55 ist Čiči ) rje M Ml DjS'l tta. g ;i955-1956 ansKi ;estei s rotiti cer Kg jCKO Kalu1 i del' :elj»| l. R>' anji11 umid* 20.3" 21.#l oder- orni3 pia-- Ih pr1' 22.1’ :eljaH - tl-213« lljan-iti. iB l5, uzti: ;UR» •a o" n do- sKU‘1 .niča* List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 H*: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trat, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNA PARTIJE T.O. Na 2. strani objavljamo važnejših dogodkov v letu 1955 OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 53 (379) TRST - SOBOTA, 31. DECEMBRA 1955 CENA 20 LIR Tudi leto 1955 gre h koncu, r lažni vedeževalci, preroki in žični Irovniki si na vse načine pri->mati ide va j o, (la bi človeštvu pove-ali, kaj nam pripravlja leto 956. Časopisi in revije objav-iajo v izvlečkih dogodke iz le-odd»-t. ki odhaja. Vsi delajo obra-: - !d line in motrijo obzorje. Tudi L®n°, Ù komunisti, in to iz nepri-14.30 lerno boljšega položaja, kajti 0 d»1 larksistične partije globoko po-iru’it laj° objektivne zakone družbe. 11 ega razvoja in morejo zato redvideti bodoči razvoj dogod-(e'ij'al >v ter na podlagi tega pozna- 1 Nlf a postavljali velike cilje in ‘d8*! tipraviti akcijske načrte za v jih dosego. Zaradi tega vstopamo v no- -ure1' o je|() vedri, močni in uspo- »Mjeni. Vemo, da bo leto vc-ikih borb, kot je bilo preteklo, K JU* » velikih uspehov. Tudi na predvečer letošnjega .Ra smo bili zaskrbljeni za uso-fmfcl ? n'iru. Evropska obrambna upnost se je bila ponovno odila pod obličjem Zahodno-tropske zveze. Na Formozi je ang Kaj Šek izzival veliko ùlajsko. V Pentagonu se je dvorilo o atomski vojni. Da bi poslabšali položaj so se im-»riulisti in azijske lutkovne lode sestali v Manili in odobri-neke vrste Atlantski pakt za «hod. Toda dokazalo se je, da 1 sile miru in svobode moč-ejše. V Bandungu so se šekli delegati 29 dežel, predstav- Vittorio Vida/i {ki 1400 milijonov človeških llij, to je 55% vsega človeštva, odstavljali so voljo kolonialni narodov, da končajo s ko-‘Rializmom. Nato je prišla ženska konferenca, po predhod-nevtralizaciji Avstrije in sre-Oju v Beogradu. Konferenca il al1J- 1 miroljubno uporabo atomske , k, v prisotnosti znanstvenikov linol- ! dežel, je soglasno izdala povsem vladam «naj razumejo , javno priznajo, da ne more-" 1 doseči svojih ciljev s pomo- 0 svetovnega konflikta» v ka-7 rem hi sc uporabilo atomsko 10 1 jedrno orožje, ki bi moglo °vzročiti ogromno trpljenje člo-.jirol* ‘'tvvi in konec civilizacije same. rta'i® i konferenca je še bolj jasno fl1 »kazala, da v novi dobi teh-pO- 'enega in znanstvenega napred-C problemi osvoboditve seda-f^a-1’ družbe od protizgodovinskib p,ini1 krivičnih struktur zahtevajo dj naglo rešitev, kot sc je do vidy ! '‘raj zdelo. 1 Tudi protikomunizem, kljub »lovnim injekcijam, ni uspel. [apjO- samih Združenih državah, M. "1 ler je še vedno veljavno lin- •pd- 'uje črncev, je maccarthyzem )■ «1*| Zatonu. rfif&l Istočasno je komunizem na-tedoval. Socialistični svet v fro"' lvjetski zvezi, v veliki Kitaj-ti, v deželah nove1 demokraci-Evrope in Azije beleži nove in >c gj^ll povite uspehe. Socializem je Hvarjalno delo stotin milijo iv mož in žena, sila, ki posta- z vsakim dnem močnejša in 'širnješa, na nezadržnem pobovi- ldu in ki ima svetlo bodočnost vse narode. Po pravici je tov. !seK8' tgnnovič ob proslavi 38. oblel- uineV tte Oktobrske revolucije de k pa 'h «Revolucionarne ideje "Znajo meja, one potujejo po e (6r »tu brez vizumov in brez prtih odtisov». 0 R8' ko sta Marx in Engels obja t iffi' 'la «Manifest Komunistične a čl^^tije» ni bilo ne radia, nc te pi-e'1 Iona in ne letal. In vendar so nje V Smrtne ideje Marxa in Engel-dospelc v vse kotičke sveta prodrle v zavest delavskih ti1, 'Rožic vseh dežel. Tem bolj so /i d3 Ses, v dvajsetem stoletju, ve- 1 tl1' te ideje Marxa, Engelsa, Le-u. ha in Stalina, ki so si jih mno- *- osvojile, zmagale in še da- ti «zmagujejo. ;lCe je bilo XIX. stoletje sto-sto- |(i ice je mio aia. stoteiji 'i' .c. 'je kapitalizma, je XX. sin-8 ..j. 'je stoletje triumfa socializma ' komunizma». Netilci vojne, reakcionarji si g' » dajo miru. Zato pospešujejo 8 !»jo dejavnost, da bi prepredi mednarodno pomiritev, po- ^^ ličujejo delni neuspeh nedav-» konference zunanjih mini- i*1' W ■>v v Ženevi, pošiljajo naprej ”**ne Cang Kaj Ceke, da u- ---Q —AJ ,varjajo zmedo in nered. Lju-ki vodijo italijansko politi-spadajo v ta sektor in po-ngp'1’ ,ro< ajo ogromno škodo deželi izg11*’ 1 "8ro(lo, čeprav se zavedajo, * hi neodvisna politika, ki bi U k pomiritvi, ugodno 8 zlivala na notranji 195»'K i/Ilici) ga sedaj položaj, označuje nered, 'Reda, slabšanje gospodurske-1 stanja. Veliki kapitalisti in ^posestniki hočejo «sanirati» 1 stanje z davčnimi ukrepi, s "v*šanjem cen predmetom ši-'e potrošnje in najemninam, {lizanjem življenjske ravni si-Mh delovnih množic, vzpostav. "joč v tovarnah in izven njih f na deželi despotski in polici režim. To stanje ima svoje težke ^Ve na našem ozemlju. Po-y*jamo, da je pomanjkanje ličnega in gospodarskega na-italijanske vlade poglobilo litieno krizo v našem mestu. Se nadalje živimo v stanju negotovosti zaradi pomanjkanja perspektiv s strani vlade in zaradi tega, ker še niso bili rešeni osnovni problemi. Zato se najde pri nas obup, nezaupanje, zagrenjenost. Dvoumnost o «začasnem» ali «dokončnem» značaju sedanjega stanja nc samo poslabšuje nestalnost gospodar, skega življenja, marveč nas tudi prepušča na milost in nemilost samovolji zaupne uprave, ki se zdi napravljena nalašč za to, da odvzema državljanom njihove demokratične in narodne pravice. V teh pogojih vstopamo v novo leto, zavedajoč se, da če hočemo iziti iz te krize, je za vse zdrave mestne sile potrebno dobro poznati resnost položaja in delovati z zaupanjem, z navdušenjem, v enòtni fronti, kajti samo z enotnostjo vseh sil, ki jim je pri sren usoda našega ozemlja, bomo lahko premagali krizo in se napotili v normalno, stalno in bolj gotovo stanje. Spomnimo se na pretekle velike borbe in posebno na stavko elektrovarilcev, na mogočno splošno stavko, katere se je u-deležilo vse mesto proti oligarhiji delodajalcev, na druge borile, ki so pripomogle k odobritvi rotacijskega sklada, ki so o-mogočile povratek Saturnie in Vulcanie in ki so prisilile vlado, da se maio bolj pozanima za Trst. Druge borbe so v,teku ali dozorevajo. Pripravimo se dobro. Prispevajmo k dobremu uspehu sindikalne konstituante s pom-nožitvijo naših naporov za akcijsko enotnost med vsemi delovnimi ljudmi. Pripravimo se dobro na naš peti partijski kongres z okrepitvijo nase organizacije, s širjenjem našega tiska, z udeležbo v prvih vrstah v vseh borbah za zahteve delavcev, za demokracijo in napredek. Mislimo že sedaj na bodoče upravne volitve, ki bodo morale biti korak naprej tržaških demokratičnih in naprednih sil, slovenskih in italijanskih, proti gospodstvti klerikalne kamore in njenih satelitov. To veliko bitko bomo uresničili IM m Milj 1)0 V vzponh budo ob strani demokratičnih sil, na čelu s komunisti in socialisti Italijanske republike. S temi nameni voščimo mi ko munisti vsem delovnim ljudem, vsem demokratom, vsem antifa- ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Z.S.S.R. V MOSKVI Zmanjšanje vojaških izdatkov nov konkreten dokaz miroljubne politike ZSSR Vrhovni sovjet odobril politiko sodelovanja z drugimi parlamenti - Velik uspeh februarskega apela Vrhovnega sovjeta - Doslej je obiskalo SZ 12 parlamentarnih delegacij - Elektrifikacijski načrt za leto 1955 je bil izpolnjen pred določenim rokom Vrhovni sovjet 'ZSSR, ki zaseda v Moskvi, je v sredo odobril državni proračun za leto 1956, ki predvideva 592 milijard 761.156.000 rubljev dohodkov in 569 milijard 634.972.000 rubljev izdatkov. Vrhovni sovjet je tudi ratificiral vse ukaze prezidija, izdane od zadnjega p>narnega zasedanja Vrhovnega sovjeta, ki je bilo preteklega februarja. Istega dne je Vrhovni sovjet začel razpravo o izmenjavi parlamentanih delegacij. V tozadevnem poročilu, ki ga je podal predsednik sveta narodnosti Lacis, je med drugim bilo poudarjeno, da je bila izmenjava parlamentarnih dele- gacij nov dokaz zunanje politike ZSSR, ki temelji na načelu miroljubne koeksistence držav z različnim družbenim ustrojem. Od preteklega februarja dalje je obiskalo Sovjetsko zvezo 12 parlamentarnih delegacij in sicer iz Sirije, Švedske, Indije, Jugoslavije, Belgije, Francije, Japonske, Luksemburga, Albanije, Avstrije, Poljske in iz Irana. Zadnji dve delegaciji se mudita še v SZ. Se predno je Vrhovni soVjet razposlal vabila parlamentarnim delegacijam, naj obiščejo SZ, so obiskale to deželo delegacije iz Velike Britanije in Finske. V kratkem pa bodo tja prispele delegacije iz Danske, Libanona in Bolgarije. Poleg teh delegacij je ubiska-lo letos SZ 27 ame -iških parlamentarcev, toda ti obiski so bili zgolj zasebnega značaja. «Ti obiski so bili zelo koristni, tako za SZ kot za druge države. Skoda je le, je dejal predsednik Sveta narodnosti, da so še druge države, ki se niso odzvale vabilu sovjetske vlade, naj obiščejo Sovjetsko zvezo». Med temi državami, kot je znano, je tudi Italija. «Kakšni so vtisi, ki so jih dobile parlamentarne delegacije v Sovjetski zvezi, je nadalje dejal Lacis, nam zgovorno potrjujejo' vprašanja, k' TEDEN POLITIČNO-SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V ITALIJI VDra$anie državnih nameščencev jelše vedno aa dnevnem reda CG1L postavila zahtevo, naj parlament ponovno razpravlja o tem vprašanju, toda temu se vlada protivi - Preklic stavke železničarjev - Ustavno sodišče bo začelo poslovati v januarju Italijanska vlada je prejšnji teden izročila medparlamentarni posvetovalni komisiji nov zakonski osnutek o pravnem položaju državnih nameščencev, ki ga je pripravila na podlagi pooblastilnega zakona. Gre za ogromno gradivo, sestavljeno iz 2350 členov in stotin priloženih lestvic, ki ga je sedanju vlada v glavnem prevzela od bivše Scelbove vlade. To komplicirano reformo bi bila morala vlada pripraviti ob sodelovanju in nadzorstvu medparlamentarne posvetoval- ne komisije. Toda to se ni zgo-šislnm : srečno novo leto 1956! dilo. Vlada' je v zadnjem tre- nutku postavila komisijo pred izvršeno dejstvo, z nalogo, da prouči in odobri predloženi načrt do 10. januarja, dan, ko poteče parlamentarno' pooblastilo vladi. Jasno je, da komisija ne bo utegnila temeljito proučiti snovi, zato se že govori o podaljšanju roka, do-čim je sindikalna zveza CGIL postavila zahtevo, naj se vsa stvar ponovno predloži parlamentu, čemur bi se pa vlada rada izognila. Na vsak način se je komisija že v torek lotila tega ogromnega dela in se sestaja trikrat dnevno, toda zelo malo ve- S SEJ OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Dve milijardi lir posojila novo breme za tržaške prebivalce Komunistična skupina je v občinskem svetu ponovno postavila predlog za. gradnjo 1200 ljudskih stanovanj - Zakaj policijski organi zaslišujejo člane pripravljalnega odbora sindikalne konstituante? V tržaškem občinskem svetu se je v torek zaključila razprava o najetju posojila dveh milijard 50 milijonov lir za nekatera javna dela, Kot smo že zadnjič omenili bo morala občina poravnati ta dolg v dobi 25 lei s 7 in pol odstotnimi obrestmi, kar pomeni, da bo morala vsako leto plačati nič manj kot 184 milijonov lir. Dela, ki jih nameravajo izvesti niso skrajno nujna in bi se morala izvesti v okviru izrednih stroškov za javna dela m ne s takšno obremenitvijo občine na vso škodo prebivalcev. Predlagano posojilo je bilo odobreno z večinskimi glasovi in giasom dr. Agneletta. Proti so glasovali vsi Opozicijski svetovalci, dočim sta se dva socialdemokratska svetovalca vzdržala. Med drugimi je v diskusijo posegel tudi • tov. Pogassi, ki je prikazal kako se je občinski svet vedno upiral, da bi najel posojilo za gradnjo ljudskih stanovanj, ki so tako potrebna. Predlog, ki so ga pred leti postavili komunisti za izgradnjo 1.200 ljudskih stanovanj po zmerni najemnini, je 'Ril Po dolgem oklevanju zavrnjen. za takšno delo bi se bilo res izplačalo najeti posojilo, dočim si bo občina sedaj prevzela težko breme za dela, ki baš niso najnujnejša in bi lahko počakala. Tudi rušenje starega mesta bi lahko še počakalo, dokler se ne zadovolji potrebam 17.000' prosilcev stanovanja. Sicer pa bon0 nova stanovanja v starem mestu stala preveč, da bi jih mosa se_ danji prebivalci tega dela mesta plačevati. Tov. Pogassi Je ponovno postavil naš prejšnji predlog za gradnjo 1200 ljudskih stanovanj in izjavil, da bo naša skupina glasovala proti novemu posojilu, ker ne predstavlja drugega kot volilni manever. sliševanji in poizvedovanji na račun elanov pripravljalnega odbora za sindikalno konsti-tuanto. Nadalje je zahteval odgovor na njegovo vprašanje v zvezi z odpustom skupine čuvajev GRDA in izplačilom izrednih ur občinskim šoferjem, ki že mesece čakajo. Na torkovi seji pa je tovariš Radich zahteval ukrepe za boljšo ureditev trolejbusne službe na linijah 1, 5, 10, 11, 15, 16 in avtobusu 30, ki so vedno preobremenjene. Odbornik Carra je s tem z zvezi naznanil, da se bo služba izboljšala v prvem polletju prihodnjega leta, ko bo prispelo 8 novih trolejbusov in 8 avtobusov, ki so jih že naročili. Na izredni sej-, ki je bila v četrtek zvečer je župan pred- ložil v odobritev sklep o podaritvi 1 milijona lir centru za preučevanje jadranskih vprašanj. Sklep je bil sprejet Svetovalec Teiner (PSI) se je zavzel za vprašanje tržaškega pomorstva. Poudaril je potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi proge med Trstom in Daljnim Vzhodom. Sklenjeno je bilo tudi, da bo občina prispevala 15 milijonov lir za nakup zemljišča pri Lovcu, na katerem bo Italijansko združenje upokojencev zgradilo dom za upokojence Zavoda za socialno zavarovanje. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo za opremo nove šole na Greti potrosili 39,5 milijona lir. Tako bodo za opremo šol porabili skupno 82 milijonov lir. rjetno je, da bi mogla v resnici končati svoje delo do določenega datuma. Poleg kratkega roka za njegovo proučitev pa zakonski načrt niti ne zadovoljuje in bi v mnogih točkah še poslabšal položaj državnih nameščencev, namesto da bi ga izboljšal. V nekaterih členih ustvarja celo še slabše stanje kot je bilo pod fašizmom. Z.ato ni čudno, da se je agitacija med vsemi državnimi nameščenci v zadnjem tednu še zaostrila. nam jih poslavljajo. Iz njih se jasno vidi, kako neobjek tivno so v tujini obveščeni n sovjetskih zadevah. Zelo važno poročilo je imel Ahimovič, podpredsednik Sveta narodov. Nanaša se na odnose z Jugoslavijo, katero je sam tudi obiskal ob priliki o-biska parlamentarne delegaci je. Dejal je, da so se sovjetsk' parlamentarci znašli pred teža vami jugoslovanskega gospo narstva, toda razumeli so tudi da jugoslovansko ljudstvo lahko samo rešuje te probleme Sovjetski parlamentarci so se tudi prepričali, da je tudi \ težkih letih spora med Jugoslavijo in ZSSR jugoslovanska država ohranila svojo neodvisnost in da je odklonila vse poskuse zapadnjakov, da bi jo pritegnili v atlantsko koalicijo in da bi obnovili kapitalizem v deželi. Srednješolski profesorji so sklenili, da do nadaljnjega, ne bodo redovali in bodo nadaljevali svojo borbo do skrajnosti. Poštni in telegrafski na- Ob priliki predložitve proračuna za leto 1956. je namestnik ministra za elektrifikacijo Aleksij Pavlenko podal intervju agenciji TASS, v katerem je med drugim povedaj, da je bil načrt za leto 1955 že pred časom izpolnjen, in sicer 24. decembra. V primeri z letom 1954, se je električna e-nergija povečala za 14 odst. Pavlenko je povedal, da je v teku tekočega leta pričelo obratovati 14 električnih central in da je zelo napredovala gradnja velikanskih naprav, med katerimi je tudi orjaška centrala v Kujbiševu. Prve turbine tega orjaka bodo pričele obratovati že tekom leta 1956. Ta elektrarna bo proizvajala letno po 10 milijard kilovatnih ur električne energije za Moskvo in Povolžje. Zato bodo1 zgradili orjaški daljnovod, ki bo dolg okrog 1000 km. Pri razpravah o proračunu, ki so bile že v prvih dneh tekočega tedna, je med drugimi govoril tudi finančni minister Zvierev. Med drugim je povedal, da so se izdatki za vojsko znižali za celih 10 milijard rubljev in bodo torej druge azijske dežele, ki je po-l.7vno potrdilo pravilnost leninskega načela miroljubne koeksistence držav z različnimi družbenimi sistemi. Bulga-nin je na koncu svojega poročila izrazil svojo solidarnost s prebivalci Goe, ki zahtevajo združitev z Indijo. Hruščev pa je izjavil, da se v celoti strinja s tem, kar je poročal Bulganin ter poudaril, da njun obisk ni bil po volji kolonialistom. Ostro ie kritiziral božične poslanice nekaterih ameriških voditeljev, v katerih pravijo, da bodo «molili za osvoboditev vzhodnoevropskih in azijskih narodov», kar brez dvoma ni v skladu z ženevskem duhom. ‘Hruščev je v svojem poročilu še entrakt potrdil da bo SZ nadaljevala poliliko prijateljstva z Jugoslavijo, Glede morebitnega razpusta Komin-forma, o čemer so pisali pred nekaj časom nekateri listi, pa je dejal: «Namesto, da bi se zahtevala likvidacija Komin-forma, naj bi se raje zahteval razpust socialistične internacionale in drugih kapitalističnih zavezništev.» Uspehov in srtče polno novo leto 1956 vsem bralcem, sodelavcem, rasnaialcem, prijateljem in podpornikom želi «DELO» S KONGRESA ITALIJANSKEGA GIBANJA ZA MIR Velika manifestacija miru in prijateljstva med narodi V soboto 17. in nedelja 18. sledile intervencije raznih de- meščenci se pripravljajo na , znašali skupno okrog 102 mi- stavko, 'Med osnovnošolskimi učitelji še vedno vre; finančni in carinski nameščenci in celo visoki državni funkcionarji so v agitaciji. Kar se tiče železničarjev, je bilo sklenjeno, da bodo v petek, 29. decembra stavkali 24 ur. Toda v zadnjem trenutku je bila stavka začasno preklicana, ker so predstavniki GGIL in sindikalni zastopniki železničarjev prejeli od ministrov Gonella in Angelini zagotovilo, da bo ministrski svet ponovno proučil vprašanje vk jučitve 183 mesečnih ur za vse potujoče in strojno osebje železnic v poenoteno plačo, zaradi česar so železničarji nameravali stavkati. Ce te o-bljube ne bodo izpolnjene, bodo železničarji še bolj zaostrili svojo borbo. “Beneška četa“ pred poroto v Florenci Do lega procesa ne bi bilo smelo nikoli prilil Kasačijsko sodišče v Rimu jc določilo, da se bo proces proli pripadnikom bivše «Beneške čete» vršil pred porotnim sodiščem v Florenci in sicer spomladi. l*o predvidevanjih tiska, naj lii proces Irajal okrog dva meseca. Ta sklep je bil sprejet kljub brezštevilnim protestom, ki prihajajo od vsepovsod in kljub velikemu ogorčenju zaradi procesa proti pordenonskim garibaldincem, ki se je vršil pred kralkim v Vidmu. Kasaeijsko sodišče v Rimu je torej vzelo v poštev zahteve reakcije in fašistov in se ni pri oziralo na zasluge, ki jih tem Tov. Radich je na petkovi seji ponovno zahteval posredovanje občinskega odbora v o-brambo demokratičnih svobo- °listoječo gospodarsko in po-ščin v zvezi s policijskimi za- za ustvaritev demokratične Italije imajo prav partizanski in antifašistični borci, ne glede na lo kakšna je njihova politična ali nazorska opredelitev ali kateri narodnosti pripadajo, odnosno v katerih formacijah so se borili proti nacifašizmu. Ka sacijsko sodišče je, torej, sklenilo, da ho kot za zaključek desetletnice osvoboditve sodilo antifašistične borce, med tem ko se fašisti mirno in povsem nemoteno sprehajajo koder hočejo. Kot običajno si tudi tokrat fašistično in drugo šovinistično časopisje precej prizadeva, da bi pripravilo čim sovražnejše ozračje. Pri tem se «odlikuje» zlasti znani fašistični dnevnik, ki izhaja v Vidmu. Še in še ponavljamo, da bi v današnji demokratični Italiji, ki se je porodila iz krvi antifašistov in partizanskih borcev, nikoli nc smelo priti do neutemeljenih procesov proti tem borcem za svobodo im da hi nikoli ne smela biti dana potuha fašističnim izrodkom, tem manj pa tedaj ko gre za stvar brez vsakega principa in zgolj zaradi maščevanja ! Ustavno sodišče, ki je bilo pred kratkim sestavljeno bo začelo delovati po vsej verjetnosti okrog polovice januarja. Med prve zadeve, ki jih bo moralo rešiti, je vprašanje zakonitosti zakona št. 113 o javni varnosti katerega se sodišča poslužujejo pri obsojanju oseb, ki «širijo nedovoljene letake»! Prvi priziv na ustavno sodišče je bil poslan iz Prata, kjer je zagovornik nekega obtoženca zahteval, naj ustavno sodišče ugotovi, kako se zakon 113 o javni varnosti strinja z ustavnim določilom št. 21, ki pravi, da ima vsak državljan pravico svobodno izražati svojo misel ustno ali pismeno in z vsakim sre isti^om. Po tem določilu ustave'' ne bi smelo biti potrebno prositi organe javne varnosti za pooblastilo pri objavi vsakega najmanjšega letaka ali lepaka, pooblastilo, ki ga oblasti tudi večkrat o-drečejo, kot vemo tudi iz naše izkušnje. Podoben priziv je bil poslan na ustavno sodišče tudi iz Grassetta. Ustavno sodišče ima možnost ne samo izraziti se o zakonitosti čl. 113, marveč ga lahko tudi razveljavi. Važni sporazumi 25. decembra so v Pekingu podpisali vrsto sporazumov med LR Kitajsko in Nemško, demokratično republiko. Ti sporazumi bodo veljali vse dotlej, dokler ne bo Nemčija združena, ali dokler se obe strani ne bosta sporazumeli, da jih je treba razveljaviti. V sporazumih je med drugim rečeno, da se bosta obe vladi posvetovali o važnih vprašanjih mednarodnega značaja. lijardi rubljev. Tudi to predstavlja nov konkreten dokaz volje po miru. Znižanje izdatkov za vojsko, je bilo omogočeno po zaslugi demobilizacije 640.000 vojakov, izpraznitve vojaških oj?orišč itd. Finančni minister je tudi povedal, da bodo proračunsko razliko 10 milijard uporabili v socialne in vzgojne namene. Razlir ko med dohodki in izdatki pa bodo uporabili za potenciranje gospodarstva in industrije. Na četrtkovem zasedanju Vrhovnega sovjeta sta govorila tov. Hruščev in Bulganin. Med drugim sta poročala o potovanju po Indiji, Burmi in Afganistanu. Zasedanju so prisostvovali načelniki vseh diplomatskih predstavništev, ar kreditiranih v Moskvi. Bulganin je v svojem poročilu ostro obsodil kolonializem in poudaril, da zaostalost azijskih narodov m mogoče pripisati njim samim temveč kolonialnemu sistemu, ki zavira razvoj tega kontinenta. Nadalje je Bulganin govoril o velikem preobratu v mednarodnih odnosih in o zmanjšanju napetosti v svetu, za kar je veliko prispevala Sovjetska zveza. Cilju pomiritve v svetu je služilo tudi potovanje v Indijo in t. m. se je vršil v Rimu kongres partizanov miru, kateremu je prisostvovala tudi tržaška delegacija. V nabito polnem kinu «Ver-bano» so se vršila dela otvoritve, izvolitev častnega in delavnega predsedstva, štirih komisij, čitanje pozdravov in voščil za uspeh kongresa iz vse Italije, iz vseh delov Evrope in iz najrazličnejših delov sveta. Pozdrave so tudi prinesle razne delegacije, med katerimi je bil najganljivejši oni, katerega so prinesle sirote padlih za svobodo iz konvikta «Biancotto» iz Benetk. Glavnemu poročilu sen. Ne-garville-a, ki je bilo zelo izčrpno in v katerem je obrazložil delo m uspehe partizanov miru in opozoril na še vedno pretečo nevarnost vojne od strani vojnih hujskačev, so ìtudUske kioieieote «Pio Kot je bilo že javljeno, organizira IK Komunistične partije za Tržaško ozemlje vrsto konferenc, na katerih se bodo obravnavale teme iz priprav na XX, kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Prva konferenca bo v torek 3. Januarja 1956 ob 19,30. v dvorani Ljudskega doma v Trstu, ul. Capitolina 3. Na konferenco so vabljeni člani «ekci skih in celičnih komitejev. O prvi temi pod naslovom: «Atomska doba in dialektični materializem», bo govoril tovariš dr. Umberto Sajovitz. legatov, ki so predstavljali najrazličnejše struje in sloje delovnih ljudi v Italiji. Senatorji, poslanci, univerzitetni profesorji, drugi intelektualci, delavci in sindikali sti so izražali trdno voljo za nadaljevanje dela in razširitev tega gibanja v prid miru in sožitju med narodi. Vsote, ki so določene za oboroževanje, za podžiganje hladne ali pripravljanje krvave vojne, naj se uporabljajo za miroljubne namene, za gradnjo hiš, šol, cest, za pobijanje brezposelnosti. Vsi delegati kongresa so bili deležni odobravanja, toda to je postalo burno, ko so nastopili predstavniki inozemstva, posebno še Indije, gospe Blum za Belgijo in za svetovno organizacijo part. miru, kakor tudi g. Fargesa za Francijo. Kdor pa je v pravem pomenu besede elektnziral kon-"gres, je bil sovjetski režisei Obrazov, ki je prinesel bratske pozdrave sovjetskih ljudi italijanskemu narodu. Nad trideset delegatov se je odreklo besedi, ker za kongres odmerjen čas ni dopuščal predolgega delovanja. Zato se je nadaljnje delo poverilo štirim za to izvoljenim komisijam, ki so zaključile svoje delo pozno v noč. V nedeljo 18. t. m. se je vršilo zaključno delo kongj-esa v gledališču «Adriano». Po po-roči’u predsednikov komisij, ki so izdelale razne resolucije in sklepe, katere je kongres odobril, ter po pozdravih raznih delegacij, je povzel zaključni govor poslanec Pietro Nen- Na predvečer volitev v Franciji ni, ki je komjpetentno frodai svetovni politični položaj, o$>-timistično presojal uspehe gibanja partizanov miru in . ob burnem odobravanju kongresa ožigosal notranje in zunanje sovražnike sprave in sožitja, krepil in poživljal oklevajoče, ter dal smernice za bodoče delo — ki z gotovostjo v us;peh najlepšega in najčlovekoijub-nejšega gibanja zgodovine, to je za mir in bratstvo med narodi — bo obrodilo sadove in želo uspehe, za katere je vredno vsako naše žrtvovanje. Ob zvokih himne partizanov miru se je kongres zaključil in z obrazov vseh navzočih je bila razvidna gotovost v usj?eh sil miru, kar upamo da postane dejstvo čimprej tudi v našem tako preizkušenem Trstu m podeželju. ANTON GERLANC Po svetu naokrog Generalni sekretar Romunske delavske partije Dej je na kongresu partije med drugim, izjavil, da je Romunija z velikim zadovoljstvom sprejela sklep o sprejemu v OZN. Pripomnil je, da si bo Romunija kot članica OZN vztrajno prizadevala prispevati k razvoju mednarodnega sodelovanja, o-brambe ter krepitve miru in varnosti v svetu. Glede odnosov z Jugoslavijo je Dej izjavil -sledeče: «Mi smo za nadaljnji razvoj teh odnosov in za njihovo krepitev na podlagi enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, medsebojnega razumevanja in zaupanja». Francija se z vso mrzlično-stjo pi ipravlja na parlamentarne volitve, ki bodo, kot je znano, 2. januarja. Niti božični prazniki, ki jih običajno v Franciji na splošno praznujejo, niso ovirali političnega delovanja. Kandidati so imeli prav na dan božiča skupno 4500 volilnih shodov. Prav božični prazniki so bili zelo primerni za «lov na ovčice». Kljub temu pa bi volilna kampanja mirno potekala, ako je nebi motili skrajni desničarji, kateri organizirajo tudi škvadre za motenje shodov. Zaradi molenj je marsikje, zlasti v poslednjih dneh, prišlo do pravih pretepov, ne le med občinstvom različnih političnih prepričanj, temveč tudi med nekaterimi kandidati za poslanska mesta, kar prav gotovo nc dela časti strankam ali gibanjem, katerim pripadajo. Danes se v Franciji izstavlja vprašanje, ali bo iz volitev izšla taka skupščina, ki bo i-ir.ela značaj stalnosti, ali bo ,še -vedno ostala takšna nestalnost, kakršno pozna zgodovina zadnjih let. Sodeč po predvidevanjih francoskih tozadevnih strokovnjakov, je mogoče predvidevati, da ne bo še prišlo do stalnosti, in to predvsem zaradi zadržanja Mendes-Francea in Faurea na eni in Guy Molleta ter Pinaya na drugi strani. Precejšnjo vlogo v sedanji volilni kampanji igrajo tudi dogodki Severne Afrike Favre n. pr. trdi, da je treba dati Alžircem jasno ustavno karto, ker doba kolonij spada že v preteklost. Zato, tako trdi Favre, je treba ustvariti francosko federalno unijo. Mendes France pa trdi, da bo moral novi ministrski predsednik takoj po izvolitvi osebno oditi v Maroko in ostati tam dokler ne uredi tamkajšnjih perečih vprašanj. Med tem ko to trdi pa skuša obtoževati ko muniste, ker zahtevajo umik francoskih čet iz Severne A-frike. Seveda komunisti odločno zavračajo njegove obdol- žitve. Zato vprašujejo bivšega ministrskega predsednika Men-desa, zakaj ni šel on že tedaj ko je bil še ministrski predsednik v Severno Afriko in zakaj je dopustil, da je takoj po prenehanju vojne v Indp-kini začela nova vojna v Severni Afriki. KP v Alžiru.je pozvala alžirsko ljudstvo, naj se kompaktno udeleži volitev in naj glasuje tako, da bo učinkovito udarilo po kolonialističnem sovražniku. Teror na Cipru Britanske čete na Cipru so la teden --ačele obsežne akcije proti grškim patriotom, ki se nahajajo v goratih predelih otoka. Napredna delavska stranka •Cipra, čigar delovanje je prepovedal vojaški guverner Harding, je te dni potom letakov pozivala svoje pristaše, naj se združijo. Za jugoslovanskega predstavnika v Varnostnem svetu je bil imenovan vodja stame misije FLRJ v OZN veleposlanik dr. Jože Brilej. Novo funkcijo bo prevzel 1. januarja 1956. V sredo je prispela v Peking jugoslovanska novinarska delegacija. Na obisk jo- je povabilo Združenje kitajskih novinarjev. V sredo je prispel v Kairo jugoslovanski predsednik Tito. Mesto mu je priredilo svečan sprejem. Istega dne zvečer je njemu na čast priredil svečan b.-nket predsednik egiptovske vlade Naser. Sovjetska zveza bo odprla svoj konzularni urad v Port Saidu. Konzulat se bo zavzemal za sovjetske koristi na področju Sueškega prekopa. To bo drugi konzularni urad SZ v Egiptu. Kot poroča radio Moskva, je pred kratkim jpošla nova izdaja (petnajsta) Boccaccijeve. ga «Decamerona». Do sedaj so tiskali v raznih jezikih ZSSR 375.000 izvodov omenjenega dela, ki so bili takoj razprodani. 1955: LETO VELIKIH BORB IN ZMAG delavskega gibanjaHn sil miru v svetu S rev Ca Leto 1955 je bilo leto velikih borb po vsem svetu in obenem leto vehkth zmag miroljubnih in naprednih sil, je bilo leto zmage miroljubnih sil nad temnimi silami vojne in nesoglasij. To leto je bilo izredno bogato na velikih zgodovinskih dogodkih, ki bodo za trajno zapisani v zgodovini človeštva. Spodaj objavljamo po kronološkem redu najvažnejše dogodke ki so se dogodili v tem letu. Diplomatski odnosi med Kitajsko in Jugoslavijo Med prve velike dogodke mednarodnega značaja, ki predstavljajo objektiven odraz politike miru in sodelovanj -med narodi, spada vzpostavitev diplomatskih odnosov, med . Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov je bil objavljen dne 10. januarja. Ob tej priliki sta si zunanja ministra obeh držav izmenjala brzojavki. Cu En Laj pravi v svoji brzojavki sledeče: «Upoštevajoč skupno željo naših držav, da se ustvarijo vedno boljši prijateljski odnosi, kakor tudi željo po ohranitvi miru v svetu in sodelovanja med narodi, vlada LR Kitajske pozdravlja vzpostavitev diplomatskih odnosov in izmenjavo diplomatskih predstavnikov med obema državama». Koča Popovič pa je v svoji brzojavki poudaril: «Jugoslovanska vlada je prepričana, da bo vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko prispevala k razvoju medsebojnih odnosov in mednarodnega sodelovanja ter miru v svetu». Sovjelsko-jugosl. trgovinski sporazum 5. januarja je bri v Moskvi podpisan trgovinski sporazum med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Tozadevna pogajanja so se bila pričela že 18. decembra 1054. Sporazum predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Kmalu po podpisu tega sporazuma so se pričela pogajanja za sklenitev sličnih sporazu- so ameriški netilci vojne nadaljevali svoje provokacije proti Kitajski. V teh provokacijah ne le, da so se posluževali lutkovne begunske Cang-kajškove vlade na Formosi, temveč so koncem januarja razvrstili svoje 7. brodovje nasproti kitajski celini. Toda zmagala je volja po miru. Ni prišlo do hujših posledic provokacij, četudi je vprašanje For-moze še vedno nerešeno. Kasneje so Američani privolili na ponudbo kitajskih državnikov in pričeli pogajanja v Ze-névi, ki se s presledki še vedno nadaljujejo. Italijansko jugoslovanska trgovinska pogodba 31. marca je bil v Rimu podpisan gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Po,eg trgovinske pogodbe in sporazuma o p'aèevanju so bili podpisani še sporazumi o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med obema državama, □ pomorski plovbi, o letalskem prometu, o avtobusnem in avtomobilskem prometu ter sporazum o regionalnem trgovinskem prometu. Vsi ti sporazu mi so zelo pomembni za gospodarstvo našega in sosednih področij, ki se nahajajo pod jugoslovansko jurisdikcijo. Toda žal, do danes se še ne iz- vajajo. Konferenca v Bandungu Kljub svem spletkam in o-v’ram, ki so jih povzročali sovražniki svobode kolonialnih narodov, se je 18. aprila pričela v Bandungu konferenca, katere so se udeležili predstavniki iz 29 držav iz Azije in Afrike. Dejansko so ti delegati na konferenci predstavljali eno milijardo in 250 milijonov ljudi. Kljub najrazličnejšim ideološkim gledanjem in stališčem je bilo na konferenci mogoče najti platformo za reševanje skupnih problemov Zato spada ta konferenca med r.ajvečje dogodke v novejši zgodovini človeštva; kajti tokrat so se prvič zbral: predstavniki narodov Azije in Afrike na posvetovanje brez «varuhov» in brez pritiska in so svobodno razpravljali o problemih, ki jih zanimajo, ter določili smernice za bodoče delovanje. so glasovali tudi komunisti in socialisti. Novi predsednik je prisegel "pred parlamentom in senatom dne 11. maja. Ob tej priliki je prebral tudi poslanico, v kateri poudarja nujnost sodelovanja med različnimi silami kljub socialnim in političnim razlikam. V poslanici se Gronchi zavzema za pravičnejšo socialno ureditev v državi in poudarja, da je treba striktno spoštovati ustavna določila in pravice posameznikov 76' let. Poslanico je objavil 9. julija angleški filozof Bertrand Russell in nosi podpise drugih sedmih učenjakov. V njej je resno svarilo vsemu človeštvu pred strahotnimi posledicami atomske vojne, zaradi česar je nujno potrebno prenehati z vojnami in začeti z mirnim reševanjem vseh sporov. SOVJETSKA PETLETKA ■ Centralni komite K P Sovjetske zveze je 13. julija spo- iz 70 držav, da si izmenjajo odkritja in izkušnje na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene. Konferenca je trajala od 8. do 20. avgusta. Na njej so si sovjetski, ameriški, angleški indijski in drugi znanstveniki med seboj odkrili svoje izsleditve o jedrni sili. Zanimivo je, da so ločena proučevanja znanstvenikov iz raznih dežel privedla do približno istih za, ključkov. Konferenca je dokazala, da je možno sodelovanje Konferenca štirih velikih v Ženevi. Na sliki (od leve proti desni): ministrski predsednik SZ Bulganin, predsednik ZDA Eisenhover, tedanji francoski ministrski predsednik Faure in angleški ministrski predsednik Eden Varšavska pogodba Prisega novega predsednika Italijanske republike pred obe ma vejama italijanskega parlamenta. Za Gronchi ja so glasovali tudi komunisti in socialisti Sredi maja so se zbrali v Varšavi predstavniki Albanije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Sovjetske zveze zato, da izdelajo dokončen obrambni program in podpišejo tozadevni vojaški sporazum. S tem sporazumom je bila obramba teh dežel koordinarana tako, da je bilo vzpostavljeno enotno vrhovno poveljstvo, na čelu katerega je bil postavljen sovjetski maršal Konjev. Pogodba vsebuje določila, ki omogočajo, da pristopi k Varšavski pogodbi katera koli država, ki to zeli, ne glede na njeno družbeno ali socialno ureditev. Avstrija neodvisna in nevtralna država 15. maja je Avstrija znova postala samostojna država. Ob tej priliki je bila proglašena tudi nevtralnost države. Avstrijsko državno pogodbo so podpisali zunanji ministri zase benih držav-velesil m avstrijski zunanji minister. Sklenitev te pogodbe je v znatni meri prispevala k olajšanju mednarodne napetosti in je odprla široke možnosti za izboljšanje odnosov med Vzho-aom in Zahodom. Beograjski sestanek mov med deželami ljudske demokracije in Jugoslavijo. Ti sporazumi so bili kasneje tudi doseženi. Provokacije la Daljnem Vzhodu Me Hem ko so miroljubne e vsega "sveta vedno odloč-je zahtevale mednarodno miritev in medtem ko je t Kitajska kazala vso svo-dobro voljo za ublažitev pelosti na Daljnjem Vzhodu, Gronchi, predsednik Italijanske republike 29. aprila je bil -s 958 glasovi od 833 navzočih poslancev in senatorjev, izvoljen za predsednika Italijanske republike poslanec Giovanni Gronchi. 'Njegova izvolitev ni bila po volji desničarjem, zato so dal ali vse mogoče ovire, da bi izvoli.ev preprečili; šele ko so spoznali, da so njihove namere obsojene na propast, so glasovali zanj. Za Gronchija za. maja je prispeia v Beograd sovjetska državna delegacija z namenom, da se sreca z jugoslovanskimi voditelji in z njimi razpravlja o normalizaciji odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Vsi ljudje dobre valje so pozdravili ta dogodek kot važen korak k utruitvi miru m razčiščenju mednarodnega položaja. Ob prihouu na zemunsko letališče je imel Hruščev pomemben nagovor, v katerem je pozdravil ,jugos'ova,nsko ljudstvo in voditelja jugoslovanske države. Delegacija sovjetskih voditelje/ je ostala v Jugoslaviji do 2. junija ter je imela z jugoslovanskimi voditelji vazne razgovore, na koncu katerih je bilo izdano skupno poročno. Ob tej priliki je bil podpisan sporazum, ki vsebuje osem s k. epov o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med o-jeraa državama. ročil, da je sovjetsko ljudstvo ponovno doseglo velik uspeh na svoji zmagoslavni jxiti v vedno lepše življenje 1 maja, to je sedem mesecev pred določenim rokom, je bil namreč zaključen peti petletni Veliki fizik Einstein. Tri mesece po njegovi smrti je bila objavljena njegova poslednja poslanica, ki poziva na prepoved uporabe atomskega oro-zia. gospodarski načrt. Proizvodnja se je v celoti povečala za 84 odst. v primeri z letom 1950. industrijska proizvodnja pa se je povečala za 70 odst. Ženeva Po tolikem prizadevanju Sovjetske zveze in vseh miro-'jubnih sil sveta, je človeštvo dočakalo 18. julija zgodovinski dogodek izredne važnosti. Te d m se je v Ženevi pričela konferenca štirih ve'esil, ki je na- turi na atomskem področju med najrazličnejšimi državami. 655.963.811 podpisov za Dunajski apel Tajništvo Svetovnega .sveta miru je 18. avgusta sporočilo, da je bilo do 6. avgusta nar branih 655,963.811 podpisov za Dunajski apel, ki zahteva pre poved atomskega orožja, kar je za okrog 173 milijonov več, kot za Stockholmski poziv. Trst je prispeval okrog 90.000 podpisov. Tudi ta akcija je vplivala na ugoden razvoj do. godkov v smeri pomiritve v svetu. Demobilizacija v SZ in ljudskih demokracijah Sovjetska vlada je konkretno dokazala svojo iskreno voljo no pomiritvi s svojo objavo z dne 13. avgusta, da bo do konca leta demobilizirala 640.000 mož svoje vojske, ki j-h bodo poslali na delo v tovarne, kolhoze in sovhoze. Zgledu Sovjetske zveze so sledile tudi vse dežele ljudske demokracije. Adenauer v Moskvi Na povabilo 'sovjetske vlade je prispel 8. septembra v Moskvo kancler Zahodne Nemčije Adenauer s svojim spremstvom. Na razgovorih, ki jih je imel s sovjetskimi voditelji je bilo sklenjeno, da se vzpostavijo diplomatski odnosi med obema državama, kar predstavlja podlago za bodoče prijateljske odnose. Po sploš- Kongres miru v Helsinkih bisk Hruščcva in Bulganina v Indiji. Po vseh mestih, ki i jih obiskala sovjetska državnika, sta bila deležna veli-stnih sprejemov, ki jih je priredilo indijsko ljudstvo. Na gornji sliki: sprejem v Kalkuti V Helsinkih so se 22. junija zorali predstavnfki 90 dežel na zgodovinski skupščini miru, ki predstavlja nadvse vaten uspeh prizadevanja za mir. Prisotne so bile osebnosti vseh političnih prepričanj in veroizpovedi. Po teden dni trajajoči diskusiji, v kateri je bil ugotovljen ogromen napredek borbe partizanov miru za ohranitev miru, je skupščina z o-gromno večino izglasovala poziv narodom sveta, ki ugotavlja, da se vsi sponi mirno rešujejo predvsem na predstoječi konferenci štirih velikih se je lesil, obenem pa poziva javno mnenje vsega sveta, naj se zoperstavi silam ki hočejo hladno Vojno in nasprotujejo zbh-žanju štirih velikih, katoliške in socialistične sile pa naj kon kretno prispevajo k utrditvi miru in sodelovanju med na- rodi. Poslanica Einsteina Po vsem svetu je napravila ogromen vtis posmrtna poslanica največjega sodobnega u-čenjaka Alberta Einsteina, ki je umrl 18. aprila v starosti Sekretar KP SZ Hruščev je ob prihodu v Beograd pozdravil jugoslovanske narode in voditelje jugoslovanske države. ških osebnosti. Toda po komaj dveh mesecih je bil Lonardt odstavljen kazala pot za novo dobo mednarodnih odnosov, ki naj v bodoče slone na vedno večjem medsebojnem razumevanju in sodelovanju ter na mirnem sožitju vseh narodov. Voditelji štirih velesil so poverili svo-im zunanjim ministrom nalogo, da nadaljujejo proučevanja in priporočajo učinkovita sredstva za mirno rešitev vrste važnih vprašanj, kot so varnost v Evropi, združitev Nemčije, razorožitev in razvoj stikov med vzhodom in zahodom. Atomska konferenca Tri tedne po zgodovinski konferenci štrih velikih se je začela v Ženevi druga mednarodna konferenca izrednega pomena za vse človeštvo. Na pobudo OIZN se je zbralo 1260 delegatov in 800 opazovalcev Zunanji ministri v Ženevi V skladu z navodili konference štirih voditeljev velesil se je 27. oktobra v Ženevi začela konferenca štirih zunanjih ministrov, da razpravlja in postavi konkretne predloge za rešitev vprašanj, navedenih v zaključni izjavi štirih velikih. Kljub prizadevanju sovjetskega zunanjega ministra Molotova, niso štirje ministri rešili nobenega vprašanja. Vendar pa ostaja še vedno možnost nadaljnje diskusije, kar je bilo poudarjeno tudi v skupnem zaključnem poročilu. Konferenca o tržaški luki Sicer pozno, vendar je italijanska vlada, skladno z določili Spomenice o sporazumu sklicala 14. novembra mednarodno konferenco za ureditev tržaškega pristi nišča. Na konferenco so bile povabljene Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, ‘Madžarska, Švica in zahodna Nemčija.« Konferenca je potrdila funkcijo Trsta kot pristanišča in izmenjave med Srednjo Evropo m prekomorskimi deželami, toda končala se je brez konkretnih uspehov, ker niso bili sklenjeni formalni sporazumi Vendar pa lahko smatramo to konferenco kot izhodiščno točko za bodoča pogajanja med Italijo in zainteresiranimi deželami. Sprejem v OZN Na zasedanju OZN je Sovjetska diplomacija dosegla 14. decembra novo siljajno zmago. Potem, ko je zaradi nasprotovanja ZDA in veta Cangkajškovega predstavnika, ki sploh ne bi smel sedeti v OZN, propadel kanadsk: predlog za sprejem 18 držav v Organizacijo združenih narodov, je predstavnik ZSSR zahteval izredno sejo Varnostnega sveta in na njej predlagal sprejem 16 držav, dočim bi o sprejemu -LR Mongolije, zaradi katere je prišlo do zastoja, in Japonske razpravljali pozneje. Predlog sovjetskega delegata je bil sprejet z večino glasov. Med drugimi so postale članice OZN ljudske repubii ke Albanija, Bolgarija, Romunija in Madžarska ter Italija in Avstrija. lajvažnejš^ dogodki na Tržaškem čilim TRS 1. maj 1955 v Trstu. Velike manifestacije delavcev se je udeležil tudi tov. Togliatti. V svojem govoru (ki pa ga žal ni mogel zaključiti, ker mu je nenadoma postalo slabo), je poudaril, da je za tržaški gospodarski preporod nujno premostiti vse ovire in vzpostaviti aktivne stike z narodi, ki žive onstran umetno postavi ene pregrade. Leto J955 je bilo tudi za Trst leto velikih borb delavskega razreda in vseh produktivnih slojev prebivalstva za gospodarski preporod; bilo je leto borb za obrambo demokratičnih svoboščin; leto borb in uspehov demokratičnega giba nia. Konferenca KP TO 23. januarja se je pričela iz redna konferenca KP TO Sk icna je bila za to, da bi na njej analizirali spremembe, ki so se dogodile na našem n zemlju po londonskem spora zumu in da na njej določimo smernice komunistov v novepi položau. Svečana otvoritev konference je bila v gledališču Rossetti; na njej Je bil pv. leg drugih voditeljev nživzOč" tudi tov. Scoccimarro, član vodstva KPI. G'avno poročilo je imel tov. Vidali, V njem je nakazal naloge komunistov v borbi za obrambo demokra- izvoljeni slovenski predstavniki zahtevali, naj se prekličejo fašistični zakoni, ki .so naperjeni proti Slovencem in ki nasprotujejo duhu in črki posebnega statuta ter listini o človeških pravicah; nadalje so zahtevali naj se izda odlok o prepovedi in kaznovanju podžiganja narodnostne mrž-nje|; izvajanja določil, Iki se nanašajo na krajevna imena, imenovanje javnih uradnikov slovenske narodnosti, izstavljanje uradnih listin in dru gth dokumentov tudi v slovenskem jeziku. V isti spomenici so slovenski izvoljeni predstavniki opozorili vladnega ko- nem mnenju predstavlja ta o-bisk nov prispevek k pomiritvi v svetu. Po odhodu Adenauerja je prispela v Moskvo de-;egacija Nemške demokratične republike, ki jo je vodil ministrski predsednik Otto Grote-vohl. 20. septembra pa je bil podpisan sporazum, po katerem je Nemška demokratična republika postala popolnoma suverena država. Padec Perona V Argentini so se nemiri, ki so trajali že od julija, zaključili sredi septembra z državnim udarom, po katerem se je Peron umaknil na neko paragvajsko ladjo, ki ga je pozneje odpeljala v izgnanstvo Vodstvo države je prevzel general Lonardi, ki je sestavil vlado iz samih visokih voja Tov. Hruščev in Bulganin sta v začetku leta obiskala LR Kitajsko. Ob tej priliki je bil podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Sovjetska zveza je posodila Kitajski 520 milijonov rubljev, se obvezala. da bo zgradila na Kitajskem 141 industrijskih objeK-tov v vrednosti 400 milijonov rubljev. Tedaj je bil vrnjeno Kitajski tudi važno pomorsko opor 'šče Port Arthur Obisk prijateljstva v Indiji Sovjetski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar KP SZ Hruščev sta 17. novembra odpotovala v Indijo, Burmo in Afganistan kjer sta se mudila mesec dni. Povsod sta bila sovjetska voditelja sprejeta z velikim navdušenjem ogromnega števila prebivalstva. V razgovorih z voditelji treh držav so bila ugotovljena skupna gledanja na šg ». iz' in-ibra- t želi srečno novo leto Srečno novo leto vošči PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN GUSTINČIČ Sv. KRIŽ sv vi1>i£cjm- mmflleto- 19% Srečno novo leto želi Manufaktura in prodaja čevljev KRALJ MARIJA TREBČE Hotel in restavracija ■ «KRAS» REPENTABOR želi srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN IN TOBAKARNA KALC KAREL Gropada 97 vošči srečno novo leto vsem svojim odjemalcem Urama in zlatarna | A. MALALAN OPČINE - Alpinska 83/1 tel. 21-465 želi srečno novo lelo Trgovina s čevlji I M. MALALAN OPČINE - Alpinska 8.7 tel. 21-465 Želi storno noi n leto MLEKARNA Gulič Olga OPČINE - Proseška 45 želi srečno in uspeha polno novo leto Srečno novo leto vošči MANUFAKTURA . Dl LENARDO Sv. KRIŽ. Srečno noro leto želi Prodajalna sadja in zelenjave «ADA» Sv. KRIŽ Srečno novo leto vošči ! TRGOVINA JESTVIN KANTE PROSEK Srečno novo leto želi TRGOVINA S ČEVLJI n o N n A TRST - LARGO BARRIERA VECCHIA 5 Srečno novo leto vošči ■ FAGGIN ITALO brivnica PROSEK k k Srečno in veselo noro leto želi K R A L J B O G O M I L Prodajalna električnih predmetov, kuhalnikov, radio-aparatov in šivalnih strojev PROSEK 212 Srečno novo leto želi DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK Srečno novo leto želi GOSTILNA TUL MAČKOVLJ E Srečni) novo leto želi ZADRUGA ZA PREDELAVO KLAVNIH ODPADKOV TRST - SKEDENJ, ul. Vigneti 22 - Tel. 93-271 Srečno novo leto vošči * TRGOVINA JESTVIN VIDAU BANE Srečno novo leto vošči GOSTILNA GRILANC SALEZ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom GOSTILNA «PRI OTONU» GOSTILNA ŠKABAR VELIKI REPEN 70 želi srečno novo leto Srečno in veselo novo leto vošči vsem svojim od jemal-cem TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA I. MAHNIČ Bazovica BOLJUNEC 66 TRGOVINA JESTVIN A» Križmancič GROPADA 29 želi srečno in uspehov polno novo leto vsem svojim odjemolceni in vaščanom ter se priporočit DRUŠTVENA GOSTILNA v GABROVCU želi srečno novo leto vsem svojim klientom in vaščanom Srečno novo leto želi * GOSTILNA SANCIN BOLJUNEC 62 TRGOVINA JESTVIN I ŽERJAL DRAGO BOLJUNEC 237 želi eenj. od jemalcem srečno novo leto Srečno in uspehov polno novo leto vošči KINO PROSVETNI DOM NABREŽINA GOSTILNA « N I N O » SV. KRIŽ želi srečno novo leto vsem svojim gostom M E S N J C A De Lorenzi Nino Sv. Križ 144 želi srečno in uspehov polno novo leto 1956 vsem svojim cen j. odjemalcem TRGOVINA ŽELEZNINE IN STAVBENEGA MATERIALA JOSIP TERČON Nabrežina ( tel. 22-522) želi srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem ie ,-ajti' ' <; nčti I adì0 ,,ne)e Srečno novo lelo vošči ■ KOS DANILO trgovina jestvin MAČKOVLJE (Dolina) k.... ...... Srečno novo leto vošči gostilna OTA KROGIJE gostilna strani in K I N O DOLINA zeli srečno novo lelo vsem gostom in obiskovalcem GOSTILNA IN PEKARNA GRILANC NABREŽINA želi srečno novo leto Trgovina železnine in stavbenega materiala TERČON IZIDOR SESUJ AN vošči srečno in veselo novo leto Novo leto uspeha polno želi in vošči vsem, ki delajo in ljubijo se voljno MESARIJA FUKS (VOLPI) Nabrežina (tel. 22-513) Center - postaja - kamnolomi SREČNO NOVO LETO ŽELI Kmetijska nabavljata io prodajna zadrnga v TRSTU Centrala : ul. Ugo Foscolo 1 - telef. 94-386 Prodajalna : ul. Flavia 22 Podružnica v MII.JAH - ul. Roma PRODAJA VINA IN LIKERJEV: ul Ugo Foscolo 1 - tel. 94-386 Srečno novo leto želi TRGOVINA JESTVIN GUŠTIN REPENTABOR 1 Srečno novo leto vošči Gostilna Pogaecini (najemnik Stanissa) VTŽOVLJE Srečno novo leto vsem svojim odjemalcem želi TRGOVINA JESTVIN BUDIN SAMATORCA Srečno novo leto vsem klientom vošči GOSTILNA in tovarna sodavice GRGIČ BAZOVICA Srečno novo leto vošči ■ P A N G O S Skladišče in zaloga drv! NABREŽINA Kr'- dske' d s®' ■osto- Srečno novo leto želi PEKARNA IN RESTAVRACIJA « EDEN » Sesljati GOSTILNA D E L O R ENZI Sv. KRIŽ želi srečno novo leto Srečno novo leto vošči ■ Trgovina jestvin BRAVIN DEVIN Srečno in vesela novo leto vošči I) RUŠTVENA GOSTILNA KONTOVEL Srečno novo leto želi ■ GOSTILNA GRUDEN SAMATORCA Srečno novo leto vošči * GOSTILNA KRIŽMANCIC Franc BAZOVICA 185 Srečno novo lelo želi GOSTILNA GRGIČ PADRICE 36 Srečno novo leto želi * Papirnica M A R I Z Z A NABREŽINA Srečno in veselo novo leto želi BAR IN TRAFIKA TERČON GOSTILNA SILVESTER NABREŽINA želi srečno novo lelo NABREŽINA Sreč.:« novo lelo želi TRGOVINA JESTVIN GRUDEN EDVARD NABREŽINA PEKARNA JAZBEC (najemnik Malalan Albin) v NABREŽINI želi svojim odjemalcem srečno novo leto Srečno novo leto vošči BRIVNICA IN DAMSKI SALON TITMPICII SESLJAN k k TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE Srečno novo leto vošči FRANKOVIČ GOSTILNA Nabrežina 73 «GOSPODIČ» želi srečno novo leto vsem NABREŽIN A cenj. odjemalcem in prijateljem (kamnolomi ) VOLITVE ZA NOVI TOVARNIŠKI ODBOR V “AQUILI" Delavska zveza prejela 68 odst. glasov delavcev V petek so se zaključile v čistilnici «Aquila» v Zavijati voiitve za novi tovarniški odbor. Rezultat volitev je poit azal, da so delavci vzdrzan pred pritiskom, izsiljevanjem ,n pritajenimi grožnjami s strani ravnateljstva, ki m siedilo s sredstvi, da bi onemogočilo uveljavitev kandidatov Delavske zveze-CoiL. Toda tuoi tokrat je namera kiavrno ìzpouleteia. Deiavsga zveza je namreč prejeia večino, to je titiVo glasov delavcev. Za Delavsko zvezd je na teh volitvah glasovalo še lito delavcev več kot na prejšnjih. Podrobnejši rezultati so naslednji: Delavska zveza je prejela skupno 1821 glasov delavcev in ima tako 3 zastopnike delavcev v noveflT odboru. Delavska zbornica pa je pie-jeJa 850 glasov delavcev in ima 2 zastopnika. Med uradniki je prejela Delavska zveza 88 glasov, Delavska zbornica 295 in dva zastopnika. Delavska zveza je izgubila enega svojega predstavnika v novem odboru z neznatno razliko 5 glasovnic. Računajoč skupno število glasov delavcev in uradnikov ima Delavska zveza-CGIL 1917 glasov to je 57°/o, Delavska zbornica 1276, to je 43°/o. Pri tem je treba še upoštevati, da je ravnateljstvo sprejelo v zadnjem času na delo 109 delavcev in to z najbolj odkritim in nesramnim diskriminatorskim sistemom. Da bi še bolj vplivalo na končni i- zid, je v zadnjem času premestilo iz centrale v Zavije kakih štirideset uradnikov. Bridka izguba ,v.*družini Siškovič Našega priljubljenega tovariša Karla Siškoviča in 'ov. Roženo je doletela bridka izguba. V torek jima je v prvih jutranjih urah izdihnil komaj 8-letni sinček Samo. Mlado življenje je bilo strto po dolgi bolezni, za katero zdravniška veda ni še iznašla Jeka. Zaman je bila vsa neizmerna materin ska in očetovska ljubezen in trud, zaman je bilo vse kar so v času bolezni naprav.11 za malega Samota ljubeči starši, nona in nono ter vsi ostali svojci. V sredo popoldne je malega Samota spremila na njegov: zadnji poti množica tovarišev, prijateljev in družinskih znancev. Na čelu sprevoda so šli šolski otroci s šopki cvetja m v belem oblečene deklice. V sprevodu so bili tudi sekretar naše partije tov. Vidah, tovarišica Marina, člani *K partije, uredniki naših listov, voditelji del. zveze, SHLP in še drugih množičnih organizacij, poleg velikega števila tovarišev iz vseh mestnih in okoliških sekcij. Težko prizadetima tovarišema Mitku in Boženi ter' vsem sorodnikom naj gre ob tej priliki vse naše iskreno soču- 163 novih tovarišev vpisanih v partijo Kljub praznikom je šlo delo za obnavljanje ilua.nic partije in rekrutacijo tudi v tem tednu kar dobro od rok. ludi v tem tednu imamo namreč več sekcij, ki so napravile vidne korake naprej. Ker se podatki, ki jih objavljamo nanašajo na stanje na dan 27. t. m., smo lahko gotovi, da so nekatere sekcije od torka pa do danes že zaključile obnovitev partijskih izkaznic. Magdalenska sekcija je prešla v obnavljanju izkaznic od prejšnjih 90% v tem tednu na 96% in se tako nahaja tik pred zaključkom. Precej je napredoval tudi Kolonkovec in sicer od 82% na 92%. Barkov-ije so izpolnile 90% svojega dela obnovitve. Z 90% imamo še Sv. Vid in Sv. Ano, ki je biia prejšnji teden šele pri 75%. Zgonik je dosegel do torka 70%. Tudi kampanja pridobivanja novih članov beleži do torka zadovoljiv napredek. Do tega dne je bilo skupno vpisanih v partijo 163 novih članov. Nove člane so pridobile naslednje sekcije: Barriera 3, Sv. Jakob 2, Sv .Ana 5, Kolonkovec 1, Sv. Ivan 4, Podlonjer 2, Mitje 3. So še nekatere druge se.tcije, ki pa niso poslale pravočasno točnih podatkov o zadnjih rezu,latih. Pomanjkljivi so še vedno tudi podatki, kar se tiče poteka kampanje v podeželskih sekcijah, razen seveda nekaj izjem. Zato moramo tovarišem s podeželskih sekcij ixmovno priporočati naj takoj pošljejo organizacijskemu odseku naše partije podatke o do sedaj izvršenem delu, ki so — kot smo že poudari,i — nujno potrebni, da bomo imeli lahko splošen pregled poteka kampanje. Konferenca o Romuniji V Ljudskem domu v Trebčah bo v petek, 6. januarja 1956 ob 20. uri predavanje o uspehih socialističnega razvoja v Romuniji. Govoril bo do- Zahvala V svojem in v imenu moje žene ter vse družine se tem potom iz vsega srca zahvaljujem vsem tovarišem in prijateljem, ki so nam bili tako bratsko b.izu ob izgubi dragega Samota. Posebna zahvala gre partiji, predvsem tov. Vidaliju in tov.ci Marini, ki sta nam bila ob strani tudi ob tej priliki. Zahvala tudi tovarišem IK, u-rednikom «Unità», «Dela» in «Lavoratora», množičnim organizacijam in sekciji Sv. Ane. Zavest, da je toliko tovarišev sočustvovalo z nami, nam je bila v veliko uteho in tolažbo. Karel Siškovič linski župan Dušan Lovriha. S tem bo proslavljena obletnica osvoboditve romunskega ljudstva. Nastopil bo domači pevski zbor in godba. 80-letnica Kocjanove mame V krogu, svojih dragih sinov, hčera, zetov, nevest, vnukov In pravnukov Je v Sv. Kritu praznovala na boiii Marija KoSuta po domače Kocjanova, mati našega tovariša Jusia Košute, 80-lefnlco rojstva. Mati Marija Je čvrsta kraika korenika, ki Je imela de- set sinov in hčera, od katerih je danes osem živih. Kljub visoki starosti je Se vedno čvrsta, o-pravlja vsa hišna in vrtna dela, čita brez naočnikov, in tudi rada obleče našo lepo narodno nošo, kot jo vidimo na sliki. Vrli materi, noni in prababici telimo vsi, da bi še dolgo živela v krogu svojih dragih. Na mnoga leta! Silvestrovanje V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes, 31. t. m. od 21. do 5. ure zjutraj tradicionalno silvestrovanje s plesom. * * * Cisto po domače, v zdravem veselem razpoloženju bomo silvestrovali v PD «Cebulec» pri Magdaleni! Člani in prijatelji: od 22. ure dalje vam je naš dom odprt! Odbor Filmska prireditev pri Sv. Barbari Prihodnji četrtek 5. januarja 1956 ob 17.30 bo v Prosvetnem domu pri Sv. Barbari kulturni večer s predvajanjem poučnih in zabavnih slovenskih in drugih filmov za otroke in odrasle. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili oceno o prireditvah v Boljuncu in na Proseku v prihodnji številki. Dne 27. t. m. je po dolgi bolezni izdihnil 8-letni Samo Šiškovič J^okopnn je bil 28. t. m. Žalostno vest sporočajo starši m vsi sorodniki. Istočasno se zahvaljujejo vsem osebam in tovarišem, ki so .na kateri koli način počastili spomin dragega preminulega. Posebna zahvala dr. Fulviji, dr. G. Ravalicu in dr. M. Vrču. Trst, 28. decembra 1955. stvovanje ter sožalje IK partije, SHLP in vseh množičnih organizacij. V počastitev spomina Samota Siškoviča darujeta Ada in Ernesto Weiss 1.000 lir za tiskovni sklad »Dela». Proslava Mickiewicza na Opčinah V petek, 6. januarja ob 1:6. uri bo v -Prosvetnem domu na Ojpčinah proslava 100-letmce smrti Aclama Mickiewicza. Na proslavi bosta nastopila pevska zbora iz Sv. Križa in iz Banov. Poleg tega so na sporedu še glasbene točke. Prire jena bo bogata razstava knjig, revij in slik o L.R. Poljski. ■iEE 10 ODDAJE SOBOTA: 12.55' Jugoslovanski motivi - 1*45 Ritmični orkester Swinging Brotners - Iti. Sobotna novela - 19.15 Pogovor z poslušalkami - 19.30 Koncert pianistke prof. Mirce Sano-nove - 21. Silvestrov variete - 24. Novoletna voščila, nato plesna glasba NBDKLJA: 9. Kmetijska oddaja - 12. Oddaja za najmlajše -Henry Gheon: «Trnjulči-c-a» - 13.30 Reklamna- novoletna voščila nato Glasba po željah - 14.30 Novoletna voščila otrok nato glasba po željah - 16. Radijski oder -Hendrtch: «In odvedel ju Je v Egipt» - 20.30 'Zbor Slovenske fi-lharmonije PONEDELJEK: 12.55 Pevski duet in harmonika - 18.30 Z začarane police - 19.15 Radijska univerza - 22, Iz italijanske književnosti in umetnosti. TOREK: 13 30 Glasba po željah - 18.40 Koncert basista Ettore Ge-ri ja - 19.15 Zdravniški vedež - - 21. Radijski oder - Forzano: «Don Buonaparte» igra SREDA: 12.55 Jugoslovanski motivi - 18.30 Radijska mamica - 20.30 Vokalni tercet Metuljček 21.30 Koncert violinista Karla Sancina ČETRTEK: 18. Brahms: Kon ceri za -klavir in orkester - 20.30 Slovenski oktet - 21. Drama-tizi rana zgodba - M. Jeras: «Trije kralji» - 22.55 Chopinove polke PETEK: 8.30 Domači odmevi - 13.30 Glasba po željah - 16. Radijski ode-r - 21. Tržaški kultu-r ni razgledi - 21.30 Vokalni kvintet - 22. Iz svetovne književno sti In umetnosti Bino OPČINE Sobota, 31. dec.: «Desetorica a legije» (I dieci della leglo ne). Barvni film Ceait. Nedelja, 1. jan.: «Vesela četa» (L/allegro squadrone). Ponedeljek 2. jan.: se ponovi. Torek, 3. jan.: «Pekel -v J umi» (L’inferno di J urna). Sreda, 4. jan.: -se ponovi. Četrtek, 5. jan.: «Vohun rdečih sukenj» (La spia delle giubbe rosse). Barvni film Ceat. Petek, 6. jan.: se ponovi. PROSEK Sobota, 31. dec. ob 19.30: «Dogodivščine Petra Pana». Barvni- film Watt Disneyja. Nedelja. 1. jan. ob 17: se ponovi. Sreda, 4. jan. ob 19.30: «Damask ’25» (Damasco '25)-. NABREŽINA Sobota, 31. dec. ob 20: «Mogani-bo». Barvni film MGM. Nedelja, 1. Jan. ob 20: se ponovi. ČESTITKE — Novoporočence-ma tov.ci Silvi Pegan iz Saleža in tov. Ferdinandu Sardoč iz Prečnika iskreno čestita in želi obilo sreče v novem stanu PD. «Rdeča zvezda» iz Saleža in še posebno pevski zbor, v katerem tov. Silva marljivo sodeluje. Slovensko narodno gledališče Prva uprizoritev «gledališča v krogu» v Trstu MILAN BEGOVIC „Brez tretjega" Drama v treh dejanjih (dveh delih) Prevedel: PAVEL GOLIA Režiser: JOŽE BABIC Nastopata: Stelka Droičeva v vlogi uige Maričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Bariča, njenega moža. Premiera: v četrtek 5. januarja ob 20.30 v dvorani na -stadionu I. maj «Vrdelska c. 7 Ponovitve: v petek 6. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri, v soboto 7. jan. 1956 ob 20.30 uri in v nedeljo 8. jan. 1956 ob 16.30 in ob 20. uri. VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU I. MAJ Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani sredi katere je prirejen tudi prostor za igro, priporočamo pravočasno rezerviranje vstopnic. Ker bo SNiG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, ul. San Francesco 20 od 4. jan. dalje, v petek 6-, jan. in v nedeljo 8. jan. od 11. do 13, v ul. Roma 15/11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska Ud. RIVA, Torrebianca l- Srečno in boljše novo leto vošči FODERAMI TRST A. P E R T O T ulica Ginnastica 22 - tel. 95-998 MILJ SKA LJUDSKA ZADRUGA COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA želi srečno novo leto h £mftOU* Baui&ta 1 MANUFAKTURE IN DROBNO BLAGO Ulica Oriani št. 7 - tel. 94-457 želi srečno novo leto - Manufakturna trgovina RIGHETTI CARLO Trst, ul. Giulia 114 želi cen j. odjemalcem srečno novo leto *1 Manufakture in mode kkt tvrdke F. UDOVIČ Trg Ponterosso 5 tel. 29-686 ulica Mazzini 44 tel. 94-550 želita srečno novo leto Trgovina jestvin, zelenjave in kolonialnega blaga Jakob Tominc poslovodja I. Ivančič Trst, Guard. Scoglietto 304 tel. 41-108 želi vsem cen j. odjemalcem srečno novo leto Tovarniški odbor 1 (Delavska zveza) v tovarni DREHER želi srečno novo leto Sekcija KP TO na Kolonkovcu želi vsem tovarišem in demokratom okraja srečno novo leto Sekcija KP TO ZGONIK želi srečno novo leto vsem svojim članom in simpatizerjem ter zmago na bodočih volitvah ZADRUGA LJUDSKEGA DOMA Sv. KRIŽ vošči srečno in uspehov polno novo leto 1956 vsem članom in vaščanom SEKCIJA KP TO I NABREŽINA želi vsem članom in simpatizerjem srečno novo leto PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN - VOJKO PROSEK-KONTOVEL vošči srečno novo leto vsem članom in prijateljem društva ŠPORTNO DRUŠTVO « R 0 Z A N D R A » BOLJUNEC vošči srečno in uspehov polno novo leto 1956 vsem članom in prijateljem društva ter vsem športnim skupinam Sekcija KP TO ■ DOLINA želi srečno novo leto vsem članom in vaščanom PROSVETNO DRUŠTVO « S L A V E C » RICMANJE želi srečno novo leto vsem članom in simpatizerjem Celica KP «G. TOMASI» v tovarni Dreher želi novo leto r" • blaginje Sekcija KP TO PONCANA v TRSTU želi novo leto miru in dela Sekcija KP TO 1 Sv. Jakob v Trstu z voščili za nove zmage v letu 1956 Srečno novo leto vošči Prosvetno društvo «Z. PISONI» Tovarniški odbor (Delavska zveza) ladjedelnici Sv. Roka v MILJAH želi vsemu delovnemu ljudstvu srečnejše novo leto Cvetličarna DRAGICA KAPUN Trst, Rotonda del Boschetto (tramvajski kiosk) želi prijateljem in odjemalcem srečno novo leto KINO VERDI . MILJE vošči srečno novo leto Moška in damska krojačnieak^ BAUCAR- BOGATEČ Trst - v. XX Settembre 22 tel. 96-796 želi srečno novo leto Frizerski moški in ženski salon IVAN SAVI Trst, ul. S. Citino 95 želi spoštovani klienteli srečno novo leto Srečno novo leto želi vsem svojim gostom GOSTILNA MOŽINA AVGUŠTIN TREBČE 10 Srečno novo leto želi GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA GOSTILNA KOCMAN* STIVAN želi srečno novo leto Srečno in veselo novo Zetol^ vošči TRGOVINA JESTVIN ŽIVEC JOŽEF TREBČE 23 NAMEŠČENCI TVRDKE «GAS COMPRESSI» d. z o. j. KISIK ACET1LEN včlanjeni v Delavsko zvezo želijo srečno novo leto VINOTOČ pri BUCKI | Kocjančič Viktor Trst, Str. di Guardiella 31 želi cenj. gostom srečno novo leto BUFFET I TOMAŽIČ Trst, ul. Cassa di Risparmio 3 - tel. 35-301 želi prav srečno novo leto MESNICA ^ IVANČIČ RUDOLF GABROVEC želi srečno novo leto vsem odjemalcem Demokratični delavci in nameščenci Delavskih zadrug v TRSTU želijo srečno novo leto 1 MLEKARNA NA OPČINAH Narodna ulica št. 48 * tel. 21-274 se priporoča cenjenim odjemalcem in želi uspehov polno novo leto GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIC BRISCIKI želi srečno novo leto vsem gostom Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim klientom GOSTILNA «PRI JOŠKOTU» TREBČE 49 Delavska zveza ■ sindikat pekovskih delavcev želi srečno novo leto Demokratična solidarnost za Trsi in Ozemlje želi vsem svojim prijateljem in podpornikom srečno novo leto Celice KP TO «Bersa» - «Jovanovič» -«Gorjanc» v Roeolu voščijo, da bi novo leto prineslo vsem mir, delo in blaginjo Zveza demokratičnih žena TO želi srečno in uspeha polno novo leto 1956 1 Trgovina jestvin in pekarna HROVATIN MILAN BRISCIKI želi srečno novo leto Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in gostom Gostilna in tobakarna «PRI MICETU). TREBČE 17 Zveza partizanov TO* In Zveza bivSIh političnih preganjancev TO želita vsem srečno novo leto Sekcija KP TO * pri Sv. VIDU vošči mirno in uspešno leto 1956 Stkdia P10 i Skednju želi srečno novo leto TRGOVINA SEMEN in vseh kmetijskih potrebščin EDVARD FURLANI Trst, ul. Milano 18 - tel. 35-169 želi cenj. o