Iz Maribora a— Preko 50 milijonov dinarjev poso- jil. Ravnokar izišla bilanca MP za leto- šnje tromesečje januar-marec vsebuje tudi točen pregled amortizacijskih posojil in sicer: Mestna hranilnica Maribor 18.556.019, Hranilnica dravske banovine Ljubljana 2.715.698.74, Mestna hranilnica Kranj 5.249.916.22, Poeojlnica v Mariboru 476.000, Mestna hranilnica Radovljica 1.270.706, Pokojninski zavod Ljubljana 4.776.842.30, Javna borza dela Ljubljana 1.600.000, Okrajna hranilnica Slovenjgra- dec 3.172.468, Hranilnica dravske bano- vine Maribor 4.762.238.22, Državna hipo- tekama banka Ljubljana 687.267.30, Ob- činska hranilnica Vrhnika 246.962.67, Hranilnica dravske banovine Celje 6.459, Mestni zaklad 6.447.000, Mestna hranil- nica Ljubljana 232.141.68 dinarjev. Skupno 50.199.719.13 Din. a Koliko dolgujejo Mestnim podjet- jem. Pregled dolžnikov nudi v tromesečni bilanci Mestnih podjetij januar-marec tako-le sliko; zaostanek vodne naklade za leto 1932 — 687.527.90, za ostanek na plinu 174.200.30, prehodni račun velekonz. plina 171.260.34, zaostanek na električ- nem toku 290.297.000, prehodni račun velekonz. toka 1.160.758.03, zaostanek za katran 12.722.50, zaostanek na koksu 80.177, zaostanek na premogu in drvih 103.584.20, zaostanek na bencinu 24.578.35, razne vodovodne inštalacije 46.307.50, plinovne instalacije 186.975.42, plinomerščina 19.721, etektroinštalacija in material 531.485.65, zaostanek na najem- ninah 503.003.91, pogrebni stroški in po- trebščine 182.431.60, odvoz fekalij 39.752.40, še nepovrnjeni cestni prispevek 89.409.20, razno 19.174.54. Skupno dolgu- jejo dolžniki Mestnim podjetjem s sta- njem 31. marca t. L 4.332.367.28. Din. ZDRAVNIK dr. Metod Spindler zopet redno ordinira od 9.—11. in od 14.—17. ure v Strossmajerjevi ul. 28-H. a— Iz častnike službe. Podpolkovnik Bajo Stanešič, ki je znan kot odličen eportniik-strelec, je bil imenovan za pol- kovnika. čestitamo! a— Zbetonirani so temelji pravoslavne cerkve Lazarice. Jutri v ponedeljek že prično zidati z opeko. a— Dramatska šola se o tvori prve dni oktobra pod vodstvom gla/vnega režiserja Joška Koviča. Učni načrt obsega vse teoretične in praktične panoge. Prijave sprejema gledališka blagajna. a— Kapitalnega divjega mačka je ustre- lil na svojem lovišču v občini Pohorje pri Framu posestnik Ivo Pliberšek. Redka zver je tehtala 7 in pol kg in ima od konice repa do glave dolžine 1.20 m. Tega »domačega tigra« je nagačill znani mari- borski preperator Žiringer. a Znak časa. Neki tukajšnji trgovec je v malem oglasu povprašal, kdo ba prevzel skromno mesto poslovnega sluge za vsa ročna dela. Dobil je nič manj ka- kor 261 ponudb ... a— Izgubljeni sinovi se vračajo v oče- tovo hišo. V zadnjem času prihajajo dnevno preko meje takšni, ki so se svojčas po- dali v »avstrijski raj«. Štiri do 8 let so bili tam v raznih boljših službah, sedaj pa so jih poslali nazaj v domovino, ker niso optirali za avstrijsko republiko. a— Hajduka na begu. Košanjc in Paj- man sta nevarna zločinca in prava haj- duka. V petek ponoči sta se pojavila v okolici in v mestu. Varnostni organi so ju takoj spoznali, tudi streli so se čuli. Košanjcu in Pajmanu se je posrečilo pobegniti, vendar sta pustila za seboj pravcato zalogo vlomilskega orodja. I Iz Celja e— Kino Union. Danes ob Ю.30 matineja. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.46 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Amfitrion« in dve zvočni predigri. e_ Dobrodelni koncert žele/ničarske godbe v prid slepemu skladatelju Edvardu Interbergerju bo danes ob 11. v mestnem parku. e_ Celjski Sokol poziva članstvo in so- kolsko mladino, da se polnoštevilno udeleži pogreba prerano umrlega neumornega br. Mira Černigoja. Zbirališče ob 15. na dvori- šču mestne narodne šole. Enako pozivajo društvo *Soča«, akademiki in starejšinska organizacija »Sloge«. e— Ali so res eene tako padle? Fine klo- buke za gospode prodaja po 32 Din manu- fakturna in modna trgovina Petek v Celju, Prešernova 21. Bridka izguba s smrtjo akademika Mira Černigoja Celje, 21. septembra. V petek ob 20.30 je v celjski bolnici za vedno zatisnil svoje oči akademik g. Mi- ro Cernigoj iz Celja Po težkem trpljenju je podlegel vnetju možganske mrene v cvetu mladosti, v svojem 23. letu. Pokoj- ni Miro se je rodil 3. maja 1913 v Trstu kot sin višjega stražnika Černigoja, ki je umrl pred nekaj leti. Ob prevratu se je rodbina naselila v Celju. Tu je Miro ma- turiral potem pa se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze. Neizpros- na smrt je zdaj pokosila življenje ideal- nega in simpatičnega akademika, ki je po- svečal vse svoje mlade sile nacionalnemu in prosvetnemu delu. Pokojnik je bil odločno nacionalen, zna- čajem in neumoren, delaven mladenič. Bil je član tehničnega odbora celjske sokol- ske župe in sokolskega društva, prosvetar Sokola, odbornik »Soče« in soustanovitelj in prvi predsednik Društva jugosloven- skih akademikov. Z njegovo smrtjo je iz- gubila nacionalna omladinska organizaci- ja »Sloga« svojega predsednika in častne- ga člana. Pokojnik je bil izvrsten organi- zator, predavatelj, govornik in društveni delavec. Za njim žaluje velik krog prija- teljev in znancev. Bil je pravi apostol so- kolske in nacionalne misli med celjsko mladino. Pri svojem delu je imel tudi vedno v mislih svoje vroče ljubljeno ožjo domovino. V nedeljo leže pokojni Miro v zemljo, ki je bila sveta njegovim lepim mladim idealom. Pogreb bo ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, kruto prizadetim svojcem naše iskreno so- žalje. Obilje na ljubljanskem živilskem trgu Z jabolki raznih vrst iz štajerske, Do- lenjske, Gorenjske in tudi iz Hrvatske je bil ljubljanski trg včeraj naravnost za- trpan. Bilo je nad 500 zabojev in velikih košar; cenijo, da je bilo na trgu 30.000 kg jabolk. Neki Laščan je pripeljal na trg celo lojtrski voz rajnih jabolk, ki jih je ponujal na debelo po 1.50 Din kg. Ja- bolka so bila drugače po kakovosti 1.50 do 3 Din, najfinejša 4 Din. štajerske in druge hruške so bile 4 do 6 Din kg. Do- mačih sliv, katerih sezona gre proti koncu, je bilo nekaj košar po 4 Din kg. Za pri- hodnje dni je napovedan dovoz 2 vago- nov bosanskih sliv. Domače breskve so bile po 4 Din. Ker je na planinah zapa- del sneg, je opažati zadnje dni prav malo brusnic, ki so po 10 Din 1. Raznovrstno grozdje je bilo po 4 do 5 Din kg. Mnogo je gob, zlasti jurčkov, ki so bili sprva po 5 Din merica, pozneje celo po 3 Din. Ostali živilski trg je bil prenatrpan z vsemi pridelki, zlasti z zelenjavo in po- vrtnino. Lepo zelje v glavah je bilo 1 do 2 Din glava. Tržna cena za zelje je zdaj drugače 80 par kg, dočim je bil še ne- davno po 1 Din kg, ker so ga prekupci velikanske množine pokupili za Trst. Krompir je bil na debelo 0.70 do 0.75 Din kg. Bilo ga je 25 voz. Velika tatvina v zapuščenem rudniku Ptuj, 21. septembra. V zapuščenem premogovniku v Medved- cih, ki je last g. inž. Majša Teodorja na Pragerskem, so ugotovili velike tatvine. Rudnik ima čuvaja, ki čuva vse rudniške naprave, kakor tudi dragocene predmete, ki so montirani v strojnici in električni centrali. Ko pa se je čuvaj oddaljil le za nekaj ur, je ob vrnitvi opazil, da je nekdo udri skozi okno v strojnico in električno centralo, kjer je s strojev odsekal vse medeninaste predmete. Skoda pa še ne bi bila tako občutna, ako ne bi tat pri svo- šokci In šokice Hudomušna študija iz Semiča Nov reševalni avto — domače delo Namesto 200 tisoč Din znašajo stroški le 48 tisoč Vprašanje javnega kopališča v Kranju Semičani eo svoje vrste ljudje: imajo svoj jezik. svoje običaje, svojo modo in ljubijo tudi po svoje. Saj. Da se pa ne bodo prevzeli z ozirom na moj zadnji laskavi opis v »Jutru«, jih moram v na- stopnih vrsticah - cum grano salis seve- da _ malce okrtačiti. Take »pobude« smatram vselej za koristne: nekaj se jih bo že prijelo. Ker pa imajo precej trdo kožo, sem prepričan, da mj ne bo- do zamerili. Kje naj začnem, ko imam toliko gra. diva? , , Visoko gori nad Seimčem je kolodvor e tistim bajnim razgledom v daljavo pod seboj kakršnega ne naletiš zlepa. Malo potnikov iztopi. Pred kolodvorom čaka neka vrsta cize: to je majhen voziček peš ta. Ce vpraštiš voznika, kako dolgo jo moraš mahati po serpentinah nizdol, ti odgovori: četrt ure. Lahko bi te pova- bil na voziček, pa menda v Semču ni. majo te navade. Saj jaz sem moral v največji vročini peš krevsati navzdol, dočim se je voziček pred menoj lepo v galopu spuščal v nižino. Tri četrt ure sem potreboval preden sem dosfpel na mesto, kjer ее začenja moj film. Brhka domačica, kateri sem prijavil svoj prihod, očividno ni imela poguma, ali ni bila razpoložena, zakaj poslati sem moral ponjo, da je blagovolila priti po mene. Kakor sem pozneje razvidi!, je te- mu vzrok eemška počasnost, ki se Pr> nekaterih pojavlja že v (govorici. Prav pretehtano in preudarno stiskajo je^ik med «ob«, kakor bi se bale, da se jim predčasno* ne izrabi. Kako рак! To so seveda izjeme. DruigS, posebno šokice, kakor ee nazivajo Semčanke, imajo spet to razvado, da strašno hitro obrab, ljajo svoj jezični instrument da ti ve- nomer udarjajo na uho besede: avša, brljavka, čampa drpajsa. Tako nekako. Völe völe, to je hitro, balijo. Völe bali! Hitro pridi. Ce se hočeš semiškemn dialekta pri- vaditi, moraš najmanj teden dni nate. govati ušesa. Pristni eo njihovi izrazi za etročji fižol, ki ga nazivajo kožule, čebulo žbula, ШкЛ itäi'n fitd. V Semču ne poznajo vžigalic, marveč škatlo ognja. Vročina pripeka. Je skoraj ista kakor na Rabu. Na vse zgodaj sije božje son. čece v moj tusculuim, da naposled iz vseh kotičkov privabi na posteljo - muhe, ki te hočeš nočeš prisilijo, da daš slovo postelji. Mrhe muhaste so v polnem raz. mahu tako okrog šeste jutranje ure. Me- ni ni bilo nikdar žal, da sem vstal. Cu. dno pa, da šokice ne čutijo muh, odno- sno da rade polegajo do eedme ure! Lenobe! So seveda tu.di izjeme, kakor recimo tam pri Bukovčevih: gostilna in mesarija. Tu vlada mama, ki nad vse rada bere kar ji pride pod roko. Nosi očala, preko katerih te iz svoje vzravna, ne seje ošine z dobrohotnim pogledom: v}di namreč vse, kar se godi okrog nje, čeprav je navidezno vtopljena v štivo. Mama je nekak generalni ravnatelj, ka- teri so podrejeni različni resori.. Taiko jem tatinskem delu poškodoval dragoce- nih strojev. S sekanjem medeninastih predmetov je napravil tat škode, ki se je ocenila po strokovnjakih, nad 12.000 Din. Tat pa z ukradenimi predmeti ni imel dol- go sreče. Pobegnil je namreč peš do po- staje Rače, kjer si je kupil vozni listek samo do Hoč, za več ni imel denarja. Ne- sreča je hotela, da je bil mož zaradi tež- kega dela, saj je na ukradenih delih delal nad tri ure, in pa zaradi dolge hoje, ze- Ljubljana, 21. septembra. Ljubljanska reševalna postaja je dobila nov, tretji, najmodernejši reševalni avto, ki stopi v akcijo v ponedeljek. Na stari šasiji z motorjem tipa .Steyr so domači podjetniki in obrtniki po zamisli in na pobudo poveljnika poklicnih gasilcev g. Gostiše izdelali karoserijo moderne oblike, ki dela čast domačemu delu. Mnogo fina dela so pa napravili tudi naši poklicni gasilci — profesijonalci v svoji delavnici. Za tako opremljen reševalni avto bi pač morala ljubljanska občina v tujini plačati nad 200.000 Din, dočim znašajo vsi stroški dobrih 46.000 Din. Karoserijo samo je napravila tvrdka Rojina in drug v šiški. Spredaj ima šofer, ki je od vseh strani popolnoma zavarovan, vse signalne in druge naprave. Zraven njega je se- dež za reševalca. Ima celo zaščitno steklo proti rosiitvi tako, da je šoferju vedno prost pogled v daljavo po cesti. Tapetni- ška in ličarska dela so bila poverjena tvrdki Belantič iz šiške, ki je prav tako izborno rešila svojo nalogo. Kleparska dela, broniranje in ohijše za motor je napravila tvrdka Dudek Al. na Tržaški cesti Posebno moderno pa je opremljen pro- stor za bolnike in ranjence. Imel bo vsakdo vtis, da se nahaja v lepi, mali so- bici in med vožnjo ne bo občutil prav ni- kakih tresljajev. Ob straneh so naprav- ljena valovita stekla, ki nudijo notranjo- sti pomirljivo svetlobo, od zunaj pa se ne vidi v notranjost. Stara dva reševalna Kranj, 20. septembra. Vee prebivalstvo Kranja, posebno pa obrtniki so bili nemilo razočarani in ogor- čeni, ko so tik pre-d licitacijo, ki bi ье imela vršiti dne 17. t.m za oddajo del pri gradnji mestnega letnega kopališča, Izve- deli, da je licitacija preklicana vsled pritožbe gg. dr. Bena Sabothija, Maksa Focka in Ivana Savnika. Došllim licitantom je g. župan sporočil tik pred dražho pre- jeto odločbo. Kakor je znano, во znani gospodje svo- ječasno trdili na javnih shodih in v časo- pisju, da bo zgradba kopališča stala naj- manj 3 milijone dinarjev. Pozneje so to svojo trditev skrčili na 2.5 milijona, v te- ku leta pa &o popustili še pol milijona. V svoji pritožbi &o končno te trditve omili- li že na poldrugi milijon dinarjev. Nav- zočni licitantl pa &o kot strokovnjaki, ki s0 morali dobro pretehtati obseg del, iz- javili, dia stro&ki za kopališče v razpisa- nem obsegu ne bodo dosegli niti vsote 900.000 Din. Kakor je iz zgornjega popu- ščanja razvidno, ni več daleč čas, ko bo- do tudi nasprotniki kopališča morali pri- znati, da je imel od ljudstva izvoljeni agil- ni občinski odbor vendarle prav. Kolikor je iz te predagodovine razvid- no, во hoteli gotovi ljudje z navajanjem pretiranih številk begati kranjsko jav- nost, češ da bodo morali kranjski davko- plačevalci nositi zaradi kopališča neznos- na bremena. Pozabljajo pa pri tem, da je sedanji občinski odbor dobro premislil in pretehtal na eni strani izdatke, na drugi strani pa ogromne koristi, ki jih bo ime lo od kopališča kranjsko prebivalstvo brez razlike stanu, zlasti pa oni krogi, ki računajo s tujskim prometom in si že davno žele modernega ljudskega kopali- šča. Saj kranjsko prebivalstvo samo do- bro ve, kaj zahteva današnji čas, in se odločno zahvaljuje pritožnikom za njiho- vo dobrohotno varuštvo. Naj zaupam javnosti, da je sedanja ob- činska večina vse dosedanje izdatke za nakup zemljišča in za terenska dela kri- la iz prihrankov na rednih letnih prora- čunih, tako da davkoplačevalci niso prav ima najstarejša Fana kuhinjski reeor. Je že ob petih na nogah. Imenitna kuhar L ca. Tončka je • času potreb© natakarica, sicer pa ažurira perilo. Polde je furman in konjski lišaj, Rudel pa mesar, dočim M ima opravlja 'ročna dela ln (Iva gonj živino na pašo. Le. tu eem presedeli precej proebeea časa. S kako vnemo ta berejo »Jutro«, ве vidi že ia bega, da je Pol «re Po do- stavjtvi že vse raaceframo in mastno- Pridni ljudje! Cim se pojavi tujec v vasi, postane vse živo: mlado in staro, skratka vse dvo in štirinožmo prebivalstvo. Samo psi во tam pohlevni. Zaletavajo se feveč. jemu v kak potniški avto, ki «e ie bog ve po katerem naključju sem izgubil. lo utrujen in je v vagonu zaspal ter ee pe- ljal proti Mariboru. Ker ni imel voznega listka do Maribora, ga je sprevodnik na postaji oddal policijskemu komisarijatu. Tu so mu pošteno otipali ob isti in pri njem našli 17 kg medeninastih predmetov. V tatu so spoznali brezposelnega delavca Avgusta Kosija iz Maribora. Mož je pri- znal tatvino, zanika pa, da bi napravil na strojih tako hudo škodo. V preiskoval- nem zaporu čaka sedaj plačila. Din avta sta tako napravljena, da vodi v notra- njost stopnjišče in morata reševalca sama prenesti bolnika na nosilnici na voz. Tega pri novem ni. Reševalec odpre vrata in me- hanično se že lahko odnese na broniranih tirih in ležajih nosilnica ven do bolnika. Nato se nosilnica ž njim položi na tbre in pahne naprej brez večjih naporov. Ranjenec sploh ne bo občutil pri tem ni- kakih bolečin in težav, nosilnica s poste- ljo je originalno napravljena. Kot madra- ca služi močan gumijast plašč. Bil je na- ročen v Budimpešti. Poleg glavne poste- lje je ob strani še rezervno ležišče, ki se da lahko primerno urediti za ranjenca. Kljub temu je še dovolj prostora za enega reševalca, ki stopi po končani prvi pomoči v notranjost ob strani pri poseb- nih vratih in je v sprednjem kotu zanj rezerviran sedež. Avto pa ima ob straneh še druge naprave za prvo pomoč, ki so bile izdelane vse v domači delavnici po- klicnih gasilcev. Tako Kramerjeve obloge iz aluminija za žlomljeno nogo, razne po- sode za gnoj in bljuvanje, dalje pas za umobolne, razne druge pasove, kakor tudi rezervne rjuhe in odeje. Vse je na- pravljeno moderno in higiensko. Ob stra- neh karoserije je pritrjen mestni grb z zmajem po načrtu prof. Severja. Napo- sled je napravljena posebna zračna ven- tilacija za notranjost avtomobila, ki nika- kor ne moti šoferja. Domačim obrtnikom in poklicnim gasilcem vsa čast za to res vzorno delo! Novi reševalni avto bo naj- prikladnejši za daljše vožnje in za naj- občutljivejše ranjence in bolnike. nič občutili dosedanjih izdatkov za kopa- lišče. Pa tudi glede bodočih izdatkov je občinska večina preskrbela, da niti naj- manj ne bodo prizadeti kranjski davko- plačevalci in da zato ne bo treba niti za paro dvigniti občinskih do klad. Zaradi po- višanja dohodkov (kranjskih hotelirjev, gostilničarjev, trgovcev obrtnikov in oko- liških kmetov, ki bo sigurno izviralo iz novega kopališča, pa menda nobeden pa- meten človek ne bo delal občinski večini očitkov. Pripomnimo naj še, da so ee za nujno potrebo letnega kopališča izjavili prav vsi merodajni krogi, med njimi celo v prvi vrsti oni, ki eedanji večini kranjskega občinskega odbora niso baš naklonjeni Zato ima občinska večina prav lahko stališče, ker čuti in ve» da ima v tej stvar ri za seboj ogromno večino kranjskega prebivalstva, in bo kopališče tudi dejan- sko zgradila. Kar ee tiče gg. pritožiteljev se ne ču- dimo preveč g. dr. Sabothyju, ki ima do- ma luksuzno opremljeno kopalnico in ki se, če mu postane ta pretesna, odpelje z luksuznim parobrodom »Kraljica Marija« v 6ončni Egipt, da si prihrani neprijetne občutke v ledeno mrzlih valovih Save, ki so dobri le za kranjske proletarce. Malo bolj ее čudimo tovarnarju mila in od pri- tožiteljev edinemu staremu pristnemu kranjskemu meščanu, ki pogosto poudar- ja, kako zelo sta mu pri srcu prospeh in dobrobit rodnega mesta, na katerega pa je pri tem le pozabil in bržkone tudi na lastno korist, ker bi se prav gotovo v ko- pališču prodal kak košček »Srna«—mila Najbolj se pa čudimo g. veletrgovcu Sav. niku, Lastniku športne trgovine, ki Ы pač od kopališča imel prav neposreden dobi- ček, vsaj tolikšen, kakor od drsanja. Kranjski obrtniki, ki во upali v teh težkih časih za bližajočo se zimo dobiti vsaj skromen zaelraätek, pa se omenjenim trem gospodom prav lepo zahvaljujejo za njihov socialni čut. iGg. pritožiteljem pa že danes lahko po- vemo, da bodo tako v vprašanju kopali, šča, kakor tudi zgradbe novega osnovno- šolskega (poslopja, glede katerega vsa Ob nedeljah zvone, odnoeno potrkavajo dan že ob pol treh zjutraj. In zvonjenje se ponavlja od pete do devete, skoraj vsake pol ure. Pa epi, če moreš! ' Zadnjič smo se peljali na žegnanje no- ve gasilne zgradbe v štrekljevec. Mora že tam biti • navadi, da 'boljše oblečene Цш& pofSaete л tašera! Gcandjozno je M. lo. Nu, An šokfoe во tam plesale. Pomi- slite, po čegnan&t plesale! StrOgi gospod žuspnik je tedem poesaeje гаи pritok« pošteno ctkorfl, da eo ее ker вкгйе gre. šnice pod cerkvenimi stebri. Vee Semič je в prsti kazal na nje: bilj eta namreč dve moja goetjtedjica ta pa BOkovöeva Fana, ki sta začed в plesom. Apropos! Semič Ima tudi svoj magi- strat. Je pa nad vee ponižna hišica, naj. javnost ve, zakaj se ni gradilo v bolj- ših časih, zvedeli še večkrat kaj novega. Milo za drago! Iz življenja na deželi Plšeoe pri Brežicah. V nedeljo ln po- nedeljek 29. in 30. septembra bo prire- dila Sadjarska podružnica v Globokom, skupno s sadjarji pišečke občine v Pdšecah večjo, in letos menda edino sadno raz- stavo v brežiškem srezu. Njen namen bo, pokazati ljudem, kaj se da doseči s smotr- nim gojenjem sadnega drevja in sadu in seznaniti ljudi s pravilnimi imeni in last- nostmi sort, ki uspevajo zlasti pri nas, v našem srezu in banovini. Poleg tega pa ji je namen, upozoriti na naš kraj in naše sadje sadne trgovce, kar bo važno zlasti v bodoče. Razstavljene bodo vse domače vrste sadja, po večini vse sorte, ki so sprejete v sadni izbor za Slovenijo, nada- lje ameriške sadne vrste jabolk, več no- vejših vrst namiznega grozdja, različne vrste orehov itd. Razen sadja pa bodo obiskovalci videli tudi različno sadjarsko orodje, škropilnice, samodelne in prevozne različna kemična sredstva, ki se uporab- ljajo proti različnim boleznim in mrčesu skratka vse, kar se potrebuje pri na- prednem sadjarstvu in kar bo marsikdo videl šele prvič v življenju. Te dni se bo vršilo tudi več strokovnih predavanj pri- znanih strokovnjakov od bhzu in daleč. Da si bo razstavo ogledal vsak, ki se le količkaj zanima za napredek v kmetij- stvu posebno še v sadjarstvu, je jasna» stvar. Pričakuje se zato velik obisk tudi iz oddaljenejših krajev. Vsakdo, ki bo po ogledu razstave odhajal iiz pišečke šole, bo gotovo rekel: »Izplačalo se je pogle- dati!« DRAMLJE. V edinem vinorodnem kra- ju celjskega sreza obeta letošnja sadna in vinska letina, bogat pa tudi dober pridelek. Drevje se šibi pod težo lepega zarečega. sadja, v vinogradih pa se blešči v solncu žlahtno grozdje. Hribček sv. Uršule, naj- lepša idila in ponos Dramelj, očara sle- hernega obiskovalca, saj nudi poleg pre- krasnega razgleda tudi sam obilo lepote. V pičle pol ure iz Ponikve aii v eni uri iz Sv. Jurija dosjpemo do njegovega vzno- žja, od koder nas popelje zložna pot k cer- kvici med vinogradi in zidanicami, po po- bočju pa med senčnatimi gaji. Tudi za do- bro in pristno kapljico je ob nedeljah na Uršuli preskrbljeno- Kdor je le enkrat • tem času bil na Uršuli, si bo želel če ta še. Najlepša prilika tudi za tiste, ki še niso bili, bo v nedeljo, 29. t. m., ko priredi naša sadjarska podružnica sadno razstavo v Dramijah. Razstavljene bodo razne vrste jabolk, hrušk, češpelj, breskev pa tudi na- še grozdje bo na tej razstavi dokazalo, da ne zaostaja za grozd jem iz drugih vinorod- nih krajev. Vsi interesenti, kupci pa tudi vsi ljubitelji idile vinskih, goric ste vab- ljeni, da nas posetite in se prepričate o pri- rodnih lepotah Dramelj ter o kakovosti našega sadja ta grozdja. ježica pri Ljubljani. Sadjarsko vrtnar- ska mzstava, ki jo je priredila 15. in 16. t. m. podružnica SVD, je v vsakem ozira dobro uspela. Razstavljenih je bilo »1 različnih prvovrstnih dalij in 36 lepih domačih dalijskih novosti, dalje 26 raz- nih vrst vrtnic in čudovito privlačna po- polna zbirka 68 raznovrstnih gomaljnali begonij. Tudi zelenjava je bila odličaa, sadje pa je razstavilo 24 sadjarjev, naj- več iz bližnjih črnuč. Za prihodnje leto sta v načrtu 2 detajlni razstavi. — Pridna, podružnica priredi danes v nedeljo izlet v vzorne sadovnjake sosednjega Št. Vida, kamor vabi članstvo in prijatelje. Zbira- lišče ob pol 15, pred šofto v št. Vkiu. Ribnica. Sokolski zvočni kino predvajal danes ob 15.15 in 20. Pan-film »Peer Gyntc. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. SfEVNffiCiA. Zvočni kino predvaja danes vojaško humoresko «»Lažni feldmaršalc. manjša v Semiča, proti njej je ljubljan- ski Figove« palača. Pomembno je, da Se- mič ne premore pendreka, ker bi me bil sicer gotovo aretiral, ko' eem na prigo- varjanje fiokic pel »ubrane« podoknice semiškim lepoticam. In bi bil nas gotovo zapisal, -ko smo z vozom divjaško brzeii mimo ovinkov, čez drn jn strn. Uh! Semič je vas, čeprav jma farna cer- kev njč manj * ko 19 podnSihic. Kaj? iRaztega se v območje ene in pol ure na -ve© strani. Pa je vas, dočim je mali čer- nomelj trdno mesto.... In zidamce! Mislim, da jih bo tako okrog tieoč na vsem pobočju tja gor j do vrba. visokega hriba. Letos pričakujejo mnogo ln dobrega vina. še bo hištno! Zdaj fco imamo vlake za weekend, bi se ЛяЫкл marsKkak žejni Ljubljančan za 33 Dj* tja M nazaj potegnil v Semič, žal t>i Ш me bilo. In šokice rade vidijo tuj. oe ker во jim ejcer na razpolago zgolj «etopnlki (Hermandade in fiskusa. ßofcjce Pi&ejo kaj radie zaljubljena pi- ошц Ker pa jim je v tem pogledu roka precej trda, gre stvar bolj počasi. Taka pisma pišejo v obrokrh. Kaj luštno je bi. lo, bo eem BSOraj omenjeni Tončki nare- koval |jet>avno pasmo, katero je potem v prepisu кат na tri strani odposlala, žfher je tiber! Eden ee bo že ujel! Saj. flmenitno je dejstvo, da ве k nedeljski maši nekatere šokice в klobučki pojavi, jo • cerkvi. Koliko zavisti in obiranja polni ozračje po prestani torturj. Pravi- jo da to zahteva moda. Saj. še eno mo. ram podčrtati, to namreč, da el šokice ne mažejo ustnic in lic; pa ве tudi ne mani- ta ne pedikirajo. Poč emu? Skratka: V Semiča je lnštno biti. Pri- dite jn prepričali se boste! Josip Such у