Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 39. '»»anttt7.ua številka Din J V LJUBLJANI, petek, dne 19. februarja 1926 LETO III. 4WK /MODNI DNO/NIK Ishaja vaak lan opoldne, izviemš;i nede?.] in praznikov. ^»sečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din inozemstvo Din 80 — iidv-se^ peli; ct |;M UBBDNISTVO IH UPKAVNISTVO. «IM0F GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV 13 TELEFON ŠTBV. 552. Rokopisi s* racajo. — Oglasi, po tari?!!. Pisaaem® ••••nHjmjem naj s® priloži MiMBfeA •a odgovor. Račun prt meta ček. uradu štev. 18.68$. C-oTSPMBMJHflMi Ustanovite torej Narodni svet. Na uaš uvodnik »Pojasnilo in odgo- i vor: je odgovoril Slovenec« v beležki, j v kateri med drugim pravi: »Konstati-raiuo da gre v predmetu naše debate z »Nar. Dnevnikom zgolj za vprašanje j enotne slovenske fronte v svrho izvoje- j vanja avtonomije za Slovenijo. Mi vsaj j srno Narodni Dnevnik« tako razumeli, j da zastopa tudi on to misel. Naj se torej j drži tega čisto državnopravnega, oziroma I političnega vprašanja, ki ni s katoliciz- j moni v nobeni direktni zvezi. Gre tu za > enotno slovensko fronto, nič drugega; j ker le na tej fronti je mogoče izvojevati Sloveniji položaj, ki jej gre (podčrtali mi, op. ur.) in ki ga pod centralizmom j nima in nikoli ne bo imela. Ostanimo j torej na tej čisto politični podlagi, ne i razpravljujmo o slovenski fronti in pu- j • stimo na strani vse momente svetovne- j ga naziranja ...« Tako »Slovenec«. Njegov poziv jemljemo z veseljem na znanje, ker smo bili mi tisti, ki smo od j nekdaj trdili, da se slovenska fronta j tiče vseh brez ozira na strankarsko ali kakšno drugo opredelitev. Vsaka fronta pa mora biti organizirana, če hoče imeti j uspeh. In dosledno temu smo vedno i zahtevali, da se ustanovi Narodni svet, ’ ker le v Narodnem svetu bi mogli organizirati ves narod. Po odgovoru »Slovenca« moremo svojo prvotno zahtevo še bolj konkretizirati. Naj se ustanovi narodni svet onih, ki so za slovensko fronto. Na ta način je onemogočeno, da bi kdo s slovensko fronto špekuliral, čeprav dejansko ne bi bil za njo. Mislimo, da je na podlagi slovenske fronte Narodni svet mogoče takoj ustanoviti, samo če je tu res dobra volja. Kdo ua iniciativo za ustanovitev Na- M>drU-Sa SVeta, ,ie pravzaprav vseeno. „or®''° ®l0|iti to politične stranke ali , , ( .v<>rl!«racije, ki so davčnem ali kakem druB„m J , * . najbolj zaiMeLr°VK ‘, vprasanjU brez Narodne,?* "T 3 V“k f* viti enotne slSveS?T8, P? di v najboljšem slnL fr,°nte’ temvet' tl'- delujočih front. DabM f, ve*’ para e!no delovanje res uspefa^ paraleln<) i i , o-ti-o7i.ai.-i ,i ’ pa Je potreben tako y?eBtian8ki dogoVor, ki ne bi bil nič težje ust varljiv ko Nill,ldai ^ ™ »enakem delu pa je večji stvari dati nred nost. In Narodni svet je več ko vor od slučaja do slučaja. Kaj bo konkreten cilj Narodnega sveta, more določiti samo Narodni svet sam. Zato s« nuli v to poglavje ne spuščamo, dasi mislimo da je združena samoupravna Slovenija, kar je zahteval v svojem govoru dr. Korošec, neprimerno praktič-,lejša zahteva od avtonomije. Enako jo tudi organizacija in poslopje Narodnega sveta stvar, ki se tiče fam° njegov ustanoviteljev. Poudari i s le to, da bo tem uspešnejši Narodni ^ini bolj bodo prišli v njem do ve-■ '•f.v6 Uaši kulturni, gospodarski in po- lltlfn‘ strokovnjaki. 1 °Slašamo in ponavljamo: ni sedaj da bi se Slovenci cepili zaradi sve-d'!JVnih nazorov. V tem i žiru mora vla zi,,jlj *'',,,»irje. Danes je treba rešiti po-miH-j.i, UVc;niie v državi in pri tem delu jeme. Izv^u^f vsi Slovenci h,ex f oni - ki ao b jf"'11 ° "!0ra^.h,tl le kost služiti neieLk?n|)ni!raV JOm 'enakim interesom. Po ..ase... prepričanj,, pa j(1 ustvarlji. vo sodelovanje vseh Slovenj lte,n Narodnega sveta in zato ponavljamo: Ustanovile narodni svet pristašev slo Številne avdijence na dvoru. SPOK Z VATIKANOM BO PORAVNAN Z IZJAVO N1NČI0A V SKUPŠČINI. Beograd, 19. februarja. Včeraj popoldne se je delalo na tem, da se izravna spor, ki je radi Radičevega govora nastal z Vatikanom, in da se likvidira vprašanje zavoda sv. Jeronima. V tej stvari so se včeraj vrstili poseti pri zunanjem ministru dr. Ninčiču. Popoldne je bil pri njem minister Miša Trifunovič, ki je po konferenci z dr. Ninčičem odšel na dvor in bil tam sprejet v avdienci. Dr. Ninčiča je poselil dalje minister za prosveto Štefan Radič, ki je ostal pri njem poldrugo uro. Kakšne odločitve so pale na tej konferenci, ni bilo mogoče izvedeti. Ve se le toliko, da bo dr. Nin-čič v soboto na seji narodne skupščine odgovoril na vprašanja, ki so bila stavljena glede odnošajev z Vatikanom. Kakor izgleda, se bo stvar izravnala na ta način, da bo dal dr. Ninčič v narodni skupščini primerna pojasnila. Po konferenci Štefana Radiča z dr. Ninčičem je sledilo nekaj precej važnih avdienc na dvoru. Najprvo je bil tam, kakor smo že omenili, minister za vere Miša Trifunovič, in sicer od 4. do 5. Za njim je bil sprejet v avdienci od 5. do 6. ure minister za agrarno reformo Pavle Radič, ki danes odpotuje v Prago. Med tem časom je bil Štefan Radič še pri dr. Ninčiču, nato pa je tudi on odšel ob pol 7. na dvor. Vsi ministri so bili po avdienci iprav dobro razpoloženi. Štefan Radie odpotuje v soboto zvečer v Zagreb. Na kongres zemljcradniških strank v Prago potujeta skupno z ministrom Pavlom Radičem tudi državna podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo dr. Vlado Andric in Bora Milovanovič, oba radikala. Sicer včeraj v političnem življenju ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Omeniti bi bilo le še, da je bil od pol 5. do pol G. v avdienci na dvoru minister za vojsko in mornarico Dušan Trifunovič, ki je kralju poročr.l o tekočih vprašanjih in o ji. trebah naše vojske in mornarice. Seja radikalnega kluba. OSTRI NAPADI NA FINANČNEGA MINISTRA. Beograd, 19. februarja. Na seji radikalnega kluba so včeraj razpravljali o predlogu proračuna. Seja je potekla precej mirno. Tudi ni bilo mnogo poslancev navzočih. Od ministrov je prisostvoval le namestnik finančnega ministra, Užu-novič. — Prvi je na seji govoril poslanec Čirič, ki je kritiziral delo finančnega ministra in trdil, da je finančni minister glavni krivec kaosa, ki "vlada v naših financah. Govornik je protestiral proti temu, da se je za zgradbo poštnega poslopja v Sisku dovolil kredit 1 mi- lijona dinarjev. Zahteval je vsestransko varčevanje v državnem gospodarstvu. Poslanec Bingulac je govoril proti prometnim tarifem, l:i .-o popolnoma za-vrli naš promet. Zahteva', da se tarifa zniža, ker vozijo vlaki sedaj že prazni. Poslanec Gnjatie je zahteval, da «e ] ukine trošarina na žganje in da se popravijo poti v Bosni. Za ta popravila po-I tov naj se sprejme v proračun vsota 20 j milijonov dinarjev. [ Nato je bila seja zaključena. Prihodnja ' seja se bo vršila najbrž danes dopoldne. DR. STOJADINOVIČ SE VRAČA PRAZNIH ROK. AVashington, 19. febr. Včeraj je dr. Sto-jadinovič v spremstvu našega poslanika dr. Tresiča-Pavičiča posetil podpredsednika republike Dawesa, državnega tajnika Mellona in državnega podtajnika Wil-sona. Ker se zaradi razprave o davkih, ki se vrši v parlamentu, za sedaj ne morejo nadaljevati pogajanja z našo delegacijo, bo dr. Stojadinovič najbrž že danes odpotoval iz Washingtona v domovino, kakor je bilo to predvideno že prej, da se bo mogel udeležiti proračunske razprave. ŠTEVILNE ARETACIJE NA GRŠKEM. London, 19. febr. Po neki vesti Reuterjevega urada iz Aten* so bili tam aretirani bivši ministrski predsednik Papa-nantasio, dalje Kondilis in še 10 drugih višjih Častnikov. Vlada je o teh aretacijah ala službeni komunike, v katerem Piavi, da je /.a ohranitev miru potrebno, da se bivši ministrski predsednik Papa-nastasio odstrani \7l Aten. — Kolikor se ve dosedaj, je bila aretirana cela vrsta politikov in častnikov ter je pričakovati še nadaljnih aretacij. PANGALOS O ARETACIJAH. Ateno, 19. febr. Z oy.i r o m na aretacijo bivšega notranjega ministra Kondilisa in še nekaterih oseb je predsednik vlade Pangalos izjavil: >Ker so se zadnje dni širile alarmantne vesti in sta se pri tem venske fronte in Slovenija bo imela v državi to veljavo, ki ji gre. Stranke, korporacije, s konkretnimi predlogi na dan! omenjali imeni Papanastasia in Kondilis, je bilo potrebno, da se ta dva odstranita. Dvomim sicer, da bi bile te vesti resnične. Toda če se izkaže, da sta Papanasta-sio in .Kondilis kaj kriva in da sta res nameravala rušiti red in delati težave vladi, bosta primerno kaznovana. Končno je Pangalos zatrdil, da ni nobene nevarnosti za javni red. (Pozabil pa je dostaviti, da je veliko nevarnosti za njegovo diktaturo. Op. uredn.) VSTAJE V GRŠKI MORNARICI ŠE NI. Beograd, 19. febr. Trde, da bodo osebe, ki so bile v Atenih aretirane, spravili na kak otok. Vesti o vstaji pri mornarici se demontirajo. Predsednik vlade Pangalos odpotuje jutri v Solun, da prisostvuje polaganju prvega kamna pri delu za kanalizacijo. Na poti ga bo spremljala cela pomorska divizija. Seja skupščine. Beograd ,19. febr. Po Grolu je govoril zemljoradnik Čeda Kokanovič. Govoril je o nujni potrebi revizije beglučke uredbe, na kar je pristal že pred tremi meseci tudi minister Pavle Radič. Posl, Grga Andjelinovič je govoril o potrebi rešitve agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Opozarjal je ijia siromaštvo tamošnjega prebivalstva. Radičevec Ivan Bankovič je predlagal nato prest prehod na dnevni red. Zaključno besedo je imel Pavle Radič. Povdarjal je, da en sploh ni mogel deliti zemlje, ker je bila že vsa razdeljena, ko je prevzel ministrstvo. Zmotno mnenje je, da je pri nas zemlje preveč. Dobrovoljcem bodo darovane vse zakonite pravice, ne more se pa trpeti zlorab. Skupščina je nato sprejela Bankovičev predlog in seja, za katero ni bilo nobenega zanimanja, je bila zaključena. Veliko zanimanja pa vlada za današnjo sejo, na kateri bo govoril Svetozar Pribičevič. ZBOROVANJE INDUSTRIALCEV. Beograd, 19. februarja. Včeraj je centi ala industrijskih korporacij končala svoje delo. Na včerajšnji seji so se razpravljala popolnoma interna vprašanja centrale. Sprejet je bil proračun za prihodnje leto. Sklenjeno je bilo, da se centrala sestane vsako leto trikrat, in sicer v februarju, aprilu in septembru. Na ta način mislijo, da se bo delo na zboro-j vanjih dekoncentriralo in se bodo posamezna vprašanja lahko podrobno pre-: tresala. — Na včerajšnji seji so bile ! fcenčno stilizirane resolucije. Vršilo se ' je včeraj tildi posvetovanje producentov usnja in producentov tanina. Ta konferenca se bo danes nadaljevala. RUMUNSKE VOLITVE. Bukarešta, 19. febr. Včeraj je prišlo v Bukarešti do velikih škandalov, ker ie velika množica prebivalstva prišla na magistrat in tam zahtevala legitimacije , a glasovanja pri občinskih volitvah. Masa je s tako silo navalila, da je en del množice predrl do mestnega načelnika. Načelnik je bil pri navalu resno ranjen. Pozvano je bilo telefonično orožništvo, da napravi red. Policiji se je skupno z orož-ništvom posrečilo priti do načelnika in ga osvoboditi. Aretiranih je bilo večje število oseb. Med njimi je tudi zemljorad-niški poslanec Madjur. AMERIŠKI SENAT PROTI ITALIJI. Wasliington, 19. februarja. Vnssische Zeiiung* ima iz Newyorka vest, da je ameriški senat postavil z dnevnega reda za prihodnje zasedanje razpravo o ratifikaciji dogovora med Ameriko in Italijo glede ureditve vojnih dolgov. Glede na to je ta ratifikacija za nedoločen čas odložena. V ameriških krogih sodijo, da je ta gesta ameriškega senata naperjena* proti agresivnosti Mussolinija, ki jo je pokazal v svojih zadnjih govorih. mtmmtntMntseiriamHja+nrf&intrr:' j j«wlnw«i,»wnrj*MtnriM'wrwr ■*» INTERPELACIJA AVSTR. SOC. DEMOKRATOV VSLED BETHLENOVIH ODKRITIJ. Dunaj, 19. februarja. Na včerajšnji seji avstrijskega parlamenta so socialni demokrati vložili nujno interpelacijo na zveznega kancelarja, v kateri opozarjajo, da je grof Bethlen pri zaslišanju pred anketno komisijo izjavil, da so se tudi nekateri višji funkcionarji v Avstriji ba-vili s faksificiraujem denarja. Interpe-lanti s6 zahtevali, da se glede tega določi anketa. Dr. Ramek je odgovoril, da je avstrijski poslanik v Budimpešti posetil grofa Bethlena in od njega zahteval pojasnila o njegovih izjavah. Bethlen pa da I nni je odgovoril, da so seje anketne ko-j misije popolnoma tajne in da zato o j njih ne srne dati nobenih informacij, j Umik g. Bethlena je za njegovo moralo j značilen. | K-omam?mr.> mm* ' RAZOROŽIT VENA KONFERENCA NAJ i BO PO MNENJU MOSKVE V KOPEN- HAGENU. London, 19. februarja. Po brzojavnih vesteh iz Moskve, je sovjetska vlada sklenila predlagati, da se pripravljalna konferenca za razorožitev sestane v Ko-penhagenu. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 19. februarja 1926. Štev. 39. Slovanska vzajemnost in — Italija. Gospod urednik! Zadnje čase ste se spomnili v lepih člankih tiste čudotvorne ideje, ki je bila prav nam Slovencem v najtežjih časih naša najboljša zaslomba in pobuda v borbi za naš narodni obstanek, — ideje slovanske vzajemnosti. Lahko trdimo mirne duše, da nobe.i slovanski narod se ni oprijehnal te rešilne vejice s toliko trdno vero in nado, k toliko vnetostjo in idealnostjo, kakor prav mi Slovenci. Zato pa poglejmo malce nazaj v idealno dobo razvoja in učinkovanja te slovanske vzajemnosti, da bomo imeli jasnejši pogled v bodočnost in da morebiti še pravočasno odstranimo nekaj, kar grozi s čedalje bolj nezdravo sebičnostjo, da more dovesti ad absurdum vse tiste lepe deklamacije o slovanski vzajemnost;, ki smo jim bili žive priče in najbolj zagrizeni propagatorji posebno zadnjih štirih let. Iz tega pogleda nazaj bomo videli naprej in umeli zvezo slovanske vzajemnosti z — Italijo, kajti zdi se mi, da ču-jem glasove: kaj pa ima opraviti s to slovansko vzajemnostjo ravno Italija, s katero nam grozi večno sovraštvo namesto idealno lepega sosedstva. Da, trdim, da je temu napetemu razmerju vzrok ravno — slovanska vzajemnost, ki je v najbolj kritičnih časih popolnoma odpovedala svojo nalogo, o kateri smo vedno sanjarili, da jo bo gotovo izpolnjevala v nedolgem času. Ne bom segal predaleč nazaj v dobo absolutizma in dobo Prešerna, ne bom opisoval prvih početkov slovenskega gibanja vzaj za nas Slovence iz duševnih zvez med našim Kopitarjem, Vrazom, Prešernom in Čelakovskim itd., ne Šafarika, ne Poljaka Korytka, kajti takrat so nastajale prvine poznejši sistematični propagandi, ki je nastopila pred vsem s Sokolstvom, z življenjskim idealom zlate duše Jana Lega o češkoslovenskem pobratimstvu, z organizacijo slovanskih časnikarjev in njihovimi kongresi po vseh večjih mestih bivše monarhije in naposled tudi v Sofiji in pred dvanajstimi leti v Beogradu, kar vse je našlo višek v neoslovanskih kongresih v Pragi in Sofiji. Tudi le mimogrede omenjam prvi gledališki vlak Slovencev v Prago 1. 1885., čemur je sledil češki izlet v Slovenijo dve leti pozneje pod vodstvom ljubljenca slovenskega naroda Jana Lega« in pani Neureuterove. Prišli so tudi v Trst in na vrtu in dvorani >al Monte Verdet na Corsu so se razlegali govori, kakoršnih nismo še nikoli slišali. Takrat sem se prvič osebno sestal z očetom Le-gom, s katerim sem bil že pet let v pismeni zvezi in kateremu se imam zahvaliti za svoje delovanje do danes. Pozneje v življenju nisem zamudil nobene prilike, ko se je v Pragi ali drugod kovalo vroče železo po načelih slq«j vanske vzajemnosti. Bil sem na vseh sokolskih zletih, izvzemši prvega, na vseh novinarskih kongresih z odlično vlogo, tudi v Sofiji in Beogradu; bil sem član eksekutivnega odbora neoslovanskih kongresov, kar s ponosom omenjam radi tega, da nekako opravičim današnja vprašanja: Kakšne sadove pa nam je prineslo vse to delo zadnjih štirideset let? Kako se je ta prekrasna vseslovanska misel udejstvovala v najbolj kritični dobi povojnega imperialistiškega ubijanja prav tistega ^ slovanskega naroda, ki je med vsemi najbolj zaupal rešilni ideji vseslovanske vzajemnosti? Ali so le z mezincem zganili za nas vsi slovanski tovariši naših poslancev v dunajskem »Jugoslovanskem klubu«, ki so skupaj rušili staro monarhijo, a ko so se iz razvalin vstvar- . jale nove države in je pol milijona našega najboljšega naroda bilo »odrešeno« v najhuj-šc tiranstvo, ki si ga moremo predočiti, kje je bila takrat vseslovanska vzajemnost, kje so njeni ogorčeni propagatorji zdaj, ko je še čas, da preprečimo naj večjo nesrečo, ki je kdaj mogla udariti najboljši del narodu jugoslovanskega? Kaj delajo naši novinarski tovariši na Češkem in Poljskem, s katerimi smo že petindvajset let skupno sanjarili o divnih uspehih medsebojne ljubezni in podpore? Ah je bil slovanski dan v Pragi v maju leta . Jln.. ko je na Vaelavskem namesti zazelenela slo vanska lipa, tako liitro pozabljen, kljub toliko naglašenemu klicu: »Zvestoba za zvestobo? f'ez štiridesetletno živahno delo na vseli koncih in krajih slovanskega sveta me opravičuje. da javno vprašam celo doglo vrsto znancev i nprijateljev med vsemi slovanskimi narodi: »Ali ste v najhujši dobi, ki je zadela čez pol milijona poprej vedno dragega Vam bratskega naroda ob Adriji. storili svojo dolžnost, ki ste jo ua moja in tisoče drugih ušes zaklinjali in prisegali, da, ali ste rekli le eno besedo o pravem času in na pravem mestu, ki bi jo bili prav lahko izrekli in bi tudi ne zgrešila svojega dobrega namena? Ali ste se oddolžili svoji dolžnosti, ki ste nam jo vedno in povsod stavljali za vzgled m nas zagotavljali, da boste vsak na svojem mestu, ko vas bo klicala slovanska vzajemnost na obrano kateregakoli delo slovanskega naroda. Ah st* storili svojo dolžnost, ali s tv jo, prijat« ij . Na dan 'i odgovorom! Ali pravico imamo do konkretnejših vprašanj na brate Cehe, kajti slovansko vzajem-nost smo iinjgor^neje gojili prav mi Sloveni in Čehi, ki so nam bili neštetokrat zn slovanskega rodoljubja. Viden uspeh 'deje slovanskega rodoljubja sr je kazal najbolj prav med nami in Čehi v dobi čeSko-sloven-skega pobratimstva. Celo naš Simon Gregorčič, ki ga je bilo težko dvigniti na pot iz dežele, rajsko mile<, je šel v družbi najvec-jega prijatelja češkega naroda Ivana Hribarja tje gori v zlato matuško progo in ondi solznih oči deklamovat svojo Velegrajsko kugo« o slovanski vzajemnosti. Trstenjakova knjiga o tistem potovanju, s premnogimi slikami odličnih mož, je bil prvi spomenik slovanske vzajemnosti. Sto izstisov te krasne knjige sem prodal v našem gorskem kotu, ki slovi kakor najbolj zaveden in napreden kraj. Zato napravimo mal obračun o uspehih tega pobratimstva, kajti jasni računi so temelj najboljšemu prijateljstvu. Čemu naj bi tlelo pod * Ta članek je bil napisan v [mletju I. 1924. — Pis. pepelom ... neko morda obojestransko sumničenje in nezaupanje. _ Že cd zloglasne »celjske afere: v dunajskem parlamentu sme morali pogosto čuti pikre opazke na adreso bratov Čehov da nas puste na cedilu kljub vsem deklamacijam o pobratimstvu vsakikrat, ko bi to njim bolje kazalo. Tako je bilo pc prevratu precej trpkih očitanj, da je bila prisega na Vaelavskem namesti: Vernost za vernost!« takoj pozabljen.', ko bi bilo treba krepko podpreti naše slovenske interese v Parizu. Žalost vsled brit-kega razočaranja je bila tako velika, da so me nasi vplivni krogi naprosili, naj grem v rago m tam pojasnim želje, ki jih goji slovenski narod napram Cehom ... Imel sem priliko, da sem ponovno govoril z — vsemi, ki prihajajo v peštev, nočem imenovati nobenega, ali (Jd vseh strani sem dobil odgovor, da Italija lepo odpravlja v domovino češke legije, dobro opremljene in preskrbljene. Ko bo to končano, bomo prosti, so dejali, in takrat se pokaže naša ljubezen do Vas, ki ste naši kakor smo mi Vaši. Bodi kakorkoli, to pa rečem, da je bilo popolnoma nepotrebno tisto skoro vsiljivo fraternizovanje z Italijani, tisto razobfcsanje zastav in slik, celo po izložbah trgovin in v gledališčih, često kakor v zasmeh P°tog jugoslovanske zastave. Kako je to Jugoslovane bolelo, na to bratje Čehi niso mislili. Ali to dobo sino prenesli in smo kolikorto-lil.o opravičevali tak polom vseslovanske vzajemnosti v času, ko bi se morala v dejanjih pokazati. Senžermenski mir je bil sklenjen, in ni nam preostalo drugega neog da se sprijaznimo z usodo in rešimo, kar se sploh še da rešiti. Doživeli smo svojo pogorevščino v Rapallu, ali minu|o je tudi to v pričakovanju, da bo Italija spoštovala svoje obveze, ki jih je prevzela s proklamacijami na naš narod, še predno so njene čete vdrle v slovensko ozemlje pod okriljem belih zastav. Takrat smo upali na tri močne slovanske države, da bodo naše zagovornice in mogoče pokroviteljice, katerih beseda bo tudi kaj izdala, samo da bo o pravem času izgovorjena. Kaj je sledilo, je v živem spominu vsega naroda, in dogodki zadnjih tednov leže kakor težka mora na dušah vsakega rodoljuba in ga navdajajo s strahom za bodočnost tako dobrega naroda tem preko meje. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: Ali res ni bilo mogoče preprečiti takifi nasilstev od strani naroda, ki hoče biti dedič dvatisočletne latinske kulture in ki hoče pod krilaticami modernega človečanstva igrati prvo vlogo v Evropi? Marsikatero napihovanje je smešno v očeh vsega sveta, ki je videl eroe pri Kobaridu in na Piavi, ali trpi vse to, ker ni ni-kakega pravega odpora od kake strani... Trpi se to in vsakdo si misli svojo. Toda naš narod trpi in gine in ne more čakati, da svet odvrže masko in pove tem junakom resnično besedo, kar bi jim bilo le v prid, da se strez-nejo iz megalomanskega sanjarenja. (jospodarski položaj Italije ni ravno rožnat in povojne težave v najhujži obliki šele pridejo Mussolini je brez dvoma velih moz za Italijo. Ali baš on bi mogel biti za Italijo največji državnik vseh časov, ako bi mu kdo naših starih prijateljev raztolmačil, kaj je to: vseslovanska vzajemnost. — Nič čudnega ni; ako on nima pojma o sili in čudežnih delih slovanskega bratoljubja, ako ne pozna zgodovine dosedanjega poteka te naše velike voditeljice, ki je brez dvoma vzrok svetovne vojne in njenim posledicam, ergo tudi zedinjenju Italije. Tudi Mussolini se resno trudi, da bi pridobil Italiji prijateljev in sotrudnikov pri gospodarski prenovi. Zato vabi zdaj brate Cehe, zdaj Poljake, pa zopet Bolgare itd., da mu pomagajo povzdigniti Trst in pomorsko trgovstvo itd. — ali nikogar nima, da bi mu povedal, da je v težnjah z lepimi cilji na docela napačni poli. Kako lepo in zdravo bi bilo za Italijo in za nas, da ga je kdo pri kaki t iki priliki opozoril na velikega Mazzinija ki je že letu 1844. napisal v svoji brošuri La (luestione d’Orienle- (Vzhodno vprašanje'). da dobro pozna ves tedanji ilirski po-kret, pozna še Prešerna in Gaja in življensko silo jugoslovanskega naroda in pravi: In ne bo dolgo, ko se narod med Arijo in Črnini morjem združi v močno državo. Naša naloga mora biti, da bo Italija najboljša prijateljica tega naroda«. Tako je pisal eden največjih Italijanov, in nato doslej še nihče ni opozoril Mussolinija. Morda je on to čital, najbrže da, ali v spomin mu tega historiškega spisa ni nihče poklical s primernim poudarkom. — Kako zdravo bi torej bilo za Italijo samo in za večno slavo Mussolinijevo, ako bi mu n. pr. prodsednik Masaryk ali dr. Beneš v vznešenih besedah poklicala Mazzinija v spomin in ga opozorila, da je našla Mazzinijeva topla beseda mogočno okrepilo še v slovanski vzajemnosti, ki ne more in ne sme trpeti, da kdo prijateljev zatira kak slovanski narod, kratko in malo pa ne more sklepati nobenih zvez in pogodb z državo, ki tako postopa s slovansko manjšino, kakor dela Italija z Julijskimi JugosloVeni. Kako lepo in zdravo bi bilo, ako bi n. pr. čul sam Mussolini, ko vabi Čehe v Trst itd. take-le besede: »Silno radi bi sklenili z Italijo pogodbe večnega prijateljstva in vso svojo trgovino bi vravnali po poli preko Trsta in Genove, ali ne smemo, ne moremo, ker slovanska vzajemnost v našem narodu je vsled polstoletnega dela tako močna, na bi nas nejevolja javnega l/menja lakoj odpihnila s pozorišča, ako bi se mi upali delati take pogodbe v času, ko vi sami ne spoSlujete oporoke svojega Mazzinija, ko ste pozabili na vse obljube, ki sle jih svečano dajali Julijskim Slovanom, ko ste jih »reševali izpod avstrijskega jarma«, ki je pa bil za nje pesem angeljev nasproti vašemu ravnanju. Ne moremo kakor bi sicer radi, dokler ne čujemo od naših slovanskih bratov iz Italije: »Prijatelji, ne skrbite za nas, nam je tu dobro. Porušeni domovi so lia novo in lej)se pozidani, naše šolstvo cvete, kajti Italija je držala svoje svečane obljube, nas jezik ima še več pravic v vseh javnih urndih, kakor pod bivšo monarhijo, naša društva izborno delujejo za klu-turni in politični napredek naroda. Skratka: nam je tu popolnoma dobro in hvaležni smo cdrešiteljici izpod starega jarma. — Res pa je, da s svojo državo Italijo, ki ji hočemo ostati zvesti, trpimo gospodarski tudi mi. Ako nas imate, slovenski bratje, še kaj v spominu in radi, pomagajte naši državi po svojih močeh, da se povzdigne in si opomore od posledic vojnih grozot, in s tem pomagate tudi nam. Slovanska vzajemnost nam nalaga sveto dolžnost, da vred i mo svoje narodno gospodarstvo tako, da bo nam in Vam prav.« — In zapomnite si še prijateljski nasvet: Hočete biti nekaki nasledniki Avstrije v Orijentu in posebno na Balkanu, pomnite, da morete doseči mnogo, ali ne preko mrtvega jugoslo-venskega nareda v Julijski Krajini, marveč edino le preko živega in zadovoljnega naroda, ki nas bo klical in vabil, da podpiramo novo Italijo, ki ni posnemala grdih grehov stare Avstrije, marveč nam je vsem dobra mati, ki se je naučila iz zgodovine zadnjih let, kako dobro je i za njo, da je izvedla oporoko Mazzinijevo iz leta 1844.« ... Ko so Čehi pred kratkim izročili svoja odlikovanja v Rimu, so bili izgovorjeni navdušeni govori, ki nas pečejo v dno duše. Zakaj niso govorili tako po priliki, kakor sem gori označil? Za njimi bi morda tako govoril poslanik Zalecki v imenu Poljske, a ne da je le sramežljivo priznal dobre odnošaje z Jugoslavijo. Poljski zunanji minister Dmovvski, bivši čan Dume in udeležnik neoslovanskega kongresa v Pragi, bi potem gotovo tudi našel priliko, da bi istotako povedal, kako čudežna sila je ta vseslovanska vzajemnost, na katero mora tudi Italija računati, — in končno bi morda tudi naš dr. Ninčič našel priliko, da bi še konkretnejše obrazložil, kaj pričakujemo mi in ves kulturni svet od Italije, da bo med nami vladalo večno prijateljstvo v^našo.in še več v korist Italije same. Mnogo je zamujenega, ali ne še toliko, da se pogreški ne dajo popraviti brez škode na katerekoli stran. Zato se obračamo v prvi vrsti na brate Čehe, da se o priliki spomnijo svojih dolžnosti do našega naroda in tudi do Italije same, kateri morejo še o pravem času dati nasvete, za katere bo morala biti hvaležna. Naša bol je ogromna, tako nepopisna, da ne vemo, kaj more vse nastati, kar bi ogrožalo dobre odnošaje ne le do Italije, s katero želimo mirnego sožitja, marveč tudi do slovanskih bratov, ki so nam doslej vedno zagotavljali vernost za vernost, pa so nas v najhujši bedi pustili na cedilu. V Ljubljani imajo zastopnika, ki uživa vse naše simpatije in jih tudi zasluži, zato ga prosim, da bo naš tolmač v smislu tega dopisa. Pripis. — Po dveh in pol letih je gomil članek do pike enako aktualen kakor takrat, ko je bil pisan. — Le poglejte češko novinarstvo! Ali je imel kak vodilni češki list le eno samo poročilo o naših zasužnjenih bratih? Ni ga bilo! Pred Mussolinijevo zamero so zlezli vsi pod klop! — In kje naj bi pokazala »slovanska vzajemnost« svojo čudežno moč, akc ne v taki najbridkejši sili in. potrebi, ako ne tedaj, ko je enemu narodu, najzvestejšemu propagatorju vseslovanske ljubezni, prisojena najžalostnejša usoda pozabljenega naroda?! Tisto, kar smo vsi pričakovali od slovenske vzajemnosti, je doživelo strašen krah, tako strašen, da se čudim bratom Čehom, ki nas letos zopet vabijo na. sokolski in novinarski zlet v Prago, kjer se bodo zopet pretakale cele reke — slovanske vzajemnosti in ljubezni. Pojdimo v Prago in zahtevajmo — obračun doseganjega dela ua polju vseslovanske vzajemnosti! Samo deklamacije in navdušeni govori nam ne morejo pomagati. Bridke so te besede, ali potrebne! Čemu se bomo slepili in v vzajemni vseslovanski ljubezni tavali po temi vsak sam zn-se, pa nas lahko po mili volji davi vsak sosed, ki mere žvižgati na tako — vseslovanstvo! Gorski N-st. ,Kriza je samo odložena/ Pod tem naslovom piše >Politički glasnik«: Proti pričakovanju političnih krogov in javnosti, ni vlada podaila ostavke. Ona je šla preko Radičevega izpada, ker se je odločila, da da državi proračun. Toda to ni zasluga vlade in g. Pašiča, ki je bil pripravljen, da pretrga koalicijo in da gre na volitve pred izglasovanjem proračuna. Vladni koaliciji je bilo podaljšano življenje, ker sta tako vladna večina ko tudi drugi ustavni faktor bila mnenja, da ni treba samo zaradi reševanja razmajane avtoritete strankinih voditeljev vreči državo v vrtinec volilnega boja. Nasprotno smatrata drugi ustavni faktor, ko tudi večina ministrov, da je sedanja skupščina delazmožna. Toda tudi v slučaju, da bi bili izpadi g. Radiča končno izglajeni in da bi bila od-vrnjena vsaka nevarnost novih izpadov, to ne pomeni, da ne bi prišlo vprašanje vlade takoj na dnevni red, kakor hitro bo sprejet proračun. Vsi znaki kažejo, da se bo položaj rnrfiistit tako}, ko bo proračun sprejet. Razčiščenje sedanjih zapletenih odnošajev bo zahteval v prvi vrsti Pašič sam, ki še vedno upa na homogeno radikalno volilno vlado in potem nje na obnovitev trdne discipline v radikalni stranki. Na drugi strani pa je izgubil g. Radič svoje prejšnje navdušenje iza koalicijo z radikali ter je naklonjen razširjenja vladne koalicije na demokrate, da se tako oslabi nadmoč radikalov. Ni izključeno, da bi tudi ostali politični činiitelji dopustili razpad radikalno raidiioev-Ske koalicije, da bi se ustvarila nato nova in za državne interese ugodnejša veema. lo so v glavnem vzroki, da se v političnih krogih iin v javnosti tako strastno razpravlja o izhodu .iz sedanje vladne krize. Eni vidijo najbolj naravno rešitev v sestavi koalicijske vlade iz radikalov, radičevcev in demokratov, toda brc* šefov političnih strank. Vlado bi sestavil eden od radikalnih prvakov, ali dr. Ninčič ali pa Ljuba Jovanovič. Ta nova vlada bi skušala aeia*i s skupščino, če pa to ne bi šlo, bi , e a volitve. Za tako kombinacijo je,/610 ra.Zr položen velik del radikalov, radicevcev On demokratov. Toda realizacija tega načrta ima velike težkoče. Glavna težkoca je, da se take kombinacije ne bi moglo ustvariti brez privoljenja prizadetih šefov. 1 a tudi če bi se talka kombinacija ustvarila, je vprašanje, če bi imela taka vlada dovolj avtoritete v skupščini. Druga kombinacija je radikalno demokratska (ne samostojno demokratska) vlada s Pašičem na čelu. To kombinacijo bi podpirali tudi nekateri disidenti HSS. Tudi ta kombinacija ima mnogo pristašev.^ Težava pa je v tem, ker je Davidovič odločno proti vsaki koaliciji s Pašičem. Končno je še kombinacija k radikalno homogeno votivno vlado, lo je kombinacija Sefa rndBralne stranke in njegove o?te okolice. Ta kombinacija bi morala prinesti radikalom večino v skupščini, in disciplino v radikalni'stranki. Toda ta kombinacija ima najmanj upanja na uresničitev. Prvič vsled tega, ker je izključeno, da bi mogli radikali dobiti večino v‘narodu, pa magari, da bi dosegla volilna nasilja in korupcija vrhunec. Drugič zato, .ker bi homogeni radikalni kabinet pomenil konec politike sporazuma. Ce se vse to upošteva, poleni je jasno, da bo izhod iz vladne krize zelo težaven, .lasno pa je tud1, tla seli stranlk v^led svojih osebnih interesov ne bodo v stanu, da najdejo ugodno rešitev. V takih okoliše111' ostaja v ladar edina mula. Od njega se P1'1 čakuje, da pomaga skupščin' tudi proti samovolji šefov strank in političnih špekuuan-1ov. Politične vesti. Seja skupščine. Včerajšnja dopoldanska seja je veljala interpelaciji samostojnega demokrata J. Demetroviča ua ministra za agrarno (reformo mi radi Joddaijo {jpemije v Dugem Selu. G. Demetrovič je zajahal popularnega konjifika in naglasni, kako da je SDS stranka unalih kmetov. Skupščina je seveda to primerno kvitlrala. Demeitroviču je odgovarjal Pavle Radič. Nato je zopet govoril Demetrovič in predlagal nezaupnico mlinistru za agrarno reformo. Za nji m je govoril demokrat G rol, ki je napadal vlado vsled agrarnih odnošajev v Vojvodini. Selja je bila nato prekinjena. = Spor z nuncijem Pellegrinettijem poravnan. Nuncij Pellegrinetili je imel daljšo konferenco z dr. Ninčičem, ki mu je dal obširna pojasnila glede incidenta. Nuncij se je s temi pojasnili zadovoljil in je smatral, da je s teni incident poravnan. — Radikali in vprašanje sporazuma. Samouprava razpravlja v članku ^Politične stvarnosti4 o situaciji, ki je nastala z objavo besedila .sporazuma. Med drugim pravi: Objava avtontiČeaga besedila sporazuma je bila od vsega radikalnega kluba zelo dobro sprejela. Na ta način se je ugotovila cela vrsta političnih dogodkov, ki so se ml brezvestnih politikov tako pridno krivo tolmačila. Pravi značaj in pravo bistvo sporazuma sta sedaj znana vsemu narodu, ki bo mogel o sporazumu sedaj objektivno sodili. V radikalnem klubu st; ni gojilo nobenih pretiranih nad na definitiven rezultat sporazuma. Kakor vsaka člove&kn »ivar more postati dober ali slab. V glavnem to od-visi od iskrenosti obeh strank, ki sta sklenile sporazum. Radikalna stranka je morala v tem oziru sklepati samo na podlagi lastne iskrenosti in zato je gojila najlepae nade. Z ozirom na HSS pa «e je računalo na zdrav političen razum in na pravo pojmovanje splošnih narodnih interesov pri voditeljih stranke. Radikalna stranka je smatrala to podlago za tako resno in realno, da je z zaupanjem delala svoje kombinacije. Kljub vsemu 'misli radikalna stranka tudi sedaj, da bodo ti obziri dovolij močni za nadalj-no smer politične akcije HSS. Toda ']>od pogojeni, da ne krene akcija I1SS na stranska pota, kakor to zelo vroče žele vsi neprija-lelji naše države. Za radikalno stranko je sporazum večen dokument njene iskrene želje, da dela v intimni skupnosti s lirvalt-skimi brati za dobro naroda in države, obenem pa tudi dokument njene politične uvd devnosli in dobre volje. S talkini rezultatom mora biti radikalna stranka samo zadovoljna. , .. , Politički glasnik« piše <> sedanji vladni koaliciji med drugim to-le: Vladna koalicija se nahaja na mrtvi točki. Splošno prepričanje je, da ne bo mogla radikalno-radi-čevska koalicija obstati po izglasovanju proračuna, tudi če bi Radič izstopil iz vlade. Mnogi celo mislijo, da pride do preloma še pred izglasovanjem proračuna. Kol glavni vzrok razbitja koalicije se smatra to, da noče noben šel’ vladnih strank opustiti plemenske borbe. <■'• St. Radič smatra koalicij« v. radikalno stranko kol ščit za agitacijo t» obnovo hrvatske fronte. V tem zmtelu ^ku-ša pridobili Sefa radikalne stranke za svoje načrte in zato ga goni v velikosrbsko tacijo. Radič hoče preko sedanje koal|‘,11,. izvesti politiko treh plemenskih par^jjLra-rizimov. V lem znnislu hoče sporazu,^rl,f,ka viti na podlago, da omeji radikalih, p« na svoje delovanje na srbske kraje- — svoje (letovanje «” '''“ti'-: Ji ohraniti hrvatske. G. P»>« l»» zopet not(, pa plemenski karakter svoje sira1 ’ nrvili- dopustiti Radiču svobodno tf^Xnsk(, Srb*' »kem, ker bi * lem zagnal 'F s1orit,i pod okrilje Sl\s. Ne mifMJP® “ |itjUi ničesar, da hi se Radič tv0r- sporazuma, kakor so jo w . • i,.,.,lici ja ci, ker »oče, da po^ane s^lanja ^ trajna podlaga državne politiki ' j Sefi vladnih strank ^polnem« ' politika sporazuma, ki je zavela ^ ^ Sne ni nihče pričakoval. ,utU m!_ meni, da >je ta politika doz Štev, 39. NARODNI DNEVNIK, 19. februarja 1926. —1 —1 P—— Stran 3. uspeh. Ljudje v eni ko drugi stranki, ki se smatrpjo /a ustvaritelije sporazuma, se ne strinjajo s postopanjem šefov. Oni odkrito izjavljao, da je treba politiko sporazuma rešiti pred šefoma vladnih s tram k in • napeti vse sile, da zmaga prava politika sporazum« 'in sicer tudi proti volji obeh šefov. = Avstrijski odgovur Musoliniju. V dunajskem parlamentu .je odgovarjal koncelar dr. Ram-ek Mussoliniju. Odgovor je bil sla-.botetn, čemur se pa z ozirom na stališče Avstrije ni čuditi. IJvodoma je naglasa! dr. Ramefe, da se zanima nemški narod za Nemce na Južnem Tirolskem predvsem vsled tega, ker je njihov položaj tako težaven, kaiknr-nikjer drugje. Na južnem Tirolskem je nemška narodnost ogrožena. Avstrijska vila da ne goji nobenih sovražnosti do Italije in obsoja tudi bojkotno gibanje. Glede Mussolinijeve izjave o Brennerju se je informiral avstrijski poslanik v Kirnu za avtentično besedilo. Pri tej priliki mu je bilo rečeno, da je hotel Mussolini s svojo izjavo naglasiti, Da Italija nikdar ne privoli v priključitev Avstrije k Nemčiji. S svojo izjavo o Bran-nerju pa nikakor ni hotel'Mussolini vznemirjata Avstrije. Končino (je naglasil drl Ramek, da se bo avstrijska vlada lojalno ravmala po določbah senžermenske pogodbe in gojila z vsemi sosednimi državami prijateljske odnošaje. = Izvolitev predsedništva češkoslovaškega parlamenta. Na torkovi seji je bilo izmoljeno predsedstvo češkoslovaškega parlamenta. Za predsednika je bil izvoljen posl. Malypeto (agrarec), za podpredsednika pa: ^tibin (č. soc. deni.), Slaviček (nar. soc.), Dostalek (kler.) in dr. Spina (Bund der Landvvirte). Prejeli so od 159 do 156 glasov. ,= Viharna seja češkoslovaškega parlamenta. V isredo je odgovarjal minister Be-neš na interpelacijo vladnih strank o ma-djarski falzifikat. aferi. Seja je bila silno viharna in prašlio je do burnih kravalov in ekscesov. Zlasti Nemci in komunisti so bili ,°iertK .^rava' je til tako velik' da se ni slišala niti beseda. Celo potem megafona izgovorjene besede predsednika parlamenta S0,os!;lle neslišne. Poslanci so se obmetavali s, ™jigami in taškami, rjoveli in besneli, da bi človek mislil, da ima divje zveri pred seboj. Minister Benež je brez ozira na ta kraval cital svoj govor mimo dalje. Podal 3e kratek pregled dosedanjih! rezultatov preiskave in 'izjavil, da ni mogoče podati nobene zaključne sodbe, dokler ni ta končana. Upa, da ne bo treba nobenega pritiska ma madjarsko vlado, da se preiskava v pol nem obsegu izvede. Če se to ne bi zgodilo, potem si Češkoslovaška pridrži pravico, da ukrene nadaljnje korake. Češkoslovaška vlada se ne misli vmešavati v potek preiskave. Krogi, ki so podpirali fakififlra-torje po mnenju dr. Beneša niso bili tako močni, da bi iaavali preobrat. Madjarski narod nima nobene krivde na ilferi. V političnem oziru je bil najbolj markanten sta1 vek dr. Beneša sledeč: V svojih odnosa jih do Madžarske se damo voditi samo od miroljubne črte naše politike in mi smo vsak lup pripravljeni 'sklenili z Madžarsko srednjeevropski garancijski pakt pod egido Zveze narodov. Ravno tako pa smo tudi pripravljeni svojo dobro voljo dokazati. — Vladne stranke so sprejele Benešev ekspo-ze z velikim odobravanjem. Kratke vesti. Kanada ne odobri Lorarnskega paleta. Vla-’ a;bo predlagala' parlamentu, da se ne odo-'bri Loaarnski pakt, ker je to čisto evropska Zadeva. . proti estonskim atentatorjem hiin l^K01Z-retMlna obi*>dba. 15. obsojencev je ječo. Je" n:l •“»rt, '33 pa na večletno iav^jenr^OMervativ^Ubwke Bolivia ie bil glasovala. atlvec Mete?.. Opozicija ni Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča y LiubljanU I) r a m a : Začetek ob 20. uri zvečer Petek, 19. febr. zaprto (generalka). Sobota, 20. febr. zaprto (»Deseti brat« v operi). >, Nedelja, 21. febr. ob lo. uri pop. Obrt gospe Warrenove«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Zvečer zaprto (»Deseti brat v °peri). , O p e r a : 1’etek, Dnevne vesti. 1«. jebr ,Večni mornar«. Red A. 7?tn’ ‘V febr »Deseti brat Proslava 50-g"!«* umetniškega delovanja g. Antona tcanila ivv^n 7le'K 21.'febr. ob 15. uri pop. »Trubadur«. •'JUdska predstava po znižanih cenah Izven, va Ji?! 20- uri zvečer »Deseti brat . I rosla-l(in' iletnice umetniškega delovanja g- An-'*«nila. Izven. opernega repertoarja. Ker je lnoi nar< > ',M red A. Opera »Tosca °Pertoar prihodnji teden. i/.roii?',')' Orodnega gledališču v Ljubljani je vin »voio U'S Hloven.ski skladatelj g. liisto Sa-opus 27 ' nHinovejše Jelo »Malija Gubec ročil ji j na opera v petih dejanjih. Iz-opere se vrš?** .'»»leček. Prvo dejanje te Susedgrndu, tr«tifej"lu v Hl’opolnoma gotova. ■Iitura tudi že NAŠA SKUPŠČINA. Da pada ugled naše skupščine vedno bolj, je sicer žalostna, toda nedvomna resnica. Ravno tako nedvomno pa je tudi, da ima od tega vse prebivalstvo največjo škodo in da bi zato volilci morali gledati ne samo, za katero stranko glasujejo, temveč tudi za kakšnega poslanca. V tem je namreč stvar, da niso samo politične prilike krive, če izgublja skupščina na ugledu, temveč, da so temu tudi krivi poslanci. Kako naj uživa ugled poslanec, ki navali na slepega invalida iin ga polbije na tla i a same objestnosti? Ali Itako naj uživa ugled poslanec, o katere m javnost ve, da ne drži dane besede? Ali kako naj imajo ugled poslanec, o katerem javnost ve, da pleteni v celo vrsto umazanih afer in iki bi prišli v skrajno zadrego, če bi morali povedati, kako so prišli do premoženja? In kako naj spoštuje javnost 'poslanca, ki zavede dekle in ki jo pusti nato na cedilu, ker je našel bogato nevesto in ki gia ne iztreeno samomor zapuščenega dekleta? Taki in slični grehi so znani vsej javnosti in zato ni čuda, če izgublja ugled Skupščina, ki ima take poslance. Pa ne sanvo to. Nekateri naši poslanci se poslužujejo v občevanju psovk in kletev, !ki so celo za beznice neprimerne. Ravno te dni smo mogli citati, kako je poslanec Dragovič in takoj za njim tudi posl. Agatonovič pošiljat 'Radiča tja, odkoder se je narodil. Kaj naj si misli^ volilec o skupščini, če se njeni člani poslužujejo v občevanju z ministrom takega tona. _ In kdor čita stenografske zapisnike skupščine in vso kopo psovk, ki padejo v debati, ta v resnici mora izgubiti zadnjo sled spoštovanja pred skupščino. In posledica? Ugled skupščine pada, nevzdržno pada. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi tako poslane i, katerim je ugled skupščine pri srcu, ko tudi volilci storili svojo dolžnost. Ne smeli bi biiti poslanci brezbrižni, kadar njihov tovariš s svojim postopanjem niši ugled skupščine. Ravno Jako pa ne ibi smeli volilci zaradi strankarske discipline sprejeti vse, kar jim vodstvo vsili. Zato je nujnio in potrebno, da se volilni red spremeni v tem smislu, da ne bo moral volilec izbirati le med strankami, temveč tudi med kandidati. Le tako bo zopet ugled skupščine pričel rasti. — Nj. Vel. kralj protektor Ljubljanskega velesejma. Z dopisom dvornega maršala z dne 15. t. m. je bilo obveščeno predsedstvo Ljubljanskega velesejma, da je Nj. Vel. kralj tudi letos blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad letošnjim vzorčnim velesejmom od 26. junija do 5.'julija, kakor tudi nad pokrajinsko razstavo od 1. do 12. septembra, 1 o visoko odlikovanje je nov dokaz, kako se naš kralj zanima za razvoj našega narodnega gospodarstva. — Justična nmerija. V interesu splošnosti se priznava državi pravica, da .zapira ljudi, obdolžene, recimo radi velikega zločina. rvP^OV?lni 2aPor- Ta pravica involvfra L; i,’ »a se vr® postopanje čim naj- i V?ogoee: Ni kdo nima ostati niti mli-nuto dalje v preiskovalnem zaporu kot je ne,obhodno potrebno. Kaj pa se godi v praksi . Kadi pomanjkanja osobja so v tem oziru v vsej državi zamude uv.uelne, da si pri nas ne v toliki meri kot drugod. V Qospi-ču n. pr. obstoji sodni dvor že leto in dan iz predsednika in enega samega sodnika. Kei pa morajo soditi po v tani veljavnem pravu o zločinih senati, obstoječi iz treh, oziiroma petih sodnikov, se ne morejo vršiti \ Gospiču nobene obravnave in ljudje sede dostikrat po nedolžnem po tedne in mesece v preiskovalnem zaporu. Te razmere so tem bolj kričeče spričo dejstva, da imamo v Jugoslaviji najvišje sodne takse na svetu ter je visled tega sodstvo »a državo vir velikanskih dohodkov. — I ii škripci ja gledališč. Ministrstvo prosvete je določilo posebno komisijo, ki ima in- spicirati vsa naša gledališča ter predložili konkretne predloge glede izboljšanja administracije kakor tudi glede mer in reform, ki so potrebne, da se dvigne umetniški niveau naših pozoru le. — Kredit za mornarico. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo kredit 1,352.(100 Din za razširjenje zgradbe tretje pomorsko-zrako-plovne komande v Kumbom (Boka Kotorska). Poliklinika na Sušaku. Dne 21. t. m. se otvori na šušaku na slovesen način nova poliklinika. — Anketa o nedeljskem počitku. Beograjski veliki župan je povabil beograjsko, novosadsko in velikobečkerečko trgovinsko zbornico na anketo o nedeljskem počitku. Anketa se vrši dne 3. marca. i-i J’r,m>slavini gibanje na jadranskih oto-Kin. Na jadranskih otokih je prestopilo v zadnjem času zopet 42 rodbin k plavoslavju. — Izseljevanje v Ameriko. Iz otoka Hvar je odpotovalo te dni «0 oseb v Ameriko. mestnega parka na SllšaUu. Ministrstvo poljoprivrede in votla je dovolilo sušaški mestni občini podporo 25.000 Din za ureditev parka’na Sušaku. — Zgradba produktne borze v Novem Sadu. Upravni odbor novosadske produktne borze je sklenil, da prične dne 1. marca z zgradbo nove palače za produktno borzo. Krediti so že odobreni. — Jugoslavija plačuje dolgove Tvornica vagonov v Gradcu je dobila večja naročila iz Jugoslavije. Prejšnja naročila, ki so bila že izvršena in izročena, »o popolnoma izplačana. — Izselitev ameriških priseljencev. Komisija za priseljevanje v Ne\vyorku je predložila vladi poročilo o stanju priseljencev v Združenih državah. Iz tega poročila je razr vidno, da je tam milijon oseb, k bi jih bilo treba dojKirtirati. Urad za priseljevanje na- merava zaprositi od kongresa kredit 1 -milijona dolarjev, da b:i se mogel vsaj en del priseljencev deportirati. — Razširjenje vojašnic v Kragujevcu. Mini- 111 morna?ice je odobrilo kredit i,oou.uui) Din za popravo in razširjenje vojašnic v Kragujevcu. xT ?0VTlist- v Zagrebu je izšel nov list »Narodno Djelo«. Njegova smer je starokatoli-ska. Omenjamo, da pobija list v svoji prvi številki demontiranje, slovenske industrije. — Sprejem V podoficirsko šolo. Podoficirska sola Kralja Aleksandra I. v Beogradu sprejme dne 10. maja večje število gojencev, tako jz civilnih krogov, kot iz kadra. Pogoji za sprejem so: Naše državljanstvo, samski stan, dovoljna izobrazba ter starost ne pod 17 in ne nad 21 let. — II. pedagoški teden v Mariboru. »Peda-gesko - didaktični krožek« v Mariboru prire-di v dneh od 12. do 17. aprila t. 1. v veliki kazinski dvorani ciklus predavanj o »Duševnem in telesnem razvoju našega otroka« in sicer v sledečem redu: 1. dan, ponedeljek; dr. Fran Toplak »Dojenčkova doba . 2. dan, torek: Viktor Rode »Predšolska doba«. 3. dan sreda: dr. Fran 2geč »Šolska doba . 4. dan, četrtek: Gustav šilih »Mladostna doba . 5. dan, petek: Anton Skala »Duševno in telesno zaostali otroci«. 6. dan, sobota: dr. Ramiro Bujas »Izbor poklicev«. ,I>0S®l)ne šolske zdravnike uvede Budimpešta. Za vsako šolo se postavi po en zdravnik, ki bo stanoval v šoli. Naloga šolskega zdravnika bo stalno nadzorovanje hi-gijene šolskih otrok in v slučaju potrebe tudi zdravljenje. Plačevala bo zdavnike mestna občina. — Zopetna uvedba doktorata v sovjetski Rusiji. Kot poročajo iz Leningrada se uvede v sovjetski Rusiji doktorat. To se pa zaenkrat se ne zgodi po zapadnem vzorcu, temveč ta naslov si bodo smeli pridobiti samo kandidati j za karijero vseučiliških profesorjev, j — Ivolcntajeva o zakonu. Znana komunisti-i nja Kolontajeva je imela te dni v Moskvi predavanje o reformi zakonskega prava. Kolontajeva je pristašinja popolne svobode glede zakonske zveze. Izjavila je direktno, da je ta-t • sY?bo.da še vedno boljša kot prostitucija. Izjavila je dalje, da smatra registriranj,e zakona za nepotrebno. Za pravno fiksiranje naj bi prišle v poštev samo premoženjsko pravne razmere. Novi sovjetski predlog, ki daje faktičnemu zakonu ravnopravnost s pravnim, je še vedno oreveč prožet z buržuj-skim duhom. Novi sovjetski projekt pozna tri vrste žena: registrirane, neregistrirane in slučajne. Prvi dve vrsti sta pravno priznani, do-cim so odvzete tretji vse pravice. Toda te »slučajne žene« se rekrutirajo navadno iz najbolj siromašnih slojev. Zato jih je treba ščititi in zato je treba registriranje ukiniti. Prav tako pa je treba ukiniti umetno razlikovanje med otroci. Ustanovi naj se poseben zavarovalni fond, v katerega bo prispevalo celokupno odraslo prebivalstvo. — 18.000 ruskih otrok v vagonih. /Večerna Moskva priobčuje poročilo komasarija-ta za promet, iz katerega je razvidno, da stanuje v sovjetski Rusiji 18.000 zapuščenih otrok v železniških vozovih. Razmere, v katerih žive otrocd, ki so izgubili stariše, so tako bednej da se bo dalo zanje na razpolago zopet večje število vagonov. — Preokret na polju raziskavanja raka. le dni je imel v berlinski M iikrobi o t i čn i družbi dr. Josef Schuhmacher predavanje o povzročiteVjn raka. Dokazal je, da ni nobeden od doslej znanih povzročiteljev raka pravu Pač pa se je posrečilo njemu s pomočjo popolnoma nove metode najti pravega povzročitelja raka. Ta bacil se pojavlja v tako velikih množinah, da znaša skouo desetino celokupne mase raka. Nahaja se na meji med obolelim in med normalnim stainičjem ter ima obliko S-a. Schuhmacher-jevo predavanje je vzbudilo v medicinskih krogih veliko pozornost. — Amuudsen pride v Leningrad. Za naslednji mesec se pričakuje prihod Amund-sena, ki si bo ogledal priprave za svoj polet na severni tečaj. Poleteti namerava namreč čez sovjetsko ozemlje. — Iz sodne službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto sodnega sluge; pravtako se odda vsako drugo mesto sodnega sluge, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vlagati do .28. februarja na predsedstvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. — Iz zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice je bil vpisan dr. Andrej K<»-renčan. sanitetni podpredsednik v Mariboru. — Zopet velikanski gozdni požar v Avstraliji. Iz Melbourna poročajo, da je izbruhnil v distriktu Arbuton v centru velikih žag • in mlinov požar, ki je zahteval 31 človeških žrtev. Požar je zavzemal dimenzijo 10 kvadratnih milj. Materialna škoda je velikanska. Mesto Usojec je popolnoma upepeljeno. Na stotine ljudi je brez strehe. — Nesreče na angleških morjih. V torek je-bil na angleških morjih kritičen dan. Pri otoku VVjghu je obtičal na sipini neki španski parnik, pri Devorshiru pa se je ponesrečil neki italijanski parnik. V megli severnega morja sta izginila dva velika ribiška parnika brez sledu. — Letalske nesreče v preteklem letu. Tekom leta 1925 se je pripetilo pri nas 51 letalskih nesreč, 38 od teh je bilo prav neznatnih. — Avtomobil padel v Ren. Iz Kolna poročajo, da je zavozil tam v eni preteklih noči avto, v katerem se je nahajalo pet oseb, v reko Ken. Če se število oseb ujema, še ni ugotovljeno, vendar pa je dognano, da je poginil v valovih voznik. — Slučaj kuge v Carigradu. Te dni je umrl v okraju Kassin v Carigradu neki paša na kugi. — Krvav prelep med sorodniki v Som-boru. I, Neuiadovič in njegov sin Trifun v Somiboru sta živela že dalje časa v sovraštvu s svojimi sorodniki Milanom Nenado-vičem jn njegovimi hčerami Ljubico in Mi- lico. Prepiri in pretepi so bili med njimi na dnevnem redu. Te dni so bili iskupaj na veselici. Tam so se zopet skregali. Prepir se je razvil na potu domov v krvav pretep. Sovražniki so se obdelavali s sekirami in motikami. Ko je prišla policija, je ležal Milan težko poškodovan na tleh. Trifun ga je bil udaril s sekiro po glavii in roki. Milana je odpravila policija v bolnico, ostale pa, potem, ko jih je zdravnik obvezal, v zapor. — Tragičen konec budimpeštanskega advokata t>2 letni odvetnik Geza Toldy, eden od najbolj znanih budimpeštanskih pravnih zastopnikov, se je te dni obesil. Bil je visoko izobražen mož, ki je pripravljal že dolgo vrsto let velik znanstven leksikon. V prejšnjih časih je imel veliko klijentelo, v zadnjem času pa je padel v tako bedo, da je moral prodati vse, kar je imel. Domneva se, da je izvršil samomor, ker se je naveličal žalostnega vegetiranja. — Samomor dveh seminaristov. Iz Požuna poročajo. V Samosujevaru sta izvršila samomor slušatelja grško-katoliškega seminarja Szillassi in Popoviči, ker sta imela biti izključena radi nekega disciplinarnega prestopka iz zavoda. Ko je izvedela o tem Popovicis-eva mati, jo je zadel mrtvoud. Korupcijski škandal pri »Abendu«. Kazenska preiskava v časnikarski aferi »Abend«, o kateri smo poročali, se nadaljuje z vervo. Doslej je bil aretiran raziven Aleksandra Weissa bivša upravnik inserat-nega dela Lista, Artur Fuchs. Obremenilni maiterijal je tako obsežen, da bo trajala preiskava najmanj še 14 dni. Kot se poroča, utegne biti aretirana vsak trenutek še neka tretja oseba. — Lopova zaprla svojega paznika in po-begnila V zaporu v Neuhofenu v Avstriji sta sedela dva nevarna tatova, brata Schlapp. Ko je prišel te dni v njiju celico jetniški paznik — dobričina, da bi jima zakuril last-310ročno peč, sta izkoritsila lopova priliko, skočila iz celice, zaprla vrata in pobegnila. — Pobuna na ameriški ladiji. Iz New-y°rka poročajo: V pristanišču Kalundborg je prišlo te dni do velikega izgreda. Petnajst do dvajset mornarjev je dobilo dopust. Vtr-nili so se pijani ko čepi. Tik pred parnikom je naistal med njimi krvav pretep. Na licu mesta sta prihitela kapiten in njegov prvi oficir, da bi vzpostavila red in mir. Piijano moštvo je nanja navalilo in morala sta se umakniti na parnik, kjer sta se morala braniti z revolverji. S pomočjo ostalih oficirjev sta red in mir končno res vzpostavila, kar pa je zahtevalo večje število ranjencev. — Nepremagljivo hrepenenje po morju. Te dni je šel 15-letni Peter Polovic, sin privatnega uradnika v Zagrebu v kino, ne da bi se bil vrnil domov. Domneva se, da se je odpeljal na Reko, ker je opetovano govoril, da ga vleče k morju. Zanimivo je, da je to v zadnjem času že peti slučaj, da je izginil mladoletni neposredno po kino predstavi. _ — Policija, ki se ne briga za cestno policijski red. V Požunu je drvel te dni neki policijski avtomobil s tako brzino po cesti, da se ni mogel pravočasno umakniti ter se je zaletel v neki voz, na katerem se je vozilo mleko. Eden od konj je bil tako težko poškodovan, da so ga morali usmrtiti. Tudi avtomobil je bit močno poškodovan. V policijskem avtomobilu se je vozil neki policijski oficir. — Čudak. Ob priliki zadnjih aretacij komunistov Je prijela zagrebška policija tudi nekega moža, ki je vzbujal že dalje časa njeno pozornost kot prodajalec časopisov. Na veliko njeno iznenadenje pa se je mož legitimiral kot absolvirani jurist, glasbeni in plesni učitelj , Dimitrije Ristič. Čudak ima spleen, da me-1 njava vsak hip svoj poklic. Momentano ga mika poklic prodajalca časopisov, pravi pa, da bo prodajal poleti po ulicah sladoled. Po tej konstataciji so ga seveda takoj izpustili. POST. .Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost mora priti«, poje stara pesem, ki so se je nekdaj učili v ljudskih šolali na pamet, in po pravilih logike in naukih vere mora slediti veselemu predpustu tužni in dolgočasni post, ali kakor Nemci pravijo, die triibe Zeit des Fasten, \vo jeder Fleischgenuss muss rasten--, s poudarkom na »jeder , kajpa, prav za post. Vidimo in čutimo ta post že prve dni prav na vseh krajih. Na gostilniških mizah vabijo oči trdo kuhana jajca, jz izložb delikatesnih trgovin gledajo vsakovrstne v široke steklene posode zaprte in v oster jesili namočene ube. iz nizkih škafov pred špecerijskimi trgovinami smrdi daleč na okrog po drvenem štokšu, razni laški in domači siri pa pravkar zore in razširjajo po proda,jalniških prostorih seveda tudi svoje primerne dišave in duhove a la znani Camemberl. Toda na žalost vse naštete postne dobrote nimajo baš preveč oboževalcev vsaj v Ljubljani ne, ker se je zadnje dni predpusta dala ogromna večina Ljubljančanov prekrstiti na ime sušnik . In tako trdo kuhana jajčka zastonj čakajo, da jih bo kdo olupil, nemške ribe žalostno čepe v dobro za-nmsenih posodah, ljudje pa pijejo vodo kakor \ skatcluh namočeni štokši. Samo zvečer, ko ,je eas iti večerjat, prilezejo »sušniki« še v livarne, da markirajo zadnje ostanke svoje predpustne noblese še s črno kavo in s čitii-njem časopisov, j>olem pa žalostno in povešenih glav odhajajo spat. KAJ JU »PKNDREKc? Da nosijo pendreke stražniki v Ljubljani in v Zagrebu, ve vsak. Ne ve pa mogoče vsak, odkod ta beseda prihaja. Kdor si lo orodje natančneje ogleda, vidi da ima isto obliko, kakor jo ima lakozvani »pelln-eukert. lega so prešali v štangice, katerim so rekli Cehi »Biireudreck Iz nemške besede so napravili priprosti češki ljudje, ki niso znali nemški, »pendrek--. Ta izraz se je nato prenesel tudi na znano orožje, s katerim je oborožena policija. Se non e vero, e ben trovato. Šport. Borba za evropsko prvenstvo v tenisu, ki se je vršila v torek na francoski rivieri v •