je dobro vedela, da' je Žvan poročen. Sploh je bil Žvan pri dekletih zelo podjeten in zelo kavalirski, zlasti v plačevanju ceh itd. 10. avgusta 1925 je bil aretiran, sodnija pa ga je spustila na svobodo, ker mora skrbeti za družino. Njegova družinska skrb seveda ni bil3 nikoli posebno velika. Kaznovan je bil Žvan že radi hudodelstva tatvine na šest tednov ječe. Radi hudodelstva goljufije pa na dve leti ječe, oziroma po znižanju na 15 mesecev. Senat stavi nato porotnikom dvoje vprašanj glede poneverbe denarja »Zadružne gospodarske banke« in »Bibliografskega zavoda«, eno vprašanje glede prijave pod napačnimi imeni in eno eventualno vprašanje. Državni pravnik dr. Fellacher opozarja, da je današnji slučaj zelo redek in da je Žvan goljufal skoro samo inteligentne kroge in to na skrajno predrzen način. Svojih lastnosti, kot lepe postave in spretne govorice se je v polni meri zavedal in to tudi izrabljal. Ima izobrazbo treh gimnazij, nekaj samoizobraz-be in dovolj domišljije. Nekje se je predstavljal celo kot predsednik eskomptne banke. Žvan Ije tip rojenega pustolovca. Nič boljši ni njegov kompanjon Radovanovič. Žvan hoče biti fidel, eleganten hoče biti in »doktor« Žvan hoče biti. Zagovornik dr. Tuma se čuti dolžnega, da protestira proti graji, ki jo je izrekel »Slovenski Narod« proti poroti. Porotniki so možje, ki sodijo po svoji vesti in ne po kakih naredbah, niso tudi odvisni od državnih in drugih paragrafov, pego le od svojega notranjega glasu. Porota je ljudako sodišče in ljudski glas — božji glas. Napad »Slovenskega ^Naroda« je napad na uajvečjo pravno ustanovo, ki jo je država zmogla, to je na poroto. Slovenci so od nekdaj imeli ljudska sodišča, ohranile so se le porote v Beneški Sloveniji, ki imajo oziroma so imele v dveh instancah pravico odločiti smrtno kazen. Dejanja današnjega obtoženca pa zagovornik zagovarja, da jih ni jemati tako resno, ko se jih. Vsi agenti se radi baharijo in Živijo na račun inkasa, ki ga potem izpolnijo z zaslužkom. Žvan je imel namen poravnati primanjkljaj, deloma tudi na račun deleža, ki ga dobi pri bogati londonski dedMini. Izkušnja uči da je talce dedščine jemati resnim. Ako pa je imel tak mlad fant sem ter tja kako »Poldko« se pa nihče ne more nad tem zgražati. Po rezimeju predsednika Vehovarja izrečejo porotniki svoj krivdorek in sicer , na prva tri vprašanja soglasno: »Da!« Četrto eventualno vprašanje je odpadlo. Žvan pripomni »Hvala lepa!« Senat razpasi potem obsodbo. Upoštevajoč razne obteffilne okolnosti, kot prejšnje zapore ter olajšave, kot mladost ter upanje na poboljšanje, dalje, da je Žvan oče treh otrok in da je vsa dejanja priznal, je bil obtoženec obsojen na dve leti težke ječe, poostrene vsake četrt leta. Obtoženec in zagovornik sta si pridržala pravico pritožbe. Obravnavi 'je prisostvovalo mnogo občin; stva, zlasti kmetov iz Tomačevega pa tudi drugih Žvanovih znancev. Med navaočitni je bila tudi 2varnova žena ki je po razglasitvi sodbe britko ihtela. Razprava, s katero se pomladansko zasedanje konča, se je pričela ob 9. uri dopoldne in končala ob 10.30 uri zvečer. Brune ' MARIBOR. Umor. Jože Gmajnar se je priženil reven kot cerkvena miš k Petkovim v Leskovcu pri Ptuju. Zena ga je imela rada, tašča pa je siromaku že od začetka nasprotovala. Naravno je, da so bili v hiši prepiri na dnevnem redu. Tašča je očitala Gmajuerju pri vsaki priliki njegovo revščino. Dne 18. decamlbra je ženska nenadoma umrla. Preiskal jo ni nihče. Takoj po njeni smrti so začeli ljudje šušljati, da Petkova ni umria naravne smrti. Sčasoma je prišla govorica oblasti na ušesa. Petkova je bila ekshumirana in ugotovljeno je bilo, da ima zlomljenih sedem reber. Nastal je suni, da jo je umoril njen zet. Na podlagi indicij je bil Gmajnar aretiran in te dni se je zagovarjali pred porotniki. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde zavratnega umora — šlo je samo za en glais — in Jože Gmajnar je bil obsojen na »mnt na vešalih. Goljuf. 31-letni Friderik Feigelmuller, doma iz Ci-mehovca pri Brežicah je povojni .trgovec Možakar pa se je zašpekuliral. Prišel je v konkurz. Nato je pa začel prav ordinarno goljufati. Parkrat so ga zaprli, toda ni pomagalo, Feigelmuller ja nadaljeval svoje sleparije toliko časa, da je prišel končno pred poroto, obdolžen, da je ogoljufal razne ljudi za 50.000 Din. Friderik Feigelmuller — nekateri ljudje, kot n. pr. mariborska tvrdka Gaspari & Fa-ninger, ki jo je osleparil za nad 10.000 Din — ga poznajo bolje pod napačnim imenom Josip Gregl — je našel milostne sodnike: Naložili so mu samo 18 mesecev ječe. CELJE. 17-leten ropar. Nace Hribar, 171eten mladenič, je kljub svoji' mladosti velik lopov. Že kot mlad dečko je kradel, grozil materi s sekiro, jo obrcal itd., tako da ga je vtaknila oblast dvakrat v poholjševalnico. Sedaj je bil rudarski delpvec v Trbovljah. Dne 1. februarja je srečal pijan Fr. Parnika. Jel ga je nagovarjati k nenaravnemu spolnemu občevanju. Ko je Pirnifc to odklonil, ga je udaril Hribar s pestjo po nosu, da ise mu je vlila kri ter zavpil: »Denar sem, če ne Te zakoljem«. Istočasno je potegnil nož. Pir-r.ik se je rešil z begom. Hribar je vse priznal. Obsojen je bil na 3 leta ječe z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Šport. Znani dunajski mojstrski atlet Hans Scherz je zopet dosegel svojo prejšnjo dobro formo. V treningu je potegnil enoročno 75 kg, sunil enoročno prosto 82.5 kg in 100 kg oboje-ročno tezno dvignil; s prostim dvigom na prsi je sunil obojeročno 135 kg, n ep rosi o pa 150 kg. Nov svetovni zamorski bokser. Dolgoletni svetovni boksenski mojster srednje teže Har-ry Prob se je boksal s črncem Tiger Flovvere in je izgubil po točkah. V desnem izpadu boreči se črnec je eden najboljših boksarjev v Zedinjenih državah in prvi za svoječasnim svetovnim mojstrom Jack Johnsonom, ki si je priboril svetovno mojsterstvo. Lahkoatletika v Češkoslovaški v letu 1925. Češkoslovaška, ki ima v vseh panogah športa svoje odlične zastopnike, je v lahkoatlehki tudi 1. 1925 častno zastopana. Najboljši uspehi so bili: skok v daljavo: Machan (Slavia) 6.71 m; sunek krogle: Ivo (Slavia) 13.63 m; skok v višino: Stauislay (Eperies) 1.845 m; tek na 100 m: Vykoupil 51.2 sek.; tek na 800 m: Drozda (Kolin) 1.58 min.; tek na 1500 m: Drozda 4.05 min.; tek na 200 m: Vykoupil 23.4 sek.; tek na 5000 m: Vikralak (Zidanice) 15:42.4 min.; metanje diska:-dr. Gorog (Makkabea Brat.) 41.40 m; met kopja: Prunar (Slavia) 60.64 m; skok ob palici: Novy (SK Oloimouc) 3.60 m; 110 m staje: Jandera (Slavia) 15.6 sek. 39 rekordov je padlo v prošlem letu; petkrat so štartali Če-hoslovaki v inozemstvu ter prejeli 11 prvih, 12 drugih in 7 tretjih nagrad. Nasprotno je startalo v Češkoslovaški 87 inozemcev, ki je odneslo 65 prvih, 47 drugih in 62 tretjih nagrad. Največji svetovni rekord Hoffa. Skoraj ne preteče teden, da ne bi slavni Norvežan napravil nov svetovni rekord. Tako je skočil v Baltimore ob palici 4.091 m in potolkel svoj prejšnji rekord za 1.6 cm. Rokoborci proti boksarjem. Sp. C. Hakoah priredi 15. marca interesanten match. Rokoborec Sehlanger se bo meril z ibokesrjem Spunerjem. S takim bojem naj se dokaže, kateri način borenja lažje vzdrži napad in odvzame nasprotniku vsako, možnost akcije. V Angliji in Nemčiji so se že vršili taki boji, ki so se vedno končali z zmago rokoborca. O izidu te zanimive borbe bomo poročali. Gospodarstvo. LJUBUANSKA BORZA. Ljubljana, dne 4. marca: Vrednote: Inv. posojilo iz 1. 1921. den. 77, bi. 78, Loter. drž. renta za voj. škodo, den. 280, bi. 282, zaklj. 281.50. Zastavni listi Kranjske dež. banke, den 20, bi. 22. Kom. zadolžnice Kranj. dež. banke, den. 20, bi. 22. Celjska posojilnice, d. 200, bi. 202, zakl. 202. Ljublj. kreditna bka, den 200, bi. 220. Merkantilna, Kočevje, den. 968, bi. 967. Slovenska, Zagreb, den 50. Kreditni zavod, Ljubljana, den. 175, bi. 185. Str. tovarne in liv., Ljubljana, bi. 120. Trboveljska Ljubljana, den 344, bi. 352. Združene papirnice Vevče, Ljubljana, deti 11*0. Stavbna, Ljubljana, den. 90, bi. 100. Šesi.r, Škofja Loka den 115, bi. 120. — Blago: Hrastovi hlodi od 2.50 m uapr., od 30 cm naipr., fco nakl. p., bi. 430. Bukovi hlodi, od 2.50 m napr., od 30 cm inapr., fco vag. nakl. p., bi. 200. Hrast. plohi, neobroblj., od 2.50 m, 70, 80, 90, 100, 110 mm, L, III., fco Postojna, bi. 1050. Bukovi plohi, neobroblj., od 2 m napr., 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 110 mm, fco meja, bi. 500. Bukovi železniški pragovi: 2.51—2.60 m, 13.50X 23X14 cm, fco vag. nakl. p., 135 vag., den-30, bi. 31, zaldj. 30. Gabrovi hlodi, od' 2.50 m napr., od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, enostran. krivina dopustna, fco vag. n. post, den 440. Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle fco vag. Škofljica: blago za 1 tono: kosovec 500, kock o ve c 450, orehovec 400, adrofo 350; kal. ca. 4800, fco vag. Ormož: kosovec 260, kockovec 240, orehovec 210, zdrob 190. Žita. Pšenica bačka 76/77, 2%, fco vag. Novi Sad, bi. 287. Koruza: nova, maj, junij, par. Sombor. okolica, bi. 130; času primerno suha, fco vag. Vinkovci, gar. do Ljubljane, 1 vag., den. 118, bi. 118, zakl. 118; umetno sušena, fco Postojna tranz., 1 vag., den. 175, bi. 175, zaklj. 175; nova za takoj, fco vag. Novi Sad, 1 vag., dein. 116, bi. 116, zaklj. 116; nova za marc, fco vag. N. Sad bi. 120; nova za april, fco vag. Novi Sad bi. 127; stara, fco vag. Novi Sad bi. 145; umetno sušena, fco vag. Novi Sad ibl. 135; nova, fco vag. Postojna tranz., 5 vag., den. 159.50, bi. 159.50, zaklj. 159.50; nova, fco vag. slov. post., 1 vag. den. 153, bi. 153, zaklj. 153; zeleni fižol, okrogel in podogovat, feo vag. Maribor bi. 270; krompir beli, riinf., fco vag. slov. post. bi. 75; cement »Salona-Tour«, v vrečah po 50 kg. fco Split, 1 vag., den. 40, bi. 40, zaklj. 40. BORZE. Zagreb, dne 4. marca. Devize: Newyork ček 56.60—56.90, London izplačilo 275.40 do 276.60, Pariš 213.50—215.50, Praga 167.97 do 168.97, ček 167.90—168.90. Curih 1091.75 do 1095.75, ček 1091.50—1095.50. Milan, izplačilo 227.26—228.46. Dunaj 799.45—803.45. Berlin 1351.70—1355.70. Curih, dne 5. marca. Beograd 9.16, New-vork 519.90, London 25.245, Pariz 19.3375, Praga 15.385, Milan 20.8475, Berlin 123.6925, Bukarešta 2.275, Sofija 3.75, Dunatj 73.20, Budimpešta 0.00727625. J s, ek London: -8 Morski vrag. Deset vozljev, dvanajst vozljev, enajst vozljev, iz-piemenljivo od časa do časa, je brana, s katero vozimo. Venomer pa vleče vrli veter od severovzhoda, ki nas žene po naši poti kakih dvestoinpetdeset milj na dan. Žalosti me, veseli ta hitrost, s katero puščamo San Francisco za seboj in s katero drvimo proti tropičnim krajem. Vsak dan je občutno toplejši. Pri drugi popoldanski straži pridejo mornarji razgaljeni na krov in se polivajo drug drugega z vodo. Prikazujejo se leteče ribe in ponoči se splazi gornja straža na palubo in pobira one, ki padejo na krov. Zjutraj je kuhinja polna prijetnega vonja, ko se pražijo, seveda potem, ko je bil Mugridge primemo podkupljen. Tudi delfinovo meso dobimo, kadar Johnson ujame lepo žival ob ladiji-nem rilcu. Kakor je videti, prebije Johnson ves svoj prosti čas tamkaj ali pa zgoraj na drogih, kjer gleda, kako reže Duh pod pritiskom jader vodo. V njegovih očeh je strast, oboževanje, po ladiji stopa kakor zamaknjen, gleda zavzet napenjajoča se jadra, peneča ladijino sled, njeno dviganje , njen tek preko tekočih gora, ki se v prelestnem sprevodu premikajo z nami. Dnevi in noči so pravo čudo, pa dasi imam pri svojem klavernem delu malo časa, si vseeno ukradem tu pa tam kak trenutek, da strmim in zrem na neskončni sijaj in veličastvo, o katerem se mi niti sanjalo m, da ga svet ima. Nad nami je nebo brezmadežno^ sinje, sinje kot morje, ki ima pred rilcem barvo in sijaj azur- nega satina. Obzorje obrobljajo ekroginokrog bledi, volneni oblaki, ki se ne spreminjajo, ne gibljejo, podobni srebnemu okladu brezmadežnega zelenkasto modrega nebesa. Ne morem pozabiti, ko sem neko noč, ko bi bil moral spati, ležal na sprednjem koncu ladije in strmeč zrl v valovčke pen, ki jih je Duhov rilec metal v stran. Slišati so bili kot žuborenje potoka po mahovitem kamenju v mirni dolini in njihovi šumeči glasovi so me tako premamili, da se mi je zdelo, da nisem več kabinski streže Klada, niti Vam Weyden, tisti človek, ‘ki je petintrideset let presanjal med knjigami. Iz tega sanjarenja me je prebudil neki glas za menoj, nedvomno glas Wolfa Larsena, močan v nepremagljivi gotovosti tega moža in mehak v upoštevanju besedi neke pesmi o Repičnih krajih, katere je ponavljal. »Hej, Klada,? kako so ti všeč?« je vprašal po primernem premoru, ki so ga zahtevale besede in njih izražanje. Pogledal sem mu v obraz. Žarel je od svetlobe kakor morje in oči so se mu iskrile v svitu zvezd. »Nekaj prav posebneoa je to, da rečem najmanj, da kažete neko navdušenje,« sem odgovoril hladno. »Hej, človek, to je življenje, življenje!« je vzkliknil. »Ki je poceni in brez vrednosti.« Te besede sem kar tako izrekel. Nasmejal se je in to pot sem prvikrat slišal pošteno veselost v njegovem glasu. »Ej, ne morem ti dopovedati, ne morem ti vtepsti v glavo’ kakšna stvar je to življenje. Življenje je kajpada brtfc vrednosti, razen samo sebi. In jaz ti povem, da je pravkar moje življenje prav dragoceno — meni. Neprecenljivo je. Dejal boš, da ga strašansko precenjujem, ampak ne morem za to, kajti življenje, ki je v meni, vrši to cenitev.« Po vsej priliki je čakal, da najde besedi, da izrazi z njimi misel, ki ga je prevevala, in je konečno nadaljeval. »Ali veš, da me navdaja neka čudna vzhičenost; počutim se, kakor da bi ves čas odjekal po meni, kakor da bi vse sile bile moje. Razločim resnico, nebeško dobro od slabega, pravičnost in krivičnega. Moj privid je jasen, daljen. Veroval bi skoraj v Boga. Ampak« — in glas se mu je izpremenil, žar mu je izginil iz obraza — kaj pa je to stanje, v katerem sem? Ta radost, da živim? To radovauje nad življenjem? To navdihnenje, kakor lahko to nazivljem? To je tisto, kar pride, če v človeški prebavi ni nič napačnega, ako je njegov želodec v redu in ti gre jed v slast in* vse drugo dobro. To je podkupnina za življenje, šampanjec krvi, vzhajanje kvasja — ne, to vzbuja v nekaterih ljudeh svete misli, v drugih, da vidijo Boga ali si ga ustvarjajo, ko ga ne morejo videti. To je vse; pijanost življenja, vžgi. banje kvasa, planje življenja, ki je blazno ob zavesti, da živi. In — pah! Jutri se bom pokoril za to kot se pokori pijanec. In vedel bom, da meram umreti, bržkone na morju, da moram nehati laziti po svetu, da bom živež drugim, mrhovina, da bom moral pustiti vso moč in gibanje svojih mišic, da zopet postanejo moč in gibanje v plavutah, luskinah, drobu rib. Pah! Še enkrat: pah! Šampanjec je že prazen, .brez okusa. Iskren je in vrenje je prešlo, ostala je zgolj pijača brez vsakega okusa.« VSAKDO si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljSih šivalnih strojev Grltzner" in ^Adler^ ter sr nedosežnimi pletilnimi stroji Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETEUNC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. DRVA - ČEBIN ttoifiiva ulica 1/11. - Telefon 56. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljena, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kise. Zahtevajte ponudbo 1 N Tehnično in tiigijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisana: UdRan, Damjaka osti Mm.la, I. nadstropja. Vsak dan namočeno polenovko se dobi v trgovini Kovačič - Japelj, Ljubljana, Kongresni trg. Gosoodična ' želi v svrho skupnih nedeljskih izletov znanje z m ladim gospodom, ki, naj šteje 22 let. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pomlad se budi«. V službo k večjemu industrijskemu ali trgovskemu podjetju želi vstopiti resna, zanesljiva in vestna gospodična z 10 letno pisarniško prakso- P?1 • znanjem nemščine in italijanščine poleg slovenščine, izvrstna strojepiska, korespondentka m knjigo- vodikinja. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Llektra« do 20. marca t- I Stanovanje obstoječe iz kuhinje in sobe išče mirna stranka. Plača postranska stvar. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. Absolvent trg. teča a išče službe pri kakem večjem podjetju. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo Usta pod: »Dobra moč«. Naznanilo splošne otvoritve! Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam splošno otvoritev moje restavracije ,»Pod skalo" na Mestnem trgu štev. 11 in sicer v vseh nanovo in moderno preurejenih prostorih. Otvoritev s salonskim orkestrom dne 6. t. m. pri večerji ob 19. uri. Policijska ura do 3. ure. Sem se tudi pobrigal za pristno in dobro kapljico vseh vrst rujnega vinca, kakor tudi za prvorstna lopla in mrzla jedila. Se priporočam obilnemu obisku in beležim z odličnim spoštovanjem JOSIP URAN, restavrater. Vrtnarske zadeve posreduje Joikova „Vrtnarska šola“ v Kranju. irtt in le JUHU KUT! IsdaJsVelj ta od*>von»l »rednik ALEKSANOHB *BLMITWA*. - Za Mah.«* »Msrlnrr« v LfahTJitri AnAraJ Sever.