Terdoserčni kmet
Ijjf ogati Cernodolski kmet,                    Na dvoru zunaj kraški pes
Sv   Raztistnega bahaea zet,                     Zalajal je togoten ves,
 ?Mej bratci vino pije,                         Ker tujca je oznanjal
S pestj6 ob mizo bije.                      Ter vanj se hud zaganjal.
V mladosti res je bil surov,             ,,Kaj biti li utegne to,
Tepež je posel bil njegov,                Ka pes razdražen je tako?"
Ponočno popevanje                           Zavpije kmet in vstane
Ter glasno razgrajanje.                     Ter k okna hitro plane.
Pravionike zaničeval,                         Zdaj stopi v hižo stavček bled,
Sosede vse poniževal,                        In zmerzel ves in brez besed
Boga je bil pozabil,                         Klečž z rokama vije,
Blago si tuje grabil.                        Na lice solze lije.
Samo pijančke je čestil,                   ,,Slaboten sem po mrazu šel,
Mej njimi je najrajši bil;                 Kar name pes je zavohnfel,
Za vino ga slavili                            Popadel me razkaoen,
In v zobe so hvalili.                        In v sneg sem bil potlaoen."
Za stražnika je psa iinel,                  ,,Vprašajte hlapoa, da je res,
Da na dTorišči je sedel,                    Ki je iz hleva skočil to&
Kjer je oblastno vladal                     Ter me usmiljen branil,
In tujce rad napadal.                       Da nij me huje ranil."
Primeri se,  da mel je sneg,             ,,,,Nadulia zmerzla, stara kost!
Pokrivši sela,  dol in breg,              Kaj tvoja me skerbi slahost?""
Doma je kmet pri peči                     To reče, nanj se spravi,
Široki grel si pleči.                          Po pasje sam ga davi,
- 182 —
Brezdiišnik stavega moža                   ,,,,To tebi zdi se, ha, ha, ha!""
Preteplje in z nogo peba:                 Tak6 se kmet zagrohota,
,,,,Pogini, para nagal                       Od zida ga porine
Na snegu zunaj pi-aga." "                 Ter v gorki hram izgine.
Kervavo ranjen, ves poMt                 Minolo nij pvemnogo dnij,
Priletel starček je ob zid,                Sovražnik divji prihrnnri,
Kjer solzen omaguje                         Blago mu vse pobere
In kmetu prorokuje:                        In dom do tal razdere.
,,Ne mine ti premnogo dnij,             Na ramo kmet je vreSo V2el
Ko bodeš sam prosjačil ti,                In t roko palico prijel,
Iz hiže v Mžo lazil,                          Iz hiže v hižo lazil,
Na snegu terd se mrazill"                Na snegu terd se mrazil.
Prišel je ostor zimski dan, In mraz je bil povsod strašan: Za plotom na samoči Kmet zmerznil je po noči.
P. Gros   .