79. številka. Ljubljana, v petek 5. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za, pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za, oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Judovska popačenost. XIV. Židovsko časnikarstvo izpodkopava natn vse temelje blagonravnosti; mori torej one blage čuto, katere nam je ucepilo v srca krščanstvo s svojimi uzviše-nimi načeli o človekoljubji in poštenemu življenji Čistost srca, blagost mišljenja, to sta kroni, ki di-čita življenje vsakega posamičnega človeka. Toda Jud je pridrvil v naše društvo, in kakor slana pomori nežne cvetke, tako nam Jud mori vsa blaga čustva, ki vežejo človeka s človekom. Židovsko časnikarstvo — ujemite v roko katerikoli list ži dovski — ugaja najnižji strasti, v društvu draži vse podle strasti, napaja društvo s samim otrovom. Poštenemu človeku studi se gledati podobe, katere nam razkrivajo židovski časniki, ki razne Škandale tako zavijajo, da Še bolj uplivajo na dovzetne živce radovednega Čitatelja. Judovsko časnikarstvo opisuje nam natanko tata, kako je kradel; pravi jasno, kaj je treba storiti, da človek izbegne kazni. Uboji in poboji opisujo se nam vsak dan, in ker se to ponavlja vsak dan, zatopijo v bralci čut grozovitosti. Česar ne more izraziti beseda, temu pomagajo do izraza z umazanimi ilustracijami in občinstvo poseza po tak:h sramotnih izdelkih Z vso natančnostjo nam rišo življenje razuzdanega dekleta, katero je ta ali oni umoril, in vse to se podaja s futografijsko jasnostjo. Tako se ubija v mladem človeku spodobnost in lepa navada. In zakaj posega Jud po vsem tem ? Zakaj podaje tako duševno hrano občinstvu. Zato, ker ve, da s tem najlaže premoti in odvrne občinstvo od drugih važnih socijalnib in političnih vprašanj, ki so danes na dnevnem redu. Teh vprašanj izogiblje se modro Jud, ker čuti, ako bi o teh vprašanjih jelo premišljati občinstvo, da bi se v prvi vrsti moralo temeljito baviti z židovskim vprašanjem. In hvala Bogu, danes je židovsko vprašauje na dnevnem redu; narodi se pripravljajo, da ga rešijo, in Sele bodočnost bode nam pokazala, ali je bila prava resnoba ali le navidezna resnoba krščanskih narodov, ki Re trudijo zatreti upliv Židovstva. Toda doživeti menda nikdar ne utegnemo, vsaj mi ne, da bi se do 42.000 Judov kakor okoli 70. leta po Kristusovem rojstvu izselilo v Palestino. LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik.) I. (Dalje.) — No, a kaka je vsaj njiju obitelj? — Obitelj? — Da, obitelj, obiteljski priimek. — Priimek .. . Da. Bog vedi, da ne vera. — Ali sta mladi ? . — No, ne. Tega ne. — In kako? — Mlajši bo nad štirideset let. — Ti samo ugibaš. Starosta je obmolknil. — Kaj hočete — vi bi radi več vedeli. Mi pa ne vemo. — No zadel si vsaj jedno besedo! vskriknil sem jezno. Znajoč iz skuSnje, da iz ruskega človeka, kedar jame na tak način odgovarjati, ne izdečeš ničesar, da bi govoril (poleg tega je moj gospodar Spoznali jih bodete po dejanji ! In prišel je čas, da smo jih spoznali. Videli smo in vidimo, kako zna židovski žurnalist „navrtati" krščanskega velikega trgovca in obrtnika. S poČHtka ne napada, ampak hvali v listu to ali ono tvrdko, in tvrdka že ve, kaj jej je storiti. Poslati mora židovskemu ma-začu dober „honorar" v podobi stotakov, petde-setakov, ali pa tudi ceneje. To je baš tako, kadar kdo komu nasadi revolver na prsi in reče: ako ne daš, pa pritisnem. Tako so nastali re vol verski žurnalisti, s katerimi nas je obdarilo „izvoljeno ljudstvo". To je sramota, s katero je onečastil Jud žurnaliatiko. Židovski žurnalist podpira le Juda, ali dela kaj s poštenimi sredstvi ali ne; to je vso jedno. Vsa politika jim je revolierska. Pod ščitom „svobodnega tiska" (N. Fr. Presse) skrivajo se na jedni strani, hvaleč lažisvobodo; pod ščitom demo-kratizma („Wiener Tagblatt") stopili so mej ljudstvo kot zagovorniki ljudstva, češ, mi hočemo braniti delavce, ljudstvo. Na čelo lista pritisnili so pečat demokratizma, in ali je potem čudno, da ljudstvo ni moglo videti njih zakritih sleparskih namenov ? Ali je Čudo, da je ljudstvo v trumah drvilo se k njim ter se zbiralo pod njih zastavo demokratizma? Ali je torej čudo, da so vsi kristijanski delavci na Dunaji pali v židovsko past? Demokrati/era je lepa beseda, in osobito socijalisti in demokrati kateri trde, da kapital tlači delavca in da kapital narekuje delavcu mezdo, radi so s početka verovali v evangelij, ki jim ga je naznanjalo Dunajsko židovsko časnikarstvo na jedni strani, ker neso vedeli, da je isti Jud na drugi strani skrivajo agitoval za veliki kapital Židovstva. To je oster nož na oba kraja in tako sramotne uloge ni še gotovo igral nobeden narod na svetu. Dolgo, da malone predolgo ni zapazilo ljudstvo sleparskih namenov Dunajskih Židov, katerih ima sam Dunaj več, nego Francija in Anglija skupaj ; naposled se je vender predramilo, jelo se je odvračati od Židovstva. Največjo zaslugo ima v tem Velikonem.ee Schonerer, ki je s svojimi pristaši osnoval na Dunaji koncem lanskega leta velik dnevnik, kateri ima dvojni namen. Jeden namen je, da pobija Židovstvo, in to delo opravlja res dobro, ker na zadnje ne bode res Juda na svetu, katerega bi baš legel spat in se pred vsakim odgovorom majal naprej z otročjim začujenjem razširjaje oči in s trudom odpiraje ustni, pomazani z medom prvega sladkega snu) — mahnil sem z roko in odpovedavši večerjo šel v stog. Dolgo nisem mogel zaspati. BKdo je ona ? — spraševal sem samega sebe. — Rusinija? Ako je Rusinja, Čemu govori italijanski? .. . Starosta govori, da ni mlada ... A on laže ... In kdo je oni srečnik? . . . Prav nič se ne more razumeti ... In kako čuden naključek! Je li možno tako dvakrat jednako . . . Sicer pa bora zvedel gotovo, kdo je in čemu je prišla sem . . Razburjen vsled takih brezrednih, pretrganih mislij, zaspal sem in imel čudne sanje . . . Zdaj zdelo bo mi je, da brodim nekje po puščavi o poludnevni vročini ... in naje-denkrat vidim, da beži pred mauoj po razžarjenem žoltem pesku velika senčna proga . . , dvignem glavo — ona, moja krasotica ziblje se po zraku, vsa bela, z dolgimi belimi krili in rae vabi k sebi. Zaženem se za njo, a ona plove lahko in hitro, jaz pa se ne morem dvigniti od zemlje in zaman razprostiram željni roki . . . „Addio ! — govori mi odletaje. — Čemu nimaš krilo . . . Addio!" In čuj od vseh stra- še ne lotil. Drugi namen mu je pobijati Slovanstvo povsod in dotlej ne nehati, dokler ne izvrši Nem-štvo svojega germanizatorskega poklica pri Slovanih. No, nam ni danes o tem govoriti, ker nam je le to omeniti, da ima novi dnevnik mnogo uspeha in upliva, kar se je posebno videlo pri z;.dnjih volitvah v mestni zaslop Dunajski, kjer so zmagali „antise-mitje", in „socijalni k r i s t i j a n j eu, stranka, ki je nastala zadnji Čas na Dunaji, ki pa je že danes močna in tako razširjena, da je pač upati, da bode zmagala tudi pri prihodnjih državnozbotBkih volitvah. Ta krščanska stranka upa, da jo bodo podpirali vsi kristijanje v Avstriji, in zato apelu je z vso močjo na krščansko mišljenje zunaj Dunaja. Kar se tiče kristi-janstva v obče, v tem pogledu ne bode se jim pro-tivil nobeden kristijan, ali kar se tiče narodnih načel, v tem oziru bodo osobito krščanski Slovani odločni nasprotniki Dunajskih kristijanov. Slovani imajo v obče tu že določeno stališče. Vedo, da se ne morejo zanašati na stroge Nemce, na takozvane nemške l;beralce, ki spadajo danes k raznim taborom ali strankam, t. j. k zvezi nemških nacijonalcev, nemškonacijonalni zvezi ali zdiuženi levici. V teh in v Judih imajo Slovani odločne na-spiotnike v narodnih stvareh, zlasti Judje skrbć za to, da se to nasprotsvo povečuje. In kakor vidimo, VBaka nova nemška stranka, ki nastane na Dunaji, na primer združeui nemški kristijanje, izreka odločno in brez vseh ovinkov, da hoče zatirati Slovanstvo, dasi se tako postopanje najmanj strinja s krščanskimi načeli. V tem političnem gibanji vidijo pač Slovani, kam merijo krščanski Nemci s svojo politiko; vidijo, da jim je krščanstvo le ščit za pretvezo svojih političnih teženj. Ti nemški kristijanje izrekli so javno, da so: Deutsche, die sich der untrennbaren Zusammengehdrigkeit mit dem an der Spitze der— Cultur uad Gesittung einhersehreitenden Sechzig-Millionen-Volke bevmsst geworden sind und nun-mehr nur in einem Oesterreieh ibr Ideal sehen, vvelches als deutscher Staat seiner germanisatori-schen Sendung gereeht werden kann. Stranke s takimi težnjami ne morejo Slovani podpirati, ker jim tudi ni potreba iskati zavetišča pri teh Nemcih. Njih je dovolj po številu v Avstriji, in ako bi le hoteli biti solidarni, ustvarili bi lahko vzajemno nij razlega se Addio in vsak pesek kriči in pišče mi: Addio ... z nestrpnim, ostrim trilčkom zveni in . . jaz branim se z roko kakor komarja, — iščem jo z očmi... a že je postala oblak in tiho dviga se k solncu; solnce ti epeče, ziblje se, smeje, razprostira jej nasproti zlate dolge niti, in glej Že so jo oklenile te niti in ona izginja v njih, jaz pa kričim na vse grlo, kakor besen: „to ni solnce, to ni solnce, to je italijanski pajek! Kdo mu je dal dovoljenje za v Rusijo? pokazal mu bom; videl sem, kako krade pomaranče po tujih vrtib ..." Zdaj zdelo se mi je da grem po ozki, gorki stezici . .. Spešim: mudi se mi nekam, čaka me neka nečuvena sreča, na-jedenkrat dviga se ogromna skala pred menoj. Iščem prehoda: grem na desno, grem na levo — prehoda ni! In čuj, za skalo začuje se hipoma glas: PaBsa, passa que eolli . . . Zove me ta glas, ponavlja svoj žalosni klic. Premetavam se nemirno, iščem najmanjše preseke ... joj! skalna stena, granit po-vsodi . . . Passa que eolli žalostno ponavlja glas. Srce umira v meni, vržem se z grudjo na gladki kamen, v besnosti razkopavam ga z nohti . . . Temen prehod pokaže se na jedenkrat pred menoj . . ► Mrtev od radosti strmoglavim naprej . .. „Ne bodi mogočno stranko, katera bi branila svoje in spoštovala tuje ter si s tem utegnila pridobiti simpatije tudi ostalih neslovanskih živijev. —st— Iz državnega zbora. Na Dunaji 3. aprila. 1889. Danes nadaljuje se debata o proračunu financ nega ministra. Stvar se suče brez posebnega zanimanja in brez nemilih ^čitanj ministru Dunajev-skemu. Važna je priloga, ki smo jo dobili, poročilo budgetne^a odseka o dokončanji občega računa za leto 1883. iz katerega se vidi razloček prelimi-novanih in istinitih dohodkov, kakor izdatkov za leto 1883. Istiniti dohodki so znašali 489,031.949 gl, preliminovani 464,235.371 gld. Dohodki so torej za 24,796.578 gld. večji. Ce se odšteje 12.825,790 gld. kar se je več izdalo, kakor proračunato, potem sledi, da bo bili dohodki za 11,970.788 gld. večji, kakor pak se je računalo. — Dopis poljedelskega ministra oznanja, da je postava o posebnih določbah o razdelitvi dedščine za kmetijska posestva srednje velikosti sankcijono-vana; isto se čitav današnjem .Listu Dunajskerau. Vsprejme se potem predložba o podaljšanji vrnitve ostalih obrokov državnega posojila 100.000 gld., ki se je dalo leto 1882. brezobrestno deželi Koroški povodom povoden). Podrobna budgetna razprava se potem nadaljuje in sicer „hišnina". Poslanec Luzzatto obžaluje, da je vlada gluha vsem zahtevam glede urejenja hišnine in priporoča zlasti olajševanje teh davkov za Trst. Poslanec dr. "VVildauer pravi, da toži vsa dežela Tirolska na prehude davke. Direktni davki so sedaj še jedenkrat toliki, kakor leta 1880 Zlasti se mora olajšati hišnina, ki uničuje po vsem ljudstvo in se vrše neprestano eksekueije. Toži potem tudi o nerazumnem postopanji davčnih uradnikov. Potem polemizuje z dr. Kronavvetterjem, ki je včeraj zahteval, da se meri Tirolskej z isto mero, kakor drugim deželam. Tirolci, pravi, imajo posebno na-gnenje za lepo, zdravo, čisto in povoljno stanovanje, a to bode s časoma zginilo, če se posestvo tako ohtežuje. Potem sledi pikra polemika mej poslancema Giovauelli in VVildauer, ki se Buče okolo postave o hišnim in nema posebnega pomena. Oglasil se je danes mej mnogimi druzirai poslanci, ki so še govorili o pritisku davčnem, tudi gospod poslanec Pfeifer. Živo je risal stanje Dolenjcev zlasti in naglašal bedo, ki jo prouzročujejo davki in plačila, ki so ž njimi v zvezi. Pristojbine razne, zlasti za terjanje so prevelike in prouzročujejo davkoplačevalcem, ki ne mogo dolžnosti svojih spolni ti o pravem času, po vsem bedo in stisko. Nespametno, da obžalovanja vredno je tudi, da se terjajo davki o času, ko poljedelcu uprav najbolj primanjkuje denarjev, ko ima stroške na vse strani. Davki naj se nikdar ne terjajo o takem času, tako v spomladi, saj je kmetu ubožnejšetnu nemogoče, da bi spravil skupaj potrebnih svot. Potem še pove gospod poslanec, da ni nikjer mogoče dobiti določbe, po kateri se izterjava davek, da je v določbeniku sploh niti navedene ni; stvar je torej čisto tajna. Lahko se potem reče, da je opravljanje to tajeo in čisto izročeno le samovolji davkarjev. (Ves govor po stenografskem zapisniku.) lahkomišljen! — kriči mi nekdo — ne prideš skozi" .. . Gledam: Lukjanič stoji pred menoj in grozi in žuga z rokami . . . Hitro brskam po žepih: podkupiti ga hočem, a v žepih ni ničesar . . . Lukjanič — govorim mu — Lukjanič, spusti me skozi, na gradil te bom pozneje. — „Motite se, signore — odgovarja mi Lukjanič, in obraz njegov dobiva čuden izraz — jaz nisem dvorni sluga: spoznajte v meni Don Kihota Lamanskega, znanega popotnega viteza. Vse življenje iskal sem svoje Dulcineje — in nisem je mogel najti, zato ne trpim, da bi vi uušli svoje." Passa quei eolli . . . začuje se zopet ihteč glas. — Umaknite se, signore! — vaklikuem in gotov sem, da se besno prerijem ... a dolgo kopje vitezovo zadere se mi v srce . . . mrtev se zgrudim, ležim na hrbtu . . . ne morem se ganiti. .. in zdaj vidim — ona ustopi s svetilnico v roki, dražestno dviga jo nad glavo, ozira se v temi in previdno priplazivši se nakloni se nad menoj . . . „To je torej on, ta norec! — govori s prezirljivim smehom. —Taje oni, ki je hotel zvedeti, kdo sem jazu in žgoče olje njene svetilnice kaplje mi premo na ranjeno srce. . . Psiheja! vskliknem z naporom in vzbudim se .. . (Dalje prih.) Ponemcevanje v šolah. Govor dr. Gregorca v dri. zboru 22. snSca 1889. (Po atenoprafnem zapisniku.) (Dalje.) Proti tem državnemu osnovnemu zakonu tako drzno nasprotujočim ukazom vzdignejo se najprve nekateri slovenski krajni in okrajni šolski sveti, toda ne vse uspešno. Kmalu namreč namignejo od zgoraj, da ti nemajo pravice pritoževati se zoper odredbe višjih šolskih oblastev. Sedaj poprimejo se stvari slovenski občinski zastopi, pripravljeni iti do državnega sodišča. Vender kmalu pokaže se, da jim tega treba ni, ker meseca aprda 1888 rešilo je naučno ministerstvo prvo tja došlo pritožbo Slovencem ugodno, to je v zmislu člena 19. državnega osnovnega zakona. Tako na primer odloči se za štirirazredno ljudsko šolo v Šmariji na slovenskem Štajerskem slovenska materinščina kot izključni poučni jezik, nemščina pa kot neobvezni predmet za otroke, katerih stariši ob začetku šolanja ne ugovarjajo. To je v tej šolski borbi za Slovence bila prva zmaga, za nemško-liberalui deželni šolski svet šta jerski pa prvi poraz. Ta uspeh spodbudi še mnogo drugih slovenskih občin, katere zaporedoma ulagajo pritožbe zoper ponemčevalni ukaz. Kolikor jih je srečno dospelo v naučno ministerstvo, bile so vse Slovencem ugodno rešeno. 0 tem ustraši se deželni šolski svet jako silno Boji se, da mu ne bi popolnoma spodletelo z borbo zoper Slovence. V tej svojej sili hoče pomagati si z nekaterimi birokratskimi domačimi zdravili, najprve ustavi rešenje došlih slovenskih pritožeb; ne pusti jim odhajati v ministerstvo, ampak zadržuje jih samovlastno in proti-postavno. Mej tem ukaže okrajnim glavarstvom, naj dotične občinske zastopnike zdelavajo, dokler ne prekličejo svojih pritožeb. (čujte, čujte! na desni.) Žalostnemu nalogu je, kolikor meni zuano, ustregel samo jedini okrajni glavar Brežiški, kakor čujem nerad, toda brez pravega uspeha. Preklicale so samo štiri občine ! O tej zadevi smo državni poslanci : gospod M. Vošnjak in tovariši v tej visokej zbornici stavili interpelacijo do miniaterstva notranjih zadev. Znano je, kako točno minister notranjih zadev na interpelacije odgovarja. Toda tukaj opazujemo izjemo ; nam še do današnjega dne odgovora ni podal. Vender v kljub u temu je ona interpelacija na Graške gaspode ponemčevalce uplival kakor curek mrzle vode. Razhladila jih je tako, da sklenejo milejših strun ubrati. Razpošljejo namreč po okrajnih šolskih svetih uljudna povabila dotičnim občinam, naj še jedenkrat preudarjajo in sklepajo o svojih pritožbah, ob jednem naj pa povedo, koliko ur bi se naj učila nemščina kot neobligaten predmet in kdo bode stroške plačeval. To je bilo uljudno pa tudi zvito. No, in slovenski kmetje so tudi umeli biti uljudnimi in zvitimi, uljudnimi, ker so povabilu ustregli, zvitimi, ker so primeren odgovor našli. Sklenejo namreč pri svojej pritožbi ostati iu terjajo iz nova, naj se precej rešijo v zmislu 61 ima 19. državnega osnovnega zakona. Tudi zaželjeni pedagogični pouk dali so deželnemu šolskemu svetu poudarjajoč, da ne kaže v ljudskih šolah prerano začeti s tujo nemščino, vsaj ne pred četrtim šolskim letom in k večjemu 2 do 3 ure na teden. Zastran plačila zavračajo deželni šolski svet na § 6. šolskega zakona, iz katerega lehko sam poizve, kdo ima tukaj plačevati. To je bil drugi poraz za deželni šolski svet Štajerski; ta je sedaj prisiljen došle pritožbe odposlati naučnetnu ministerstvu, kjer bodo rešene, kakor druge, pred njimi, v zmislu člena 19. državnega osnovnega zakona. Gospodje v Gradci hoteli so vso ponemčiti, a sedaj morajo doživeti, da Še tisto nepotrebno nemščino, katero smo dobrohotni Slovenci do sedaj v Bvojih šolah trpeli, stisnejo v prave meje. Nemško-liberalni deželni svet nahaja se v sitnih zadregah. Svetujemo, naj prečita nemškega pesnika IUickerta p-sen : „Der Hausherr und die Katzeti", to je hišni gospodar in mačke (Veselost, na desni.) ter premišljuje poslednjo vrstico „Blinder Eifer schadet nur", to je strast slepo in le škoduje! Visoka zbornica! Mej nemško liberalnimi šolskimi nadzorstvi na Štajerskem pa na Koroškem in mej takozvanim nemškim Šulvereinom vlada zelo kosmato prijateljstvo. Temu dovoljujejo toliko upli-vanja na naše javno šolstvo, da bodemo Slovenci vselej in povsod ugovarjali. (Zelo resnično! na desni.) Sedaj imajo Nemci tri šulvereine, namreč: nemški šulverein sploh, nemški šuiverein za Nemce in katoliški nemški šulverein. Slednji je najmlajši, drugi se je rodil iz prvega, ta je pa pravi in pravcati in najstarši liberalni nemški šulverein. Ker Jude ali Žide kot ude vsprejema, židovski denar silno rad pobira, židovske Bole podpira, imenujejo ga neke vrste listi (antisemitski): p oj ud en i ali požidovljeni nemški šulverein. Ne ume-šavam se pa v ono domačo borbo Nemcev in Judov. Hočem le statističnih podatkov prečkati, ker v glavi svojej ohraniti jih ne maram. (Veselost) L. 1886. je nemški šulverein 9 čisto judovskih šol vzdrževal (poslanec dr. Steinwender: To ni res!), na severnem Češkem podpiral 113 šol, v katerili je bojda poleg 192 krščenih bilo 4073 judovskih otrok. — List „Vaterland" 1. 1886., št. 311. — (Živahen smeh na levici. — Poslanec dr. Weitlof: To je neumnost ! — Poslanec Vošnjak : To ni neumnost, ampak je li res, to je vprašanje!) To kaže, kako pojuden je nemški šulverein! To šolsko društvo osnovali so takrat, ko je nemškim liberalcem poljubilo se, v avstrijske pokrajine tavun zatrobiti klaverni glas: nemštvo je v nevarnosti in sedaj ima nemški šulverein nalog le domišljeno strašno vest razglaševati, pomagati in od nikogar zatirano nemštvo pogina rešiti. Po nekem izreku g. dr. Sturma, ki je tukaj gotovo dobro poučen, ima nemški šulverein biti: n narodna obramba vseh nemških liberalcev proti nestrpljivosti Slovanov in nemških konservativcev". To pa je ravno toliko, kakor reči: požidovljeni nemški šulverein je društvo bojevniško proti nemškim konservativcem in zlasti proti nam Slovanom. Poslednje popričuje nam skoro vse njegove dosedanje delovanje. Njegova veledejanja za rešenje od nikogar zatiravanega nemštva sestavljajo se zvečinoma iz prizadevanj, mogoče veliko sicer jako zaničevanih čeških otrok in še bolje za-sramovanih slovenskih zvečinoma viničarskih fanti-čev pobrati, materi Slaviji vzeti in materi Germa-niji, ki pa tudi ni zelo brez otrok, v krilo zapbati. Da bi tako tej mnogo posebnega veselja delali, tega bi jaz ne hotel trditi. (Poslanec dr. Weitlof: Jaz tudi ne ! — Živahna veselost. — Poslanec Vošnjak : No, zakaj pa vender delate tako?) Na to misel mi je pokazal žlahtni zarodnik iz Verone, vitez p'e-meniti Carneri, ki je nedavno tukaj djal: ni Nemcu na korist druge, to je : nas Slovane, sposobne delati za konkurenco ž njim. Ta misel pripada menda najpametnejšim, katerih je kedaj ta gospod tukaj izpovedal ali kje drugod napisal. (Veselost!) Zastopuiki nemškega šulvereina nam pogosto zatrjujejo, da je to zgolj šolsko, a ne ob jednem tudi politično društvo. Toda gospodje naj tako zatrjujejo sto in tisočkrati, mi Slovani jim vender ne bodemo verovali, dokler bodemo čitati morali, kako baš ti gospodje na javnih zborovanjih nemškega šulvereina o šolstvu najmanje, o politiki največ govorijo. Saj je celo predsednik nemškega šulvereina, gosp. poslanec dr. Weitlof, lani v Trutnovu javno govoril, kako bode treba osnovati veliko opozicijo v tej visokej zbornici državnega zbora ter pristavil, da hoče tudi on pristopiti, ako bode ta opozicija služila nemško narodnim svrham in krščena na nemško ime. Gospoda! To so same politične reči in torej bi že umestno bilo, da bi gospodje nas, vsaj v tej visokej zbornici, dalje ne nadlegovali, češ nemški šulverein ni celo nič politično, ampak izmej vseh skromnih najskronmejše šolsko društvo. Vere itak ne bi našli. (Daljo prili.) Politični razgled. Notranja rostak Koleno od 12. komjmuije 87. pešpolka. Nagibi samomoru neznani. — (Bekštanjska posojilnicavLočah,) registrovana zadruga z omejeno zavezo, imela je dne 10. marca ob 3. uri popoludne pri Ploži v Lečah občni zbor. Navzočni bili so odborniki in 15 drugih zadružnikov, ki zastopajo 1.100 gld. v deležih. Prečita! se je zajdsnik lanskega leta in vzel na znanje. Denarničar poroča o delovanji in napredovanji posojilnice. Navzočni vzamejo poročilo z zadovoljstvom na znanje in se zahvala izreče ravna teljstvu /a skrbno delovanje. Računska pregledo-valca poročata, da sta knjige in račune pregledala in vse v redu našla. Občni zbor da na to ravnateljstvu absnlutorij za sestavljeni račun. Jožef Ar-nejc nasvetuje, da se denarničarju kot knjigovodji za pretekla tri leta dovoli 150 gld. remuneracije in 50 gld. za zadružno sobo in kurjavo za tri leta. Občni zbor pritrdi jednoglasno. Bekštanjska posojilnica v Ločah imela je leta 1888. 103.042 gld. 60 kr. denarnega prometa. Pristopilo je k tej na novo 30 zadružnikov, izstopilo pa 17, in šteje posojilnica koncem leta 188S. 135 zadružnikov, ki imajo v deležih 3450 gld. in s pripisano dividendo 3736 gld. 13 kr. na dobrem. Hranilnih ulog uložilo se je na 49 knjižic 14281 gld. 94 kr., izplačalo pa 11.510 gld. 84 kr. in je njih stanje z obrestmi vred koncem leta 31 983 gld. 88 kr., kateri so uloženi na 148 knjižicah. Stanje takih posojil pomnožilo se je samo za 2.231 gld. 50 kr. in znaša koncem leta 34 026 gld 13 kr.; posojila dana so 214 zadružnikom, in sicer: na menice 31.284 gld., na dolžna pisma proti vknjižbi na zemljišča 2.742 gld. iu 13 kr. Vod3tvo posojilnice je sestavljeno tako: Janez Geiler, ravnatelj; Jakob Knaflič, denarničar; Matevž Markov ič, Janez Wohinc, Franc Le sa i a k, odborniki; Jožef A meje, Šimen Ai-cholzer, pregledovalca računov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. aprila. Po poročilih, ki jih je dobila „PoI. Correspondenz" a Cetinja, se v poučenih krogih črnogorskih ne potrjuje nekaterih listov vest, da knez Nikolaj namerava, v kratkem pohoditi srbskega kralja Aleksandra v Belemgradu. Knez Nikolaj pač goji željo, da bi se mej Srbijo in Crnogoro zopet zbolj-šale razmere, ki zadnja leta neso bile baš povoljne; o sestanku z mladostnim srbskim vladarjem po doslej še ni bilo govora. Tudi se ne misli, ustanoviti v Beleingradu stalni črnogorski zastop, P:iriz 4. aprila. Obravnava proti ligi patrijotov je končana. Sodba se bode proglasila v soboto. Bukurešt 4. aprila. Ministerska kriza še ni rešena. Verjetno je, da se bode zopet Rosetti pozval, da sestavi ministerstvo. Razpust zbornice je skoro neizogiben. Feterburg 5. aprila. „Ruskij Invalid" javlja: Z ukazom carjevim zaukazuje se, da se sestavi druga kombinovana kazaška divizija. S tem ukazom pomnoži se vojska (Ionskih ka-zakov za dva, vojska kubanskih kazakov za jeden konjiški polk, vojska tere^kih kazakov za šest, vojska uralskih kazakov za dve sot-niji, število častnikov za 245. Za to kazaško divizijo odrejene so poletne vaje v ostrogu pri Ougujevu, v Harkovski guberniji. Kazne vesti. * (Eifflov stolp.) Preteklo nedeljo ob Va3. uri popoludne razobesila se je na stolpu zastava, v znamenje, da s** je doseglo 300 metrov višine. Zastava je 7Va metra dolga in 4Va metra široka. Zlati črki na njej „R, F. (Republique Fran-caise) sta poldrugi meter visoki. Na vrhovni ploščadi stal je stavitelj Eitlel in jednajst osob: rav natelj razstav.;, trije mestni odborniki, dva delovodji itd Bi.o je nekoliko nagovorov, potem pa je šla družba k podnožju stolpu, kjer so bile mize po-grnene za 200 oseb in kamor se je bil baš |>ripeljal ministerski jiredsednik Tirard, ki je Eitflu in sotrud-nikom njegovim čestital na velikanskem delu, kateremu on s prva ni bil naklonjen. Burno priznavanje vzbudil je minister z naznanilom, da je Eiilel imenovan častnikom častne legi je. Po govorih bil je za goste obed in vsa slavnost bila je prav lepa. Kakor trdi Eiftel, bode stolp do 1. maja v vseh delih popolnoma gotov. * (Rumu ns ko zavarovalno društvo.) „Nationala" odprla je oddelek v Sofiji z glavnico 300.000 frankov. Železnična poslopja je bolgarska vlada sedaj za valovala pri tej družbi. Morda je to začetek balkanske zveze. * (Morilec svoje matere.) Iz Linca se 2 t. m. javlja: Danes zvečer zaklal v Urfahru zloglasni, 3 1 letni potepuh R a m e I h m U 11 ne r svojo postarao mater, ker mu ni hotela dati denarja. Nečloveški sin utrl je najprej nesrečni materi, |>o-bivši jo na tla, trnje reber in ji poten) ubodel dvakrat z ostrim nožem v srce. Redarja, ki sta došla prepozno na pomoč, premagala sta le z največjo silo in po strašnem trudu zlodejca, ga zvezala in peljala na dvokolnici k okrajnemu sodišču Ramels-mlillner, kateri je mnogo občeval z roparskim morilcem Steigerjem , bil je rojen v ječi in i>reživel tudi skoro ves čas dosedanjega življenja v ječi, kjer se je, kakor kaže zlodejstvo, res izvrstno izšolal. #Jy& Vabilo. M^^k^ Ker neso jutri večer zgornji čitalni ) 'prostori prosti, vabim uljudno vse 'f^^K p. n. častite gospode pevce k skupni skušnji za moj koncert danes zvečer ob 8. uri v društveno pevsko sobo. V Ljubljani, dne 5. aprila. 1889. Fran Oerbić, pevovodja. VABILO DRUZBINSKI VEČER kateri prirodi „SOKOL" d.ne ©. aprila- 1889. leta, v dvorani Ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe, gospice Zvonar-jeve in čveterospeva ditalnišiih pevcev. V SPOR ED: i. A. Konti: ,,Fiora", koračnica. 3. 7/V/: ,,Slovanske melodije", ouvcrtura. 3. Petje. 4. Ivantviti', „Meteor", valček. 5. JVagturi „Pilgerchor" iz opere „Tannhauser". 6. Petje. 7. Strauss: ,,Burschenwanderung" polka franc. 8. ,,Respehtarjeva kuharca", soloprizor, igra gospodična Zz>o-nar jeva. 9. TntrschiUch 1 ,,Slovanske varijacije", za krilni rog. 10. Krdli .,Vom Herzen zum Herzen", polka mazurka. 11. Petje. 12. Suppf. Reminisccnce iz operete: ,,Die Afrikareise". 13. Czibulka'. Ouvertura h komični opereti: ,,Der Dorfschnei-der", 14. Petje. 15. ttihrtri ,,Die Tanzgelehrten", vnlček. 16. Petje. 17. Pettrs: ,,Potpouri o slovanskih melodijah". 18. Otibuikai „Komična koračnica". SSnčetolc to<"*i_.o ol> url. Na to zabavo vabita častite ude Ljubljanske čitalnice in brate Sokole najuljudneje reditelja: Dr. Hudnik. V. Zupanec. iMJAISEI zviir M t ofi za vse leto gld. 4 80 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. _J£S Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 4. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 725 7 mm. 725-1 mm. 7256 mm. 52« C 10 4° C 8-8° C al. j z. z. j z. si. jz. jas. IfU. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 6f>°, za 12° pod ooruialouo. XD-CLn.a.j3is:a. borza dne* 5 aprila t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. «405 — gld. 83-95 Srebrna renta.....- 84*05 — „ 84 75 Zlata renta...... • 111-45 — „11135 5°/0 marčna renta .... . 9990 — . 9985 Akcije narodne banke. . . „ 893'— — „ 894-— Kreditne akcije..... , «98*60 — „ 297-50 London. . .....„ 120-90 — „ 121— Srebro........ « —* — n '~~ Napol.......... 9-66'/i - , 957 C. kr. cekini .... , 6*71 — , 5-72 Nemfike marke ... , 59 10 — . ^9-15 4°/0 državne .reSke i* 1. 1864 260 gld. 139 gld 25 ur. Državne srečke iz 1. 1H64 100 „ 181 Ogerska zlata renta 40/0 ..... 102 „ 90 ., ©gerska papirna renta 5°/(1 . ... 94 „ 80 „ 5°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 „ 75 „ Dunav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 126 „ 50 „ Zemlj. obč! avstr. 4,/»°/„ zlati zast. listi. 121 „ 50 „ Kreditne srečke.....100 gld. 189 „ 50 „ Rudolf o ve srečke..... 10 23 Akcije angln-avstr banke . . 120 „ 131 Trammway-druftl velj. 17») p]d. a v. 233 60 75 RDeželno zdravišče — .'. . e . . rtl ,. Tempeljski-, Styria-ogatec Slatina. ,e,:ei-StujorHko. Glaulierjcva slana kisla voda. Postaja juž. žel: Poličane. / Pitno in kopalno zdravljenje, z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija: maj oktober. ^0\eZen prebavi j. organov. Priležno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. kisline zliurnu ogleučeve ^■■■■■■MBm clietetlčnu pijača in iiimi.-šM-ia z vinom ali uvočuiuii sokovi noge I Tempeljski vrelec. g m .učeve '-r—"^-* I III 11 .......M diet in pomesHiia z vinom ali uvočniuii i m prijetna okrepčevalna pijača. • | Obe studenčnici dobivati se, in sicer, da je ugodnejše troSilcein, v originalnih zabojih, kakor tudi v posamičnih steklenicah in vedno z nova napolnjenih v vseh boljših špecerijskih niodajalnicah, ilrogaerijali in prodajalnicah mineralnih vod v Ljubljani, kakor tudi no deželi ter pri ravnateljstva v Nlutlni ua •pOđll je Slap rsKiin. 239—1) Prostovoljno se ponuja na prodaj posestvo št. 37 v Voklem (pri I*ro«li»r|i) z vsemi zraven spadajočimi zemljišči in pohištvom, ;253—2) vse v najboljšem stanu. — Kupci naj .se oglns6 pri Mihi l.o_.itr-ji. posestniku na ■»rebatfevem li. Kt. ar». 500 x»arls v alatu., Se Grolich-ova obrazna cremc Crtane Grolich) no odpravi vseh nučistosti.j kož*1, kakor: peg, ogTO, okorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — NI nikako barvilo Scliminke). — Cen« tU) kr. — Glavno razpošiljalnico iiiist J. Grolich v Brnu (Moravsko i. — V LJubljani iiua zalogo Ed. Mahr, parfumer. (652 —13 Haznovrstna sobna oprava obstoječa iz velike nuIounIu- garniture z mi«i, postelje i. r. d. ceno proila v Cio»po 1) Po so^lasiiej sodbi odličnih strokovnjakov koroški vrelec jako odlična zlntvilna stulenonica pri vratnih, želodčnih, hm liniiiili in oltisluili boleznih, pri kataru, liripavoMtl, kani Jan ji, posebno za otroke, pole< tega pa tudi (736—23) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organicnih in želodec otežujočib primesi. Ciilavtiii zaloga v LJubljani pri 91. E. ttiipuu-u; prodajajo $ii nadiil e: M. Kustner in .1. Klauer; v Kranj!: F. Dolleiiz. w Pri Hlaliet: Piker i/. Velkie Kanižc. — Hittner, Sank z Dunaja. — Bohi men, lbm»-hergor /. Dunaja. — Grill z Dunaja. — Winkler iz Beljaka. — Natanav-ki z Dunaja. — Skodler z Dunaja. — pl. Bibereigner iz Šnepcrka. — Ottner, Kren z Dunaja. Pri siono: Globočnik iz Železnikov. — Altmau iz iz lierolina. — Bcttelheim iz Velike Knniže. — Mobihcini iz Karlovih varov. — Mollino iz Tržiča. Pri avNl.rijMkem ce-Marji: Stiebenager z Dunaju. Prodaja drevesnih sadik. V c. kr. gozdnem vrtu pod Rožnikom pri Ljubljani |>i*o