VESTMK
^mmmtmmmnt)nm)t<tmmmnmntmnmmnmnmn
Poštni urad 9020 Cetovoc Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt

Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov cetoietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
MM

^nnminnnmnmmnnmmmmnmt):!minnmMnnmnn::nn)č
LETNiK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 30. OKTOBER 1981	ŠTEV. 44 (2043)
CANCUNSKi SESTANEK SEVER-JUG:
Medsebojna odvisnost držav
terja novo mednarodno gospodarsko ureditev
^ mehiškem mestecu Cancunu so se prejšnji teden zbrali vodilni predstavniki 22 razvitih držav in držav v razvoju, da presodijo možnosti, ka-bi utrli pot globalnim pogajanjem o novih gospodarskih odnosih v svetu, se pravi o odpravi globalnega in nevarnega prepada med razvitim ter bogatim Severom in nerazvitim Jugom. Sestanek ni imel termalnega značaja in je morda ravno zaradi tega lažje premostit Melike ovire, ki so vsedoslej onemogočale začetek takih pogajanj.
Tudi po „malem vrhu" v Cancunu izgledi za nujno potrebo reševanje perečega vprašanja gospodarskih odnosov še nikakor niso dovolj obetajoči, da bi od njih že v
bližnji bodočnosti lahko pričakovali konkretne uspehe. Še vedno je med Severom in Jugom prepad tako globok in širok, da ga bo le zelo težko in verjetno šele po dolgotrajnih pogajanjih mogoče vsaj za sito premostiti. Kljub temu pa je doseženi „uspeh" razveseljiv že zaradi tega, ker je namesto zaostrovanja in spopada prevladal razum in prepričanje o tesni medsebojni gospodarski odvisnosti vseh držav sveta. Predvsem pa so „bogati" končno razumeti, da niso gospodarji sveta, temveč le del človeštva.
Saj je predvsem krivično nabiranje, da bogati lahko delajo predpise revnejšim, doslej poglabljalo prepad med Severom in Jugom,
ko so se razvite države bogatile na račun držav v razvoju, katere so zaradi takega enostranskega izkoriščanja postajale še revnejše. S takšno „ logiko" je Amerika kot najbogatejša država skušala agirati tudi v Cancunu, kjer pa je predsednik Reagan doživel odločno nasprotovanje ostalih udeležencev. Spoznati je moral, da reševanje perečih vprašanj svetovnega gospodarstva ne more biti omejeno na dajanje pomoči nerazvitim v obliki miloščin, ki jih poleg tega še povezujejo s političnimi in drugimi pogoji, marveč da gre za globalno preureditev v smeri uveljavljanja pravičnejših odnosov med enakopravnimi partnerji.
Ravno spoznanje o medsebojni gospodarski odvisnosti vseh držav — velikih in malih, razvitih in onih v razvoju, bogatih in revnih pa je narekovalo tudi kritično oceno odsotnosti Sovjetske zveze in drugih razvitih držav Vzhoda. Moskovska opravičila, da se ne udeležuje sestanka v Cancunu zato, ker so za nerazvitost krive bivše koionialne države in zahodni imperializem, očitno niso bila dovolj prepričljiva.
Če bi v kratkih besedah zajeli „uspehe" cancunskega sestanka, bi lahko navedli na prvem mestu dejstvo, da so vsi udeleženci spoznali in poudarili nujnost čimprejšnjega začetka globalnih pogajanj o novi mednarodni gospodarski ureditvi. Druga pozitivna okolnost je, da morajo biti ta pogajanja v okviru Združenih narodov, torej na najširši svetovni ravni. Končno je treba omeniti še to, da sta oba ..tabora" pokazala dosti večjo prožnost kot doslej, kar brez dvoma lahko bistveno skrajša pot do dialoga. Seveda pa to še ne pomeni, da bo že v doglednem času prišlo tudi do konkretnih zaključkov.
Ob državnem prazniku
počastitev borcev proti fašizmu
Državni praznik Avstrije, ki smo ga obhajati minuti ponedetjek, je bit spet v znamenju najraziičnejših prireditev — vse od svečane viadne seje ter poiaganja vencev in zaprisege vojakov do raziičnih prostav in Hasti športnih podvigov.
Na ceiovškem pokopatišču so predstavniki protifašističnih organizacij spet potožiti vence pri spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije. Kratke svečanosti so se kakor vsako teto udetežiti tudi zastopniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Zveze koroških partizanov.
V okviru posebne siovesnosti na sedežu koroške dežeine viade Pa je dežeini gtavar Wagner spet izročit častne znake zastug za osvoboditev Avstrije, s katerimi je zvezni predsednik Kirchschiager odiiko-Vai večje števiio bivših borcev proti fašizmu in žrtev nacističnega na-sfja.
Tudi med ietošnjimi odiikovanci je precej pripadnikov siovenske barodne skupnosti — bivši aktivni partizani, priporniki in izsetjenci. Repubtika Avstrija jim je izrekta priznanje za njihov veiiki deiež, ki so 9a s svojim bojem in trpijenjem doprinesti za osvoboditev domovine. Odiikovanja, ki jih jim je podeiii zvezni predsednik kot najvišji predstavnik države, pa so tudi najbotjši odgovor vsem tistim — na žaiost So takšni najdejo četo v vrstah naše narodne skupnosti! — ki protifašistični boj partizanov skušajo omatovaževati in obrekovati s tem, ba jim podobno kot naši najhujši narodni nasprotniki očitajo, da so se boriii za prikijučitev.
Bo/ za mfr m razorožitev
pomeni čuf ocfgrovomosfi za bocfočnosf čiovešfva
Kakor smo v našem iistu že ponov-poročaii, se mirovno gibanje v ev-fopskih državah čedalje bolj jači in tedna v teden zajema širše število Privržencev iz vseh slojev družbe ter ^jrazličnejših političnih in svetovno-^Zorskih prepričanj. Mirovno giba-je tako postalo največja izven-P^rlamentarna sila, ki po svojem med-^rodnem značaju presega ozki okvir same države. Vlade in stranke ^hodnoevropskih držav tega giba-..ja ne morejo več ignorirati in v svo-'b obrambnih namenih" ne morejo ^ mimo te stvarnosti.
Zadnji teden v oktobru je OZN ^oglasila za teden razorožitve in prizadevanj za mir v svetu. Kljub temu, so v mnogih državah vladajoči in meščanski tisk zamolčali ta j^oglas, se je izkazalo, da je bil kljub Jbtlu učinkovit. Mogočni mirovni demonstraciji v zahodnonemški prestol-/ci Bonnu, katere se je udeležilo boraj pol milijona ljudi, so minuli J*oen sledile prav tako uspešne demonstracije v Londonu, Parizu in ^'ntu. Podobno demonstracijo pri-
pravljajo tudi v Madridu, kjer te dni odločajo o vstopu Španije v Atlantski pakt.
Želja po miru in strah pred vojno sta postala merodajni faktor, ki trenutno tare prebivalstvo Evrope. Že dvakrat v tem stoletju je bila Evropa do tal porušena in trenutni mednarodni položaj je več kot zaskrbljujoč. Zlasti v Evropi se kopiči uničevalno orožje obeh velesil: grozijo ameriške rakete tipa „pershing" in sovjetske „SS-20", zlasti pa ogroža bodočnost strahotna nevtronska bomba. Pogovori med obema supersilama o razorožitvi pa so — v krvavem pcmenu besede — obtičali na mrtvi točki.
Dolgo časa so se konservativne sile in najzvestejši privrženci agresivne ameriške politike trudili, da bi mirovno gibanje diskreditirali s tem, da so mu podtikavali, da je samo „peta kolona" Sovjetske zveze, da je na levem očesu slepo in podobno. Toda po zadnjih demonstracijah ter govorih in zahtevah na teh mogočnih shodih takšna taktika ne zaleže več, kaj-
ti prireditelji in udeleženci mirovnih demonstracij so enako ožigosali blazno oboroževanje Amerike kot tudi Sovjetske zveze. Glavna zahteva mirovnega gibanja je ta, da Evropa ne sme postati žrtev rivalitet in trenj med obema velesilama in tako so zahteve demonstracij za mir naslovljene tako v Washington kakor v Moskvo: Evropa mora postati področje miru, brez ameriških raket jn brez sovjetskih tankov, brez Atlantskega in Varšavskega pakta!
Gre namreč za vse preveč važno vprašanje — ali bo človeštvo preživelo, ali pa bo postalo žrtev blazne oboroževalne tekme, ki dan za dnem požre velikanske vsote denarja, nujno potrebnega za reševanje številnih vprašanj sodobnega sveta. Spričo te usodne alternative pa borci za mir prav gotovo niso „koristni idioti", kot bi jih radi ožigosali razni Pusti in podobni politični pustolovci, marveč so izraz vesti današnjega človeštva s čutom odgovornosti za njegovo bodočnost.
Enakopravno sožitje
ne sme biti !e priiožnostna manifestacija postati mora povsod vsakdanja stvarnost
Posebno mesto tako po zunanji obiiki kot predvsem tudi po svoji izpovedi so med najraziiinejiimi prireditvami ob avstrijskem državnem prazniku brez dvoma imeti kuiturni večeri, ki so jih priredita naša krajevna prosvetna društva. Pod gesiom „Dober večer, sosed — Guten Abend, Rachbar!" so bite to manifestacije enakopravnega dobrososedskega sožitja med pripadniki obeh narodov v dežeii. Potekate so v obeh dežeinih jezikih ob sodetovanju siovenskih in nemških kuiturnih skupin. Kot take so pokazaie, da so takšni odnosi vsekakor možni; potrebna je dobra voija, potrebno je medsebojno spoštovanje. Ziasti pa so za takšno sodetovanje potrebni pogoji resnične enakopravnosti. Zato je biio na teh prireditvah tudi nedvoumno povedano, da nikakor ni dovoij, če v enem aii drugem kraju ob kakšni posebni priiožnosti morda res pride do takega sodeiovanja — ustvarjeni morajo biti pogoji, da bo resnično enakopravno in prijatetjsko sožitje postaio dejstvo povsod in vsak čas!
O prireditvah obširneje poročamo na drugem mestu.
M!SLt OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA:
Vsak privarčevani šiling
prispeva k utrditvi naše samostojnosti
Danes gre prot: bonca letošnji „teJen varčevanja" in jatri — babor vsabo leto 37. obtobra — Tvorno spet o^/jajaii .Svetovni t7an varčevanja.
Ko boJo Jenarni zavoda v priboJnjib Jneh Jelali obračane, boJo gotovo spet agotavljali povečano število bralnih vlog in večje vsote privarčevanih Jenarjev. 5aj prav atrjevanja in širjenja varčevalne zavesti so namenjeni tahi Jnevi, zavesti, Ja si bomo Joseženo blaginjo ohranili le teJaj, če homo z razpoložljivimi Jenarji sbrbno in preaJarno ravnali.
Ta zavest postaja veJno bolj abtaalna ta Ji pri nas v Avstriji, bjer smo se Jolga leta preJajali atvari, Ja živimo na nebem „otoha blaženih", bjer se nam ni treba bati gospoJarsbih pretresov. .Se Ja j, bo se taJi v naši Jržavi množijo znabi gospoJarsbe brize, bo se veča število poJjetij, bi iz tabih ali Jragib vzrobov oJpaščajo Jelojemalce in se s tem množi število brezposelnih, se bomo morali bolj bot Joslej zaveJati, Ja je treba pravočasno sbrbeti in Jelati ne le za Janes, temveč taJi za jatri. /n tej sbrbi za boJočnost pravimo — VAfČEVAN/E.
Gotovo ni nobeno nabljačje, še manj stranbarsbo-politična /raza, Ja je jinančni minister Salcher, bo je prej nejavnim preJložil parlamenta osna-teb Jržavnega proračana za leto 79#2, govoril o „proračana varčevanja", finančni minister je bot Jržavni blagajnib oJ leta Jo leta prej veJno večjimi težavami, Ja JoboJbe in izJatbe vsaj tolibo spravi v meJsebojno razmerje, Ja vsabobratni primanjbljaj obJrži v mejah možnega. Dhrepi, bi jih mora pri tem sprejeti v smeri varečvanja, boJo letos oziroma v pri-hoJnjem leta brez Jvoma ostrejši bot v preteblosti in boJo občatno priza-Jeli vsabega posameznega Jržavljana.
Potreba varčevanja je torej zapovej časa tabo za Jržavo, babor mora biti to taJi za posamezniba. Danes, bo imamo še razmeroma visoho zaposlitev in relativno visoho stopnjo blaginje, moramo že misliti na jatri, bo za marsiboga vsega tega morja ne bo več. Pravočasno se je treba zaveJati potrebe in boristi varčevanja,- priti je treba Jo spoznanja, Ja bi nam šiling, bi ga Jostihrat zapravljamo taJi po nepotrebnem, lahbo že jatri bil v velibo pomoč.
favno v tej Inči je treba viJeti taJi geslo, bi so ga ob letošnjem teJna varčevanja objavili naši Jomači Jenarni zavoji — Zveza slovensbih za-Jrag v Celovca sbapaj z včlanjenimi Posojilnicami širom jažne forošbe; Vsab privarčevani šiling prispeva b atrJitvi naše samostojnosti/
forošbi Slovenci že oj nebJaj znamo ceniti pomen in vreJnost varčevanja, fot manjšina smo že stoletja izpostavljeni najrazličnejšim oblibam Jisbriminacije, ne nazaJnje taJi načrtnema gospoJarsbema zapostavljanja našega naselitvenega prostora. Torej smo bili še v posebni meri prisiljeni sbrbeti za razne oblibe samopomoči in prav naše zaJražništvo je brez Jvoma oJigralo in še igra pomembno vlogo pri atrjevanja naše samostojnosti, fabor gre našim prosvetnim Jraštvom glavna zaslaga, Ja so se bljab jizičnema nasilja, prejriganema ponemčevanja in statističnema raznaroJovanja na jažnem forošhem še ohranili siovenshi ježih, sloven-sba pesem in slovensba baltara, tabo se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim zaJragam, Ja je še tolibo slovensbih bmetij in Jomov aspešno bljabo-valo vabljivim ponaJbam in grozečim pritisbom.
V Janašnjem položaja ima seveJa taJi naše zaJražništvo bot steber gospoJarsbe samopomoči nove, soJobnim potrebam gospoJarstva astre-zajoče naloge. ZaveJati pa se moramo, Ja bo svoje naloge babor v preteblosti, tabo taJi Janes in jatri aspešno izpopolnjevalo samo teJaj in le v tolibšni meri, holihor bomo v njem viJeli nosilca naših sbapnih priza-Jevanj.
^ Varčevanje pomeni atrjevanje naše samostojnosti; čim več bomo vlagali pri naših posojilnicah, tem več boJo lahbo prispevale za razvoj našega gospoJarstva.
$ Varčevanje pomeni atrjevanje naše samostojnosti; čim bolj se bomo gospoJarsbo obrepili, tem bolj se bomo lahbo apirali pritisbom raznaroJovanja in potajčevanja.
^ Varčevanje pomeni atrjevanje naše samostojnosti; čim bolj se bo tega zaveJal in v tem smisla ravnal vsab posameznih, tem bolj bomo s tem vzajemnim prizaJevanjem brepili našo sbapnost.
TEDEN RAZOROŽtTVE TUD) V AVSTRtJt:
Preprečiti moramo vojno
če hočemo, da bo čioveštvo preživeto
Kakor smo v našem ttstu že poroča!!, so Združeni narodi teden od 24. do 31. oktobra 1981 prog!asi!i za teden razorožitve, s katerim so narode sveta pozvati k povečani aktivnosti in odiočnejšemu boju proti biaznosti današnje oborožitvene tekme. V tem tednu je prišto v šte-viinih državah do veiikih mirovnih demonstracij, na katerih so odtočno protestirati proti neodgovornemu kopičenju vedno novih in stra-hotnejših orožij ter v tej zvezi obsojati predvsem odgovornost obeh vetikih sit — Amerike in Sovjetske zveze — ki nosita gtavno krivdo za čedatje nevarnejši poiožaj v svetu. Na vetikih protestnih demonstracijah pa so od obeh vetesit še posebej zahtevati, da v Evropi ne nameščata Več novih atomskih orožij.
Protesti proti' kopičenju orožja, zlasti jedrskega, so zajeli najširše mednarodne kroge ter pritegnili ljudi ne glede na politično prepričanje. Tudi pri' nas v Avstriji se je oblikovalo široko mirovno gibanje in v njegovem okviru se je skupina 184 znanih osebnosti iz političnega, kulturnega in družbenega življenja obrnila s posebnim pozivom, v katerem je rečeno:
Uničevalna sila današnjega orožja je tolikšna, da moramo preprečiti novo vojno, če hočemo, da bo človeštvo preživelo.
Kljub temu pa se oboroževalna tekma slej ko prej nadaljuje. Razvijajo in izdelujejo nova orožja. Evropi grozi nov val oborožitve z jedrskimi raketami srednjega dometa. Našo celino, ki je že danes največji' arzenal orožja vseh časov, bi jedrska vojna popolnoma uničila.
Nadaljnja oborožitev ne bi povečala varnosti nobene države, pač pa bi povečala nevarnost uničujoče svetovne vojne. Obstoječi vojaški arzenali pa uničujejo življenja tudi brez uporabe orožja, ker vežejo sredstva, ki so potrebna za zboljšanje položaja v deželah v razvoju; pa tudi v razvitih deželah oboroževalna tekma ovira socialni napredek.
Temu se moramo upreti s tem, da zahtevamo konec oboroževanja in se zavzamemo za razoroževanje in za popuščanje napetosti. V vrsti evropskih dežel so nastala v zadnjih mesecih mirovna gibanja. Nastopajo proti oboroževalni tekmi in zahtevajo pogajanja za omejitev oboroževanja in za razorožitev v Evropi.
Nevtralnost Avstrije nas ne bi obvarovala pred strašnimi posledicami jedrske vojne v Evropi. Vedno več ljudi spoznava nevarnost, ki nam grozi. Razni pozivi in pobude zrcalijo čedalje večjo pripravljenost, zavzeti se za konkretne kora-zavzetost Avstrije za ta cilj.
Glavna skupščina Združenih narodov je teden, ki sledi obletnici
ustanovitve svetovne organizacije (24.-31. oktober), proglasila za mednarodni teden dejavnosti za razorožitev. Po vsem svetu naj bodo manifestacije proti oboroževalni tekmi' in vojni nevarnosti, za sporazume, ki bodo zagotovili mir. Glas Avstrije v tej manifestaciji ne sme manjkati. Pozivamo, da se teden Združenih narodov za razorožitev ke obvarovanja miru in za odločno obhaja povsod v naši deželi. Ta teden naj bo v znamenju prizadevanja za mirovno politiko, za sporazumevanje in popuščanje napetosti ter naj izraža podporo najvažnej-
Akcija za pomoč
nerazvitim gorskim predeiom
Pred dvemi leti je avstrijska zvezna vlada osnovala posebno akcijo za pomoč nerazvitim gorskim predelom. V ta namen je predvidela vlada letno 20 milijonov šilingov; sedaj je bila vsota zvišana na 30 milijonov šilingov letno, akcija sama pa podaljšana za nadaljnja tri leta, tako da bo tekla do leta 1984.
Z vprašanji pospeševanja nerazvitih gorskih predelov v Avstriji se je bavil dvodnevni seminar, ki ga je konec minulega tedna priredil urad zveznega kanclerja v Neumarktu na Štajerskem. Okoli 200 udeležencev, med katerimi so bili župani prizadetih občin, zastopniki dežel in regij ter predstavniki interesnih zastopstev, je razpravljalo o dosedanjih izkušnjah te akcije, obenem pa so posredovali tudi pobude in predloge za nadaljnje projekte.
O posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev — zastopniki gospodarskih odborov ZSO in NSKS, Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu ter nekaterih naših zadrug in krajevnih gospodarskih ustanov — bomo v našem listu še poročali.
Šim aktualnim zahtevam.
Zahtevamo:
H Nobenega novega oboroževanja več. Za mednarodni dialog o zavarovanju miru namesto ..politi-ke moči". Za pogajanja in za uničenje najnevarnejšega orožja na svetu.
H Konec jedrskemu oboroževanju v Evropi. Za hitra in učinkovita pogajanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami- Amerike s ciljem, da se obe strani odpovesta nameščanju novega jedrskega orožja in se sporazumeta za zmanjšanje obstoječih sistemov orožja. Evropa mora postati področje brez jedrskega orožja! Vse vlade morajo prispevati nove spodbude za popuščanje napetosti.
Za avstrijsko pobudo, ki naj pospešuje mednarodna prizadevanja proti nevarnosti jedrske vojne in ki naj manifestira odklanjanje nevarnega oboroževanja.
H Proti vsakemu zapletanju Avstrije v oboroževanje in v mednarodno trgovanje z orožjem. Za Avstrijo ne sme biti odločilno kratkovidno stremljenje za dobičkom, temveč odločnost, nastopiti z vsemi razpoložljivimi; sredstvi- proti norosti oboroževalnega tekmovanja. Zato: nobenega izvažanja orožja fašističnim in avtoritarnim režimom. Postopno preusmeritev proizvodnje orožja v civilno proizvodnjo.
Razglas je prvotno podpisalo in ga naslovilo na avstrijsko javnost 184 osebnosti. Med njimi so znani publicisti in novinarji-, umetniki, visokošolski profesorji in drugi vzgojitelji, vodilni predstavniki raznih organizacij in ustanov, znanstveniki in različni javni delavci-. Po politični opredelitvi sega krog teh osebnosti od socialistov in komunistov do katoličanov in strankarsko nevezanih ljudi. Njim se je tekom „tedna razorožitve" in se jim bo še v bodoče pridružilo na tisoče drugih ljudi iz vseh predelov Avstrije, da skupno protestirajo proti blaznosti oboroževalne tekme ter manifestirajo zahtevo po razorožitvi in zmanjševanju napetosti v svetu - s cMjem, da bi človeštvo živelo v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, brez strahu pred novo uničujočo vojno, ki bi spričo današnjega stanja oborožitve brez dvoma pomenila konec človeškega rodu.
Tem protestom in zahtevam se zavestno in iskreno pridružujemo tudi koroški- Slovenci.
„Znamke miru"
Pred trideseti??!! /et; o/* dtte-PK OZN 24. o^to/?r<z 193 Ž je lzš/% prvg	Zdr%že?;1Z? ?:<2rodot7. Prv% /eta je OZN 1zddj;d% /%rt-
ne postne z?M7M^e Mwo sfoje??! sedeža v Nev Kor^M, od /etd /96# 1zZ?%j%jo ZTMTH^e OZN t%d1 v Žettevl, od /ft<x 1979 p% se je še D%-n%j t%d1 z Izdajanje??! /%st?:1Z? pošt?:;'/? z??%??:^ Kve/jav;'/ ^ot tretja pre-sto/?:1cg svetov?^ orga?:;zac;je.
Z?:a??:^e ZdrMŽe?:1Z? ?Mrodot? so v prave?w po?r:e?!a besede ??:ed-?:arod?:e.- v te^a trideset;/? /et je zwa??;&e OZN o Zdihovalo že več Z?ot 100 a??!et?!;^ov Iz več Z?ot 40 držav z vse/? ce/1?:, t;s^a/; pa so ji/? v več ^ot 00 država/?.
Z?:a??!^e Zdražen;/? TMrodov pa so predvse??! „z??a??:^e ???;ra", saj so po ??!Ot;v;'/? v ve/1^1 več;?:;' posveče?:e ??ajraz/;'č?;ejš;?7! o/d;^a??? čo-ja za ???;r?:o 1?! e??aZ:oprav?:o sožitje Tned /jad??:1 1?: narodi ne g/ede na /?arvo ^ože, jezl^ a/1 politično prepričanje. Ta^o so na znamka/? OZN predstavljene predvsem g/avne na/oge In dejavnosti ZdraženIZ? narodov, ^ot so Z?oj proti rasizma, /?oj prot; kolonializma, koj proti mamilom, Z?oj proti lakoti In za večji pride/ek krane, prizadevanja za večjo varnost v zračnem prometa, za raziskave In aporako veso/ja v miro/jakne namene, za čistejše oko/je, za enakopravnost ženske, za varnost In razvoj otroka Itd.
Tako Zdraženl narodi, ki so s svojo kogato dejavnostjo že zdavnaj postali sestavni de/ svetovnega po/ltlčnega 1?! gospodarskega atrT pa, svoje miro/jakno pos/anstvo že trideset /et demonstrirajo tadl z lastnimi poštnimi znamkami — z „znamkam1 mira".
Spomenik žrtvam fašizma je bit odkrit na Dunaju
Dunajski antifašisti so si že dolga leta prizadevali zato, da bi v dunajskem delavskem okraju Favorifen, ki je imel za časa nacizma veliko žrtev, postavili spomenik in se tako dostojno poklonili spominu vseh tistih, ki so v letih krivic in nasilja žrtvovali svoja življenja za zmago pravice, za svobodo in mirno sožitje med narodi. Prizadevanja so končno rodila uspeh in v soboto 24. oktobra so antifašistične organizacije, združene v kuratoriju za odkritje spomenika v spomin žrtvam fašizma na Dunaju, vabile na odkritje tamkajšnjega spominskega obeležja.
Ob spomeniku na Reumannplatzu so se zbrali številni zastopniki protifašističnih organizacij in ttreh državotvornih strank (SPU, OVP in KPA); prišli so mnogi bivši priporniki in borci proti fašizmu, med njimi je bila tudi delegacija Zveze koroških partizanov, ki jo je vodil predsednik Janez Wutte-Luc;
zastopana pa je bila tudi mlada ge* neracija, ki je pripravljena nadalje* vati boj proti vsem oblikam fašizma ?" nacionalizma.
To je prišlo do izraza tudi v besedah vseh govornikov, ki so zlasti poudari!'' da se je nevarnosti fašizma treba pr°* vočasno zoperstaviti; opozorili pa tudi na nevarno rovarjenje nemškona* cionalističnih krogov proti slovensk' manjšini na Koroškem.
Spomenik je odkrila ministrica Herta Firnberg, ki je v svojem govoru nagla* sila, da je protifašistični boj prava de* diščina preteklosti. Poleg sindikalnega pevskega zbora, ki je zapel neka) antifašističnih pesmi, je svečanost obogatil tudi znani igralec Fritz Muliar, K je prebral poslovilno pismo žrtve nacističnega nasilja.
Spomenik je v oskrbo in varstvo povzela dunajska mestna občina.
Obisk naših žena
NA KRAJU ŽALOSTNEGA SPOMtNA
Pred nedavnim je priredila Zveza slovenskih žena v Celovcu izlet v Slovenijo, kjer so obiskale Svetega Urha pri Ljubljani — zloglasno belogardistično postojanko, v kateri so na najbolj grozovit način mučili in pobijali pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja. Izleta se je kot gost udeležila tudi naša rojakinja Marica Arko-Cola, doma iz Rut nad Bača-mi in sedaj poročena v Trstu, ki nam je poslala naslednji zapis:
V četrtek 22. t. m. sem se kot gost Zveze slovenskih žena iz Celovca udeležila obiska griča Sv. Urha pri Ljubljani. Pot nas je vodila iz Celovca preko Ljubelja, Tržiča, Kranja proti Ljubljani. Vreme nam žal ni bilo posebno naklonjeno, vendar je izlet po-
tekel v povsem prijetnem in topld" vzdušju.	.
Cerkev Sv. Urha, ki je bila pf'^ mučenju in ubijanju slovenskih Ijua*! je sedaj krajevni muzej in levo a vhodnih vrat je v steni kamenita pl"' ščica, ki pouči obiskovalca, da cef' kev v najmračnejših dnevih naše zg"' dovine ni služila svojemu namen"' Le zunanji videz cerkve je ostal, ohra* njeni so tudi sledovi krogel v cerkv^' nem stolpu, spomin na vojna l?ta j žrtve ter trpljenje tistih, ki so bran'^ svojo zemljo in svoj narod in zanj žrtvovali svoje življenje, da bi iz n° či njihove smrti vzšlo sonce noveg" življenja. V njihov spomin se pne n" zvišanem prostoru nad cerkvijo sp" menik, ki naj nas vse, posebej p" ^ mladi rod spominja in opominja n" t?o, koliko krvi in trpljenja je bilo tre ba, da živimo danes v svobodi. Teg" bi se morali zavedati sleherni dan t
Družbeni p!an Stovenije za teto 1982
„neizprosno govori, da si ne moremo več detati utvar"
Večine nalog, kt jih je vseboval go-sp-odarski načrt za leto 1981, tako v Sloveniji kot tudi' v celotni Jugoslaviji predvidoma ne bodo uresničili v polni meri, predvsem pa bo plačilni' primanjkljaj države večji, kot so načrtovali. Zato bodo morali v prihodnjem letu še bolj omejevati uvoz in po drugi strani kolikor le mogoče pospešiti izvoz. To pomeni, da se bodo pogoji gospodarjenja še zaostrili, da bo razvoj še počasnejši in da bo za vse oblike porabe sorazmerno še manj denarja.
S temi ugotovitvami oziroma napovedmi začenja ljubljansko Delo svoje poročilo o seji izvršnega sveta SR Slovenije, na kateri so razpravljali- o izvajanju družbenega načrta za leto 1982, obenem pa ocenjevali tudi uresničevanje nalog, ki jih je predvideval načrt za leto 1981.
Vse kaže, da bodo v Sloveniji prvič po letu 1954, odkar statistično spremljajo gospodarska dogajanja, doživeli' tako imenovano ničelno rast: osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu, ki ga je obravnaval izvršni svet SR Slovenije, namreč predvideva, naj bi industrijska proizvodnja ostala na letošnji ravni, medtem ko naj bi se družbeni proizvod povečal le za 0,2 odstotka. Ker
bo morala Slovenija v prihodnjem letu svoj uvoz zmanjšati za nadaljnjih 10 odstotkov in obenem izvoz povečati za 6 odstotkov (kot ..prispevek" k zmanjšanju oz. odpravi vsejugoslovanskega plačilnega primanjklaja), bo seveda treba močno omejiti vse oblike porabe. Tako naj bi se po osnutku resolucije sredstva za naložbe realno zmanjšala za 6,5 odstotka; pri gospodarskih naložbah naj bi zmanjšanje znašalo 2,5 odstotka, pri naložbah za stanovanjsko gradnjo 5 odstotkov, pri negospodarskih naložbah pa celo 25 odstotkov.
Občutno zmanjšanje sredstev za investicije bo seveda imelo za posledico, da bo v prihodnjem letu možno odpreti le malo delovnih mest. Zaposlenost se bo predvidoma povečala le za 0,3 odstotka, kar pomeni, da se bo na novih in izpraznjenih delovnih mestih lahko zaposlilo le okoli 18.000 delavcev. Realni osebni dohodki naj bi ostali na letošnji ravni, medtem ko naj bi se cene povečale ze petino. Poleg tega ne izključujejo možnosti, da bi- se osebni dohodki - vsaj na določenih področjih — celo zmanjšali. Izvršni svet je pri tem zastopal mnenje, da je treba breme stabilizacije čim bolj pravično razporediti: „da je treba kakovostno, produktivno delo kar najbolje nagrajevati, po drugi strani pa tistim, ki delajo slabo, omejiti
socialne pravice in predvsem gotovost, da bodo na takšen nački še vedno lahko obdržali delovna mesta".
..Osnutek slovenske resolucije nam trdo, neizprosno govori, da si ne moremo več delati utvar," je rečeno v enem izmed komentarjev, ki so bili objavljeni v zvezi' z gospodarskimi' načrti za leto 1982. Komentatorji pri tem opozarjajo, da so v Sloveniji in sploh Jugoslaviji v minulem obdobju pogosto več porabili kot pridelali, to pa je privedlo do tega, da so dolgovi rasli. Sedaj bo treba ..pasove zategniti", kar pa vendar ni vzrok za črnoglednost. Čeprav bo gospodarstvo v prihodnjem letu stagniralo, so poudarili v izvršnem svetu SR Slovenije, se po drugi strani ponuja priložnost, da vendarle dosežejo tudi kakovostne premike. „Na vseh področjih je še veliko rezerv, ki bi' jih bilo moč izkoristiti, če bi bolje organizirali znanje in delo, predvsem pa gospodarili bolj odgovorno."
Ravno poudarek na večji odgovornosti pa daje gospodarskim načrtom za prihodnje leto tudi nove usmeritve in boljše izglede. Pri tem pa seveda poudarjajo potrebo, da bo stvari treba izpeljati zares dosledno, brezkompromisno — „v celoti v duhu resolucijskega teksta, četudi se bomo morda zato morali začasno marsičemu odpovedati ali celo boleče zarezati".
ljubosumno čuvati mir in kulturno su žitje, ne da bi se pri tem odreka pravicam narodnega razvoja in na rodne zavesti.
Po osnutkih akademskih kipafj" Karla Putriha in Zdenka Kalina t", arhitekta prof. Borisa Kobeta se na velikansko grobnico žrtev, oblikova no v tlakovanem krogu s premem dvajsetih metrov, dviga kamenit k^? der, ki predstavlja simbol trplje"! ljudstva med narodnoosvobdilno bo bo. Figurirane skupine v vdolbm odbitih vogalov predstavljajo taK ' begunce, mučence in ranjene bor ^ Iz še grobega kamna, v katerega J. delno še vklenjeno telo in posam"^ deti telesa, se dviga čudovita izk^. na podoba — porajajoča se svobo Nad tem belim kvadrom pa se o ražajo v zraku iz brona vlite P°L ve ob sprejemu osvoboditeljev: denič, ki visoko vihti zastavo s P terokrako zvezdo, ter mati, ki n malčka borcu nasproti.	^
Okoli spomenika je gozd, tm. ^ teman, ki bi vedel toliko povedat'^ tem delu težko preizkušene slovens domovine.	. up
Naša vrnitev s tega zgodovtns tako resnega kraja je potekala ^ čanem, a tudi prijetnem vzdušju, veda na tem obisku v matični don vini nismo pozabili na našo Kora^ in vračale smo se z N'mav čriz ^ ro .. . in s Čej so tiste stezd;ce . '' na ustnicah in še bolj v srcih.
Drago Druškovič v svojih slikah razkriva nevidno resničnost
Po razstavah v Grazu, Salzburgu in Slovenjem Gradcu, se mladi koroški slikar Drago Druškovič zdaj predstavlja tudi v Celovcu. Svojih 34 slik, nastalih v zadnjih treh letih, ima na ogled v domu umetnikov. Otvoritev je bila prejšnji torek, le-tej pa je prisostvovalo razveseljivo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti, med njimi konzul SFRJ v Celovcu Alfons Naberžnik, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, vodja manjšinskega oddelka kulturnega referata pri koroški deželni vladi, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik in mnogo slovenskih rojakov s Koroške in Slovenije, videli pa mo tudi umetnika Valentina Omana in Gustava Januša. Razstavo je odprl predsednik koroškega umetnostnega društva Adolf Scherer, ki je ob tej priložnosti izrazil svoje zadovoljstvo, da pri razstavi gre za dela mladega umetnika z izredno ustvarjalnim zanosom. Scherer tudi ni prikrival, da je umetnik slovenskega porekla. Seveda tega tudi avtor ni zatajil, saj je navzoče nagovoril tudi v materinem jeziku.
In kakšen je umetniški svet Draga Druškoviča? To je povsem abstrakten umetnikov svet, ki ga avtor na tej razstavi predstavlja s slikami na steklo. Opazovalec kmalu spozna, da pri delih gre za intenzivno in prepričevalno umetnikovo govorico s katero na svoj izvirni način upodablja „Svet neke nevidne resničnosti", kakor umetnik sam zatrjuje. Druškovič jc namreč mnenja, da razen sveta, ki ga vidimo, obstaja tudi svet, ki ga s čutom in očesom ne zaznavamo, da pa izven tega obstaja neskončno veliko svetov in da nam prav umetnost omogoča spoznavati in graditi mostove v širše dimenzije in z njimi tudi komunicirati. Ta umetnikova razlaga neveščemu opazovalcu njegovih stvaritev gotovo pcmaga k lažjemu razumevanju umetnikovega vizualnega sporočila. Ob slikah Draga
Druškoviča dejansko nastane občutek, da njegove slike razkrivajo novo razsežnost umetniške fantazije, ki v prikazanih podobah dobivajo resničnost. Kljub temu umetnik ne zahteva absolutne fiksacije njegovih posameznih motivov, vsaj v tej razstavi ne, ko gledalca, sicer z eno in isto tehniko, a z vsakim delom posebej popelje v nove, čestokrat povsem nasprotujoče si svetove. Kljub temu razstava de-
luje kot zaokrožena celota in obiskovalcu zapušča močan vtis, tudi še dolgo potem, ko je zapustil razstavne prostore. Prav v tem pa se tudi odraža močna umetnikova govorica, pri čemer seveda intenzivni barvni kontrasti prispevajo svoje.
Umetnik Drago Druškovič odkrito priznava, da se ob kreiranju svojih motivov uči pri otrocih, ki so že po naravi nadarjeni oblikovalci iskrenega in nepokvarjenega sveta. In prav ta iskrenost govori tudi iz slik Draga Druškoviča. In to ga dela tudi za izvirnega in doslednega kronista svetov, ki so nam zastrti s pajčolani temne resničnosti življenja, polnega krutega dejstva, da se vse preveč pehamo samo za tistim vidnim, ki nam jemlje čas za doživljanje lepote. Še sama ta ugotovitev dovoljuje, da priporočimo prestopiti prag doma umetnikov in vsaj za nekaj trenutkov pogledati razstavo Draga Druškoviča in pozabiti vsakdanjost.
Tudi ietos prireditve ob avstrijskem
državnem prazniku
„Dober večer sosed!", je tudi letos bilo geslo prireditev, katere so slovenska krajevna prosvetna društva priredila ob avstrijskem državnem prazniku. To je biio pretekio soboto in nedeijo na Radišah, v Šentjanžu v Rožu, v Dobrii vasi in v Žeiezni Kapii. Naj že uvodoma bagiasimo, da so vse prireditve biie organizacijsko dobro pripravijene jn tudi dobro obiskane. Tudi kar zadeva prisotnosti zastopnikov javnega živijenja moramo zapisati, da so tem prireditvam daii močan Poudarek, saj so ie-te med drugimi obiskati predsednik koroškega deželnega zbora Guttenbrunner, rektor ceiovške univerze univ, prof, dr. Hodi, konzuia generainega konzuiata SFRJ v Ceiovcu Naberžnik jn Šandor, avstrijski konzui v Ljubijani Štern, župani z občinskimi odborniki, zastopniki siovenskih kuiturnih in poiitičnih organizacij na Koroškem, predstavniki cerkve in drugi.______________________________
venci vedno pripravljeni k sodelovanju z večinskim narodom na vsaki ravni, vendar ob enakopravnem upoštevanju slovenskega jezika in kulture.
Najuglednejši govornik prireditev ob državnem prazniku je bil predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, ki' je kot tak nastopil v Železni Kapli. Guttenbrunner je v svojem slavnostnem govoru orisal zgodovino nastanka nove avstrijske državne tvoranosti, njeno samostojnost in ugled, ki jo je s svojo nevtralno politiko v zadnjem črtrtstoletju dobila v svetu. S
Zaključno lahko ugotovimo, da so slovenska prosvetna društva s temi prireditvami, katere je skupno obiskalo okoli 800 ljudi, pokazala pripravljenost za sožitje obeh narodov v deželi in kako si predstavljamo enakopravnost in razumevanje s strani večinskega naroda.
Šentjanžu v Rožu so nastopili tamburaši domačega SPD, AGV Har-monie, cerkveni pevski zbor in domači besedni ustvarjalci Turk Joži, Pscheider Marija in Pečnik Miha.
Če smo uvodoma zapisali', da so na prireditvah govorili tudi predstavniki občin, potem to velja za Dobrlo vas, kjer je kot pokrovitelj prireditve govoril župan Adolf Hafner v obeh deželnih jezikih, medtem ko je besede pozdrava povedal predsednik Tine Wastl, povezavo sporeda pa je opravil dr. Re-ginald Vospernik. Tudi v Šentjanžu v Rožu je spregovoril župan direktor Otmar Baurecht v obeh deželnih jezikih, občinstvo in goste pa je pozdravil Hanzej VVeiss, ki je tudi obrazložil pomen in namen prireditve ob avstrijskem državnem prazniku.
Na teh prireditvah so poleg domačih zborov in ansamblov sodelovali tudi pevski zbori večinskega haroda. Tako so naša društva tudi Praktično demonstrirala kako si stavljajo enakopravno sožitje med obema narodoma v deželi. Prav 26. oktober, ko Avstrija praznuje državni praznik, torej dan, ko so našo deželo zapustile čete zasedbenih S'! in ko je država sklenila, da bo krenila na pot nevtralnosti. Kot zna-"o, se je to zgodilo leta 1955, ko ie Avstrija podpisala državno po-9odbo in s tem dosegla svojo samostojnost. Tedaj pa je v pogodbi bil sprejet tudi člen 7, ki naši narodni skupnosti zagotavlja enakopravnost in vsestranski razvoj. Zato so prav ob državnem prazniku predstavniki naših društev upravičeno Pokazali na dejstvo, da člen 7 državne pogodbe še vedno ni Izpolnjen. Tako je predsednik SPD „Ra-diše" Ludwig Ogris med drugim jasno povedal, da smo sicer kot
tem v zvezi je omenil tudi nacio-otroci slovenskih staršev in to v nalno identiteto, ki je za sleherni hiši, katero povsem vzdržujejo iz narod nujno potrebna. Govornik se davkov vseh prebivalcev — tudi je nato bavil tudi z manjšinsko pro-slovenskih. Tako početje, je menil blematiko na Koroškem in priznal,
^'edzednik koroškega deželnega zbora tozef Guttenbrunner
!jddje vsi enaki, vendar se Slovenci Pa Koroškem razlikujemo v tem, da Se moramo stalno boriti za naš narodni obstoj in za svojo materino besedo, za obstoj slovenske kul-bme. v nemškem delu svojega govora pa je še posebej omenil veli-^ovški primer, ko so preprečili, da bi v tamošnji mestni hiši nastopili
De! občin!tva v Železni Kapli
Ogris, mora obsoditi vsak miroljuben človek, saj v takšnih razmerah ne moremo govoriti o enakopravnosti in končno naglasil, da so takšne prireditve, na katerih kažemo dobro voljo, potrebne in koristne, ker prispevajo k boljšemu razumevanju med obema narodoma.
Tudi predsednik SPD „Zarja" v Železni Kapli Miha Travnik je v svojem pozdravnem govoru opozoril, da koroški Slovenci z vso upravičenostjo praznujemo avstrijski državni praznik, ker je prav naša narodna skupnost doprinesla veliko žrtve v boju proti fašizmu in s tem k osvoboditvi in nastanku neodvisne Avstrije. Miha Travnik je v svojih izvajanjih posebej naglasil, da moramo prav ob državnem prazniku opozoriti, da člen 7 državne pogodbe še ni izpolnjen in da je 26. oktober pravi trenutek, da na to opozorimo. Govornik se je ob tej priložnosti še zahvalil bivšemu ka-pelškemu županu Josefu Lubasu, ki je občino vodil več desetletij in ki se je vedno zavzemal in skušal v občinskem merilu vzpostaviti dobre odnose med obema narodoma, kar mu je v gotovih primerih tudi uspelo. Predsednik „Zarje" je nato še izjavil, da smo koroški Slo-
da je to zelo občutljiva zadeva, saj
gre za ohranitev slovenske narodne skupnosti, ki se upravičeno bori za obstoj In za uveljavitev njenih pravic. Guttenbrunner je povedal, da zakon o manjšinah ni najboljša rešitev in da tako kot v drugih vprašanjih tudi v manjšinskem vprašanju nikoli ne moremo govoriti o neki dokončni rešitvi. S tem pa je predsednik koroškega deželnega zbora potrdil, da manjšinska politi-
Tamburažki zbor SPD Šentjanž
***Hani pev:ki zbor SPD ..Srce" v Dobrii vati
ka kot jo prakticirajo koroške stranke, zastopane v deželnem zboru ne more biti v zadovoljstvo prizadete manjšine.
Poleg mešanega in moškega pevskega zbora SPD „Zarja" so v Železni Kapli sodelovali še mešani zbor iz Ledenic, ki je poleg nemških zapel tudi slovensko pesem in zato bil nagrajen z navdušenim aplavzom. Nadalje so nastopali še moški zbor SPD „ Kočna" iz Sveč, mešani zbor MGV Železna Kapla in moški zbor SPD „Trta" iz Zitare vasi. Tudi na Radišah so imeli goste in sicer mešani zbor iz Grebi-nja, zbor Sangerrunde iz Žrelca in pisatelja VValterja Preballa in Janka Messnerja, medtem ko so domače društvo zastopali moški in mešani zbor ter Radiškl fantje. V
V Dobrii vasi so kot gostje sode- Upajmo, da bo vzajemnost, ki lovali kvartet iz Šentruperta, moški je vladala na prireditvah ob avstrij-zbor „Franc Leder Lesičjak" iz skem državnem prazniku v kultur-Globasnice in mešani zbor doma- nih dvoranah .našla zgled tudi v čega društva SPD „Srce".	vsakdanjem življenju južne Koroške.
Mežani pevzki zbor iz Grebinja
)Z PROGRAMA SKUPNOST) JUŽNOKOROŠKtH KMETOV:
Tudi v kmetijski zbornici za narodno enakopravnost
Skupnost južnokoroških kmetov v svojem programu zavzame sta-tišče tudi do vpašanja zdravstvenega in sociainega zavarovanja ter narodnostne enakopravnosti v okviru koroške kmetijske zbornice. V programu se giasi:
Pri zdravstvenem in sociainem zavarovanju se zavzemamo za:
# Ukinitev dosedanjega 20 "/o samoprispevka in obstoječih gmotnih storitev pri zdravljenju. 100 °/o-no kritje vseh stroškov za zdravljenje s strani kmečke-bolniške blagajne.
^ Sleherna izplačana kmečka pokojnina se mora zvišati vsaj na eksistenčni minimum. Krajšanje naj se izvede šele tedaj, če ima prežitkar zapisanih več kot 2 ha.
# Mali in gorski kmetje, ki so zaposleni izven kmetijstva naj se oprostijo plačevanja prispevka kmečki bolniški blagajni.
Tudi v koroški kmetijski zbornici narodna enakopravnost
Skupnost južnokoroških kmetov se poleg ostalega bori kot demokratična volilna skupnost tudi za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju, torej tudi v koroški kmetijski
Kandidati 8JK za voiitve v kmet. zbornico
Grainer Raimund
Vodi kmetijo staršev v Podrojah. južno od Globasnice, ob poti', ki vodi proti Lužam. Bavi se predvsem z govedorejo in rejo prašičev. Grei-nerjevi so včlanjeni v pliberški kro-
Naj v tej zvezi še kratko nakažemo razvoj, ki je privedel do zgoraj omenjenega sklepa ZSO o podpiranju revije Mladje.
Ko se je Mladje zaradi finančnih, pa tudi drugih težav znašlo v položaju, da je njegov prejšnji urednik Florjan Lipuš s „črnim Mladjem" napovedal ukinitev revije, so se nekateri sodelavci povezali v Interesno skupnost za ohranitev Mladja ter poskrbeli za izid nove številke revije. ZSO in SPZ sta potem člane te interesne skupnosti povabila na razgovor, ki je bil 24. 8. 1981. Ob tej priložnosti sta obe naši organizaciji izrazili načelno pripravljenost podpreti prizadevanja mladjevcev, katerim pa sta posredovali tudi že konkretne predloge, kako bi bilo mogoče zagotoviti neovirano nadaljnje izhajanje Mladja. Tako je bila predvsem narejena tudi ponudba, da bi vso tehnično in finančno skrb za Mladje prevzela Založniš-niški odber pa bi imel na skrbi le ka in tiskarska družba Drava, ured-vsebino revije — in to brez vsakega vmešavanja ali omejevanja, kot je bilo na pogovoru izrecno poudarjeno. V okviru te ponudbe je ZSO zagotovila denarno podporo v višini stroškov ene številke v letu, pod pogojem, da bi mladjevci v letu izdali najmanj
žek za rejo prašičev, ki šteje danes 45 članov. Približno polovica posestva so travniki, na ostali površini pa pridelujejo žito. Raimund Greiner, katerega trije otroci obiskujejo slovensko gimnazijo, pa je zaposlen že 16 let tudi kot kontrolor pri kontrolnem društvu za pospeševanje živinoreje.
Raimund Greiner kandidira na 7. mestu Skupnosti južnokoroških kmetov.
Tschertou Lovrenc
Tschertou Lovrenc je gorski kmet v Slovenjem Plajberku, v občini Borovlje. Svoje kmetije zaradi velike strmine ne more obdelovati docela s stroji. Težko ročno delo je na gorski kmetiji še danes na dnevnem redu. V počitnicah mora prijeti vsa družina za delo, da se pokosijo hribi in se spravi seno. Lovrenc Tschertou je prisiljen, da hodi kot gozdni delavec vsak dan na de-
štiri številke revije. Medtem ko je SPZ izrazila pripravljenost, da prevzame naročila revije za včlanjena društva oz. društvene knjižnice, sodelavce Mladja pa je povabila k sooblikovanju raznih kulturnih prireditev in proslav.
Na te predloge in ponudbe je Interesna skupnost za ohranitev Mladja odgovorila dne 6. 10. 1981 ter sporočila, da pripravljenost obeh organizacij pozitivno sprejema, vendar pa se za konkretno obliko ponujene materialne pomoči (da bi izdajanje in zalaganje revije prevzela založba Drava) „tudi po ponovnem in temeljitem razmišljanju nismo mogli ogreti". Mladjevci so se — kakor so pisali — odločili za samoupravljanje Mladja, ker menijo, „da samo neodvisna revija lahko idejno raste in uspeva v našem mnogokrat le nekulturnem kulturnem prostoru". Obenem so ZSO prosili, da uresniči svojo načelno pripravljenost ter prispeva denarno podporo v višini stroškov za eno številko v letu. Svojo odločitev je Interesna skupnost za ohranitev Mladja podkrepila s prepričanjem, da je ta rešitev politično boljša tako za Mladje kakor za ZSO — „upošte-va namreč načela neodvisnosti, nad-strankarstva in frontovstva ali bolje rečeno akcijske enotnosti".
zbornici. Znano je, da do sedaj našemu zastopniku ni bilo dovoljeno spregovoriti v svoji slovenski materinščini.
Prav tako glasilo zbornice ne objavlja slovenskih člankov in le zelo redko poroča o dogodkih med koroškimi slovenskimi kmeti.
Zahtevamo:
#	da se prizna slovenščina kot uradni jezik v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe tudi v koroški kmetijski zbornici ter na sejah njenih odborov;
#	da postane glasilo zbornice „Karntner Bauer" tudi organ slovenskih kmetov na Koroškem: zato mora biti dvojezično.
3 da se podpirajo iz pristojbine, ki jo pridno plačujejo tudi slovenski kmetje, tudi slovenske mladinske organizacije, ki združujejo podeželsko mladino, ne le nemška „Landjugend" ter
^ da obvladajo in uporabljajo tzv. pospeševalci v dvojezičnih predelih Koroške v odnosu s prebivalstvom tudi slovenščino.
lo. Sama kmetija ne donaša dovolj prislužka.
Zapostavljenost gorskih kmetov pri nabavi strojev, ki so v primerjavi s tehnologijo za ravnino zelo dragi in niso preveč zmogljivi, ga močno obremenjuje. Tudi z infrastrukturo ni zadovoljen; težave in dolge dovozne poti delajo velike preglavice vsem gorskim kmetom. Njih vzdrževanje je drago in država ne daje dosti podpor.
Lovrenc Tschertou kandidira za volitve v kmetijsko zbornico na 8. mestu Skupnosti južnokoroških kmetov.
Božič Franc
Pred dvemi leti je prevzel očetovo kmetijo, osredotočil se je predvsem na proizvodnjo mleka in govedorejo. Oddaja mlekarni mleko visoke kvalitete, bremeni ga pa kontigentiranje mleka. Svoj kontin-
gent je skušal zvišati ob prevzemu kmetije, kar mu pa niso odobrili. Zato je za odpravo kontingentira-nja, ker kmetu na ta način odtegnejo toliko, da se mu skoraj ne splača več oddajati mleka, to občuti predvsem mali kmet. Včlanil se je v združenje za rejo živine, ki mu garantira višjo ceno pri odkupu živine. Kmetijo, na kateri pomaga-
interesna skupnost Miadja
pozdravna podporo s strani ZSO
Interesna skupnost Mladja nam je poslala naslednjo izjavo s prošnjo, da jo objavimo v našem listu:
Dne 13. 10. 1981 je Zveza slovenskih organizacij sklenila finančno podpirati revijo Mladje v višini stroškov za eno številko letno. Interesna skupnost za ohranitev Mladja pozdravlja to odločitev in jo pojmuje kot pozitiven korak naprej v smer rešitve finančnih problemov revije. Hkrati pa upa Interesna skupnost, da je odločitev ZSO neke vrste signal za druge slovenske organizacije, ki so razvoj okoli Mladja doslej le rezervirano opazovale, ne da bi se vključile v akcijo za ohranitev revije. Izdajatelji Mladja poudarjajo, da želijo sodelovati z vsemi organizacijami, ustanovami in posamezniki, ki jim je do razvoja in rasti edine slovenske kulturne revije na Koroškem. Njihov odnos do slovenske kulture na Koroškem bo treba meriti tudi na idejnih in materialnih prispevkih, ki so jih pripravljeni dati za produktivno sodelovanje z Mladjem.	Za Interesno skupnost Mladja:
Maja Haderlap, Jani Oswa!d, Olga Vouk
KOROŠK! PARTiZANSKi PEVSKi ZBOR vabi
ob prvi obietnici svojega obstoja in uspešnega deiovanja na
koncert partizanske in deiavske pesmi
ki bo v nedeijo 8. novembra 1981 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Na koncertu bo sodeiovai tudi moški pevski zbor „Janko Vin-cenc-Harkov" iz Radeij ob Dravi.
Oba zbora vodi prof. Branko Čepin.
Vsi prisrčno vabi jeni!
2. srečanje tamburaških skupin Siovenije
V nedeijo 25. oktobra je Mio v Cirkovcah pri Ptuju 2. srečanje tamburaških orkestrov Siovenije, ki ga je prirediio PD Cirkovce pod okri-ijem „Zveze kuiturnih organizacij Siovenije". izmed 48 zeio aktivnih skupin, ki deiujejo širom Siovenije, se je pomeriio v nekakšnem finaiu 10 orkestrov iz raziičnih siovenskih krajev, medtem ko so zamejsko Siovence iz Koroške zastopati tamburaši SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč. Dobro obiskana dvorana v Cirkovcah je pričata o veiikem zanimanju tamkajšnjega prebivaistva in gostov iz drugih krajev za giasbeno ustvarjainost te vrste.
Že sama izbira komadov, ki so jih igrale posamezne skupine, ni le zrcalila pestrost matične domovine, njenih prelepih krajev, njenih ljudi in njene slavne zgodovine marveč je zajela tudi klasične skladbe, svetovno-znanih komponistov. Naravnost presenetljivo je bilo na primer slišati „Sanjarjenje" Roberta Schumanna na teh, vendarle preprostih instrumentih; a tako z občutkom podano, da bi ob nekaj domišljiji imel vtis poslušati izvajanje simfoničnega orkestra. Kako se iščejo vedno spet nove poti tambu-raške glasbe, so predstavili nekateri ansambli z vključevanjem dodatnih instrumentov, kot na primer: harmoniko, violino, melodiko in flavto. Zanimivi so ti poizkusi in vsekakor uspešni, saj se omenjena glasbila ob ustrezni priredbi skladbe zelo harmonično ujemajo z ostalim orkestrom. Neke vrste originalnost so predstavljali tudi Ločani s skladbo „Fa!a" v priredbi Damira Zajca v kateri so združili instrumentalno in vokalno komponento ter z izvedbo želi veliko odobravanja. Tako ni bila ta revija tamburaških orkestrov v prvi vrsti le neko tekmovanje za čimboljše ocene, temveč je bila zgovoren odsev nad-
povprečne kvalitete in visokega nivoja tamburaške glasbe. Pokazala je enkrat več, da tamburica ni le preprost instrument, namenjen za izvajanj preprostih skladbic in domačih viz* ampak, da je z temeljitim vadenjent brez dvoma sposobna tudi za zelo zahtevno klasično glasbo.
Na koncu je predsednik „Zveze kulturnih organizacij Ptuj" tov. Stan^ Stanič opozoril na razveseljivo dejstvo tako močnega razmaha te gl^l bene dejavnosti v zadnjih letih, k' ima svoje vzroke prav v tem, ker tz vrsta glasbe nekako najbolj odgovarja našemu človeku in mu je tudi najbolj dostopna. Izrekel je zahvalo vsem nastopajočim, zaželel jim čimvet uspeha pri nadaljnjem delu in konca* z upanjem na skorajšnje veselo svidenje.
Bogati na novih izkušnjah in polt' lepih vtisov smo se vračali skozi je* senski večer na Koroško. Jožko HudL podpredsednik SPZ, ki nas je spremljal, nas je na povratku seznanjal % znamenitostmi teh krajev, nam P"' vedal vtise srečanja in bil poln p"' hvale nad našimi neumornimi tambu,' raši. Zato pridno naprej po tej pot'' mladi umetniki iz Loč!	F. č-
Borštnikovo srečanje - največja gledališka prireditev Slovenije
V sredo 21. oktobra se je v Mariboru pričelo tradicionalno 16. Borštnikovo srečanje. Pričeli so ga s sejo skupščine Borštnikovega srečanja na kateri so podelili zaslužnim gledališkem akterjem listine, značke in plakete. Ta svečanost se je odvijala ob navzočnosti vodilnih družbeno političnih delavcev SRS in mariborske občine ter iz zamejstva. Ob tej priložnosti so v avli SNG Maribor odkrili tudi doprsni kip pokojni igralki Savi Severjevi ter odprli razstavo slovenskega gledališča v času NOB.
Letošnje Borštnikovo srečanje je otvoril ansambel SNG Maribor s Pirandellovo igro Nocoj bomo improvizirali'. Poslej pa so se dan za dnem vrstile številne predstave po vsej vzhodni Sloveniji. Tako je oz. bo na desettisoče ljubiteljev imelo priložnost videti skupno kar 142 prireditev, od tega 22 najboljših
ta tudi oba starša, podpira s stroj} globaška zadruga.
Božic Franc, ki je eden redkih mladih kmetov v Metlovi, kandidira pri volitvah v kmetijsko zbornico na 9. mestu Skupnosti južnokoroških kmetov.
predstav slovenskih poklicnih gledališč. Predstave potekajo v 40 krajih, mestih, šolah, delovnih organizacijah, bolnišnicah in celo na kmetijah. S tem bodo dejansko spe* povsem dosegli namen te velita gledališke prireditve, namreč, da gledališče pride do gledalca.
Na Borštnikovem srečanju sodelujejo vsa slovenska poklicna, P°' poklicna in amaterska gledališči od Trsta, Ljubljane, Celovca °° Maribora. Koroško bo na tej pd^ ditvi' zastopala skupina Mladje sle venske gimnazije v Celovcu z i9^° Miroslava Košute Štirje fantje m** zikantje. Ob tej priložnosti obZi lujemo, da v okviru Borštnikove*) srečanja ne pride do kakšnega 9° stovanja tudi na Koroškem, kot I to svojčas že prakticirala Slove" ska prosvetna zveza.
je posvečeno 40-letnici OsvoboC^ ne fronte slovenskega naroda vstaje jugoslovanskih narodov 150-letnici' rojstva Frana Levsti Pokrovitelj letošnjega Borštnike^ ga srečanja pa je tovarna vozi, ^ toplotne tehnike „Boris Kidrič Mariboru.
Letošnje Borštnikovo srečanje P^ pomembno tudi zaradi tega, k
POLOŽAJ ŽENSK V DANAŠNJEM SVETU
Za enakopravnost žensk
predvsem tudi na delovnem mestu
Na svetovnem kongresu žensk v Pragi (giej poročiio v SV dne 23. 10. 1981) sem 'meia možnost, da se v komisiji „Ženska in deio, vkijučno ženska na podeželju" seznanim s poiožajem žensk vseh ceiin sveta. Giavna tematika komisije, ki jo je izvrstno vodiia indijka Krishan Parvati, je biia borba žensk za uveijavitev načei kot so: enake Piače za enakovredno deio, enaki deiovni pogoji, ukrepi zaščite materinstva, izboijšava delovnih pogojev, odprava stereotipnih pogiedov na spoine raziike v zvezi z izvajanjem pokiica itd.
s. Vedno več žensk zapušča ozke okvire družne in se vključuje v deiovni proces. Po cenitvah Mednarodne organizacije deia je danes na svetu 575,7 miiijona žensk zaposlenih, to jn za 231 milijonov več kot v ietu 1950. V Jtu t95o je znašai deiež žensk 31,3 "/o vseh eiovnih sil, 25 iet pozneje se je deiež zvišat na
35 "/o.	,
Kot posebno nezadovoijivo je predsednica komisije označila položaj ženske v kapitalističnih državah in v deželah v razvoju, kjer pra-''ce žensk v delovnem procesu niso zagotovile in kjer so ženske prve žrtve brezposelnosti. Temu nasproti je postavila položaj žen-yte v socialističnih deželah, češ, da v le-teh . nske uživajo „pcpolno" enakopravnost. To ^ Poudarjala tudi večina žensk iz socialističnih dežel.
Meni osebno se zdi takšna ugotovitev le nekoliko preveč poenostavljena in gotovo ni od-nz stvarnega položaja. Ne dvomim, da ženke ne uživajo popolne formalnopravne enakopravnosti. To je povsem jasno in to doka-knjejo tudi razne uradne statistike. Tako so
ženske bolj zastopane v delovnem procesu, se 7 vnčji meri usmerjajo v t. i. „moške" ponče in tudi v večji meri zasedajo višje funk-*h.Je, kct pa to velja za ženske v kapitalistič-'h deželah oz. deželah v razvoju. Socialistične dežele so na takšen razvoj posebno ponosne 'n brez dvoma jim je tudi veliko uspelo. Toda "* tudi v socialističnih deželah ne moremo govoriti o t. i. ,.popolni enakopravnosti". Moški 'Srajo še vedno na skoraj vseh področjih javnega, družbenega in političnega življenja pc-\sem dominantno vlogo in so v vodilnih po-'Cijah nadpovprečno zastopani. Zanima me ^di število moških, ki se usmerjajo v t. i. ti-P'cnen tradicionalne „ženske" poklice. Socialnem je sicer ustvaril pogoje, ki omogočajo
ženski enakopravno udejstvovanje na vseh področjih javnega življenja, gotovo pa mu še ni uspelo podreti vladajoče patriarhalne strukture v teh deželah in. s tem povezano obstoječo močno neenakost med spoloma, predsodke, zastarele tradicionalne poglede na vlogo ženske itd. To bi morala biti tudi ena bistvenih nalog socialističnih dežel za dosego „popolne" enakopravnosti žensk.
Ugotovila sem tudi, da se ženske iz dežel v razvoju neštetokrat veliko bolj odločno in bolj ostro borijo za „ma!o več pravic" kot ženske v razvitih industrijskih deželah. Borba za enakopravnost, prav posebno pa vtačin te borbe, se v teh dveh ..svetovih" bistveno razlikujeta. Zakaj? Če primerjamo položaj žensk v visoko industrializiranih deželah s položajem žensk v razvojnih deželah, kjer vladajo lakota, brezposelnost, nepismenost in velikokrat tudi še diktatura, je to povsem jasno. Ženske v teh deželah se v prvi vrsti ne borijo za svoje lastne pravice, ampak za osnovne življenjske pravice svoje družine, svojega naroda. Tudi tukaj bodo morale biti ženske pozorne, da ne bodo ene in njihove človečanske pravice ostale ob strani tudi tedaj, če se bodo znašle v sistemu demokracije, v katero postavljajo ravno ženske iz dežel v razvoju največje upanje. Zgodovina je polna žalostnih primerov.
Za ilustracijo bi navedla nekaj značilnih konkretnih primerov:
INDIJA: V Indiji ženske ne uživajo nobenih pravic. 87 "/o žensk je zaposlenih v kmetijstvu, kjer delajo pod najtežjimi pogoji na riževih in tobačnih plantažah. V zadnjem času se delo na plantažah vedno bolj mehanizira, kar ima za posledico številno brezposelnost žensk. Po uradnih statistikah je danes v Indiji okrog 2 milijona brezposelnih žensk, leta 1979 jih jc bilo še en milijon. Posledica tega je tudi, da

++*
se veliko deklet prodaja v bordele. Važen pogoj za spremenitev tega stanja vidijo predstavnice Indije v prvi vrsti v odstranitvi nepismenosti (samo 18 "/o žensk v Indiji zna brati in pisati). Ob teh ugotovitvah pa beležijo predstavnice Indije vedno večjo udeležbo žensk v emancipacijskih gibanjih, v borbi proti zatiranju in neenakosti, ki polagoma vodijo do odstranitve fevdalnih struktur.
MEHIKA: Predstavnica Mehike je govorila o posebno nezadovoljivem stanju žensk na podeželju. „Naši kmetje živijo v revščini in analfabetizmu, brez zdravniške oskrbe. Ženska je zelo važna delovna sila. Če se njeno delo na polju konča, se po njeni vrnitvi v dom začne njeno nadaljnje delo do trenutka, ko od vsega truda in napornega dela zaspi". Velik poudarek je dala borbi proti alkoholizmu, kateremu so naklonjeni predvsem m'oški, ki iščejo izhod iz nezadovoljivega položaja, pod katerim še prav posebno trpijo ženske. Vsi pozivi ženskih organizacij po omejitvi prodaje alkoholnih pijač, po večji skrbi za graditev otroških igrišč in po boljših možnostih oblikovanja prostega časa so ostali brez odmeva.
Z!MBABWE: Afriška država Zimbabwe se je šele pred dvema letoma osvobodila izpod Smithovega rasističnega režima. Po dosegi neodvisnosti dežele so v ustavi zagotovljene ženski vse pravice in prepovedane vse oblike diskriminacije. Kljub temu je še veliko ovir, kot n. pr. premagovanje starih predsodkov in tradicij. Ženske morajo še vedno nositi pajčolan in če vedno prevladuje mnenje, da je mesto žensk v hiši. Le malo podjetij je pripravljenih zaposliti tudi ženske, kar je seveda tudi posledica dolgoletnega kolonialnega in zatiralnega režima. Predstavnica žensk Zimbabweja je pozivala OZN, mednarodne organizacije in vse navzoče, da jih podprejo v njihovi borbi za enakopravnost.
ČILE: Predstavnice čilenskih žensk so prišle ilegalno iz svoje dežele in opisale nedostojne razmere pod fašistično diktaturo Pinocheta. Medtem ko se je mala skupinica ljudi preobilno obogatila, živi večina ljudi v bedi in revščini. Vsak dan se kršijo človeške pravice. Ženske se borijo skupno s sindikati proti diktaturi in žrtvujejo pri tem svoje življenje. Dnevno mučijo, ubijajo in zapirajo režimu nasprotujoče ljudi. Predstavnice iz Čila so odločno zahtevale padec Pinocheta in pri tem izrazile: „Pri-
pravljene smo našo svobodo plačati z življenjem."
NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA:
V NDR so po mnenju njene pred::avnice izpolnjeni vsi cilji desetletja žensk OZN. Na podlrgi raznih statističnih podatkov je dokazala, da je enakopravnost na vseh področjih delovnega življenja popolnoma zagotovljena.
BOLGARIJA: Tudi v Bolgariji vlada popolna enakopravnost. Predstavnica bolgarskih žensk ,e menila, da zaposlitev ženske ni le pogoj za gospodarsko neodvisnost, ampak tudi nujno t duhovnega razvoja. Neprestano se razširjajo raznovrstne oblike podpore ženskam — kot n. pr. predšolske ustanove, pralnice itd.
ŠVICA: V Švici se je 14. junija t. 1. udeležilo 33,5 "/o volilnih upravičencev glasovanja o enakih pravicah za ženske in moške. Ta zakonski osnutek je potrdilo 60 "/c< volilcev. Kljub temu obstojajo še bistvene razlike, n. pr. pri plačah. V kemični industriji so se razlikovale plače žensk in moških še do leta 1980 za 8 °/w. Danes se razlikujejo še vedno za 5 "/o, je nakazala predstavnica švicarskih žensk.

'++++*+
FRAN LEVSTIK:	3
Deseti brat
^ O zakaj pač je zlata zora naših dni tako zelo kratka! a vendar vsak veljaven mladenič željno hrepeni po J^da polni moški dobi. Ko bi vedel, kaj ga v njej pričanje, nikdar se je ne bi tako veselil, prosil bi, naj se davijo ure cvetnega življenja, kakor je bil Jozva nekdaj n^ce ustavil na nebu, da bi morju ne pripovedovalo sra-^°te zmaganih bratov; znal bi, da se veselo ozira mož , ^ata za seboj, ki bi se vanja tako rad povrni), in da se **oji bodočih dni, o katerih govori pismo: „Nismo mi počelu." Prijatelji, ki sem z vami trpel in veselil se, prepeval kozarce prazni'!, kje ste? Ljubili smo se bolj nego rojeni rMje. In zdaj? Le redko se kdo oglasi, le časi katerega rečam samotnega na cesti bridkega življenja, vzdihujoče-
ga
Pod bremenom grenkih skrbi. Po vseh deželah široke
^dilje ste razkropljeni, dragi bratje! Marsikdo naše nekda-ls vesele tovarišije bi dal rad sam Bog ve kaj, da bi . ^ zopet kje mogli sniti, kakor smo bili časi zbrani. Ali to ^ hemogoče. Mnogo jih že počiva pod hladno odejo črne Zbilje. Na njihov zgodnji grob naj kane solza prijaznega .domina! Koliko pak je popolnoma dovoljnih in srečnih jj^ed živečih, ki smo bili tako neskrbni, tako dobrovoljni, kaželjni, tako vneti za vse, kar je lepega in dobrega? Oh, J*sti jih nima celo svojega domu, še kruha ne, kakor ta ^.Morepec, ki je bil zmerom najbistrejša glava med nami, ^ kakor iskra, mehkega srca kakor nežna deklica, lep,
h s'"
ae mu je vse čudilo; zdaj pa je tako pa! kakor izgub-' si nekoliko utešil nemirno srce, zvijačno modrost svo-
v evangeliju. Roga se vedno sam sebi, le da
i^9a uma kliče na pomoč, da bi' se tolažil, ker je zgrešil ^avi pot svojega življenja - toda go-tovo zastonj, kakor se
mu dobro vidi. Zalezla so ga leta, v katerih se več ne more človek lahko učiti, več lahko ne more postati, kar ni bil še dosihdob, v katerih za njim hodi le kesanje, pred njim pa strah namesto nekdanjega zlatega upa. Zato se klati od dežele do dežele, od mesta do mesta, kakor pravi deseti brat, in z omotnim pitjem ziblje v pozabo spomin tistih let, v katerih se je zamudil prijeti kakega trdnega posla. Koliko bi on bil storil, da bi zadel na pravo stezo, katera mu je bila odločena! in zdaj? Če ni še izgubil pa-metis gotovo je ne bode več dolgo imel. Koliko velikanov na duhu bi lahko rodila naša zemlja, ko bi mogel biti vsak to, za kar je najpripravnejši!
Te in take misli so me spremljale domov gredočega in še dolgo niso mirovale, ko sem bil že v postelji. Ugasnem torej luč, da bi laže zaspal; toda nikakor ni bilo mogoče. Zopet vžgem svečo in v roko primem knjigo; ali tudi brati se mi ni dalo. Torej zopet svečo pihnem in res naposled zadremljem; toda bila je že davno ura na gradu odbila polnoči.
Ko se drugo jutro zbudim, skoraj sam sebi nisem prav do dobrega verjel, da se je zares včeraj godilo vse, kar sem videl in slišal. Mislil sem skoraj, da se mi je le sanjalo, kajti od osme šole nisem čul nikdar več, kje ali kaj bi utegnil biti Zlatorepec. Vendar so me nazadnje preverile vse okolnosti, da se mi' ni sanjalo. Začnem tedaj presojati, ali bi šel na Dolenjsko cesto po desetega brata ali ne. Bal sem se, ker je bil tako nestanoviten, da se je zopet vrnil dol nazaj, od koder je prišel. Konci vsega premišljanja pak sem rekel: bodisi kakor koli', Zlatorepec je res jako samoglav, da ni hotel sinoči z menoj; ali pogledati moram zanj, ker sva bila součenca. Odpravim se torej mimo Sv. Florijana. Ura je brenkala osem in vreme je precej hladilo, ker smo bili že na koncu grudna meseca, ko se je godila ta resnična zgodba. Radovedno sem se pomikal preko lesenega mosta, ki je zdaj narejen za silo ondi, kjer smo nekdaj zidanega imeli. Z mosta sem pa šel dalje proti Rud-
niku. In glej, kmalu srečam Zlatorepca, ki je pušil tudi zdaj, pa ne iz gorenjske lule, temveč ostanek smotke je žgal, culo je pa zopet na gorjače nesel kakor sinoči, samo da je nekako mežikavo gledal. Videti mu je bilo, da je moral še dolgo po mojem odhodu prepevati: Za domovje! Ko me ugleda, naglo zavpije: „Dobro jutro! Že sem za trdno mislil, da te ne bode. Čakal in čakal sem; ker te pa le ni bilo spregledati od nobene strani, potlej sem pobral, kar vidiš dobrega in slabega na meni, ter izpustil se proti mestu, kjer sem hotel brez tebe poiskati sreče."
Jaz: „Ne je zi se! Nisem znal, da tako zgodaj vstajaš."
Zlatorepec: „Kdo bi pa dolgo spal po vašem prekletem bolnoglavniku? Možgane mi hoče raznesti, pa vendar preveč nisem pil. Meščanje pač ne morete v hramu trpeti vina, kakršnega je dal Bog Dolenjcu, od katerega vem, da ga kupujete. Morate ga popravljati, morate ga bloditi, sicer vam ne miruje vest. Pridi v zidanico, tam boš videl, kakova je čista kapljica."
Jaz: „Vem, da imate po kmetih marsikaj boljšega nego mi. ki med ozidjem prebivamo; zato se pa jako čudim, kako je, da nisi ostal med nepokvarjenim svetom, da nisi ostal med vinom, ki je samo na sebi."
Zlatorepec: „Drugo nedeljo po svetem Jakobu menda bi utegnilo biti sedemnajst božjih let, kar nisem videl niti jaz tebe niti mene ti in vendar že komaj čakaš, da bi se ti pobral izpred oči. Mcrda te je celo sram hoditi z menoj? Skoraj bi rekel, da sem bil zapazil nekaj takega že sinoči, ko je bilo na vrsti važno vprašanje o culi. Dragi moj, verjemi, da si zašel na slabe poti, kamor so prazni ljudje vabili tudi mene; ali jaz, hvala Bogu, nisem kakor ti! Prah sem odtresel pred njihovim pragom od podklatov svojih nog in krepko sem korake zasukni), koder je možu spodobno. Ako te je v resnici sram starega znanca, pa ne samo znanca, temveč prijatelja, tudi ne samo prijatelja, ampak celo saučenca, moram ti naravnost povedti, da je le mene po pravici lahko sram takega pajdaša, kakršen si ti.
O ljubezni in sreči
V vasico, ob kateri je na jugu tekla reka, na vzhodni in zahodni strani so bili' gozdovi, na severu pa plodna polja, v to vasico je vsako leto enkrat prikolovratil star-ček-berač. Potem ko je pri vseh hišah opravil svoj posel, se je izgubit v druge kraje.
Pot v do!ino
Ni ga več in nikoii več ga ne bo med nami.
Prst, pod katero počiva njegovo izmučeno teio, je še sveža.
tzpod vencev, ki venijo v toptem jesenskem soncu, iskri ztati napis: OČETU V SLOVO.
Misli mi skušajo slediti njegovi poti, ki je na tem mestu našla svoj konec. Ne uspe mi. in tudi ne more. Za nekaj trenutkov vendar ne moreš podoživeti živijenja, polnega težkih preizkušenj. Vidim le fragmente njegovih postaj:
Deiavec — brezposein — s trebuhom za kruhom — kmet — velika družina — izgnanstvo — vrnitev — spet ponižanje.
Mozaik njegovega življenja bi bil posejan s temnimi lisami, prepletenimi z njegovo neizmerno vero v zmago nad krivico, ki ga je tolikokrat pahnila na tla. In vedno znova se je vzravnal in dosledno nadaljeval svojo pot.
Zdaj ga ni več. Umrl je tiho, kot svetilka, ki ji nenadoma zmanjka življenjskega soka. Umrl je z nemo oporoko, da stopimo v sled njegovih pokončnih korakov.
Moj pogled gre prek domačih njiv in travnikov in gozda, gre po dolini in na vrhove Karavank. Povsod je on, je njegovo naročilo: tu smo doma! Nihče nima pravice, da bi nam jemal to našo zemljo, da bi nas delal za tujce.
Moja pot v dolino je težka. Z dreves in oglasnih sten kričijo parole, ki stiskajo moje razbolelo srce, teptajo načela in pravice.
Oči znanih obrazov mrko buljijo vame, njihove misli razkrivajo smrt.
Smrt, spet smrt?
Moj korak postaja vedno bolj čvrst in moje telo se podzavestno vzravnava.
Očetova sled je še sveža, ne smem pustiti, da jo zasujejo z listi hrastovih vej.
zlntfrej Ko^ot
Tako je neko jesen spet priromal, a se je ustavil še pred vasjo. Sedel je ob kup listja pri gošči, komar se je pravkar oprlo jesenkso jutranje sonce. Sedel je, da bi si kaj zakrpal. Ko je tako z iglo vbadal, se grel in počival, se mu je zazdelo, da se je v kupu listja nekaj premaknilo. Pa to se mu je samo tako zdelo, je mislil, zato je mirno vbadal dalje. Spet je listje zašumelo. Prisluhne, gleda v kup, posluša, pa nič. Takrat pa se oglasi tik ob njem tenak, mil glas. Berač od strahu ni mogel takoj priti' k sebi. Pa je le bila resnica. V kupu listja je zajokalo dete.
Razkopal je listje in našel dete v plenicah.
„Tu ga je pustila nesrečna ali hudobna mati in je šla," sr je govoril. Rahlo je pobral otroka in ga nesel na občino. Prišla je skupaj vsa srenja in dobri ljudje so najdeno deklico vzeli k sebi. Starček pa se je čez nekaj dni izgubil iz vasi kakor vedno.
Drugo jesen pa, ko se je vrnil, je prinesel deklici kos snežne belega platna. Gledal jo je ves prevzet in ko je ob teh večerih ostal pri hiši in ležal v hlevu na senu, je bil tako srečen kakor še nikoli.
„Eno srce na svetu me bo le ljubilo," si je rekel. „Eno srce. In to je za mene, siromaka, dovolj."
Prihajal je vsako jesen vedno* bolj truden in deklico je razveselil z neznatnimi darili. Toda prinesel je vse, kar je premogel. In ko je deklica prihajala k pameti, se je njeno srce res oklenilo starčka, ki je rad takole govoril:
„Ti nisi imela nikogar na svetu. In tudi jaz ne. Pa sva se našla, viš, na tistem mestu, kjer je nekoč stal kup listja. Ti uboga in nebogljena, jaz pa star in onemogel."
„Res je, dedek," je dejala ona.
Tako ljubezen ji je sejal v srce leto za letom. Komaj je po drevju dahnila jesen in so jabolka dobita rahlo rdečo barvo, je deklica spraševala:
„A!i dedek kmalu pride?"
„Kmaiu pride," so ji rekli ljudje.
In res je prišel po vrsti devet jeseni. Desete ga pa ni' bilo več. Rumeno listje je že odpadlo, jabolka so bila pobrana, pašniki seveda goli, njega pa ni bilo. Deklica pa je čakala. Čakala je vso zimo, pomlad, poletje, jesen in žalovala. Sosedi pa so jo tolažili.
„Pri' dobrih ljudeh si," so ji rekli. „Ko do-rasteš, boš vse to pozabila."
Deklica pa jih je vprašala:
Ob dnevu mrtvih
Dež	t;/;o
Gro^	črn ir? ne??!.
spokojnost vD&z; šopek krizantem.
7*% oTTMknzj je pre^ /et: nepozak/jen, a neznan, f vojn; tisočkrat prek/et; nt/atč slovenski partizan.
GrnJa ga rio?nača krije, gost na zenrijo par/a tnrak, sveče piamen svet/o sije. Večna siava ti, jnnak/
„Povejte mi, če se bo našel spet kdaj tak človek, ki bi me imel tako rad kakor dedek? Pa bom spet srečna in zadovoljna."
Ljudje so molčali. Niso ji vedeli odgovoriti, kajti sreče, ki je edino v globoki, nesebični ljubezni, nikdar ne moremo z gotovostjo prerokovati.
Ferdo Godino
Po Menini planini je divjal močan veter in pometal sipek sneg v globače. Bilo je mrzlo.
Četa partizanov je taborila v zavetju orjaških smrek. Imela je razpete šotore, ki so bili pokriti z debelo plastjo snega. Borci so kurili velike ognje in se greli okoli njih.
Ko je šel neko jutro kuhar Me-dard n abukovo poseko po drva, je našel malo živalco, pogreznjeno v zamet.
Bila je mlada srna.
Medardu se je srnica zasmilila. Bila je komaj še živa. Sestradana, mokra in prezebla je drgetala in mlahavo opletala z glavico. Me-dard jo je vzel v naročje in jo odnesel v taborišče.
„Oho, danes bomo jedli srnjo pečenko!" je vzkliknil četni mesar in si obliznil ustnice.
Toda kuhar Medard srne ni dal iz rok. Rekel je, da jo bo negoval. Ko si bo opomogla, pa jo bo spustil.
Medard je položil srnico na vrečo in jo pokril z odejo. Ko je zakuril ogenj, jo je vzel v naročje in ji ponudil košček kruha. Toda
živalca je bila tako izčrpana, da ni mogla jesti. Šele ko se je malo ogrela, je začela glodati skorjo.
Zvečer je šel Medard na samotno Planšarjevo domačijo po otep slame in sena. Nato je v zavetju
sir. Z njim je šla tudi Mikica. Brila je mrzla burja. Zato se tisti večer nista vrnila v taborišče. Medard je legel na toplo kmečko peč, Mikica pa se je stisnila pod klop.

košate smreke napravil svoji srnici, ki jo je klical Mikica, udobno ležišče.
Mikica ga je ubogala kot otrok očeta. Legla je na slamo in začela jesti seno. Medard je sedel k njej, jo gladil po dlaki in ji ljubeznivo prigovarjal.
Drugi dan je Mikica že vstala. Sukala se je okoli kuhinje in Me-darda. Nežno mu je lizala roke in ga ljubeznivo ogledovala.
Mikico so imeli radi tudi drugi partizani. Z njo so se igrali in šalili, ona pa jih je zabavala.
Nekega večera se je Medard napotil na Planšarjevo domačijo po
V jutranjem svitu, ko je Medard še spal, je Mikica odšla v hlev, kjer je gospodinja molzla kravo. Slastno použila skodelico toplega mleka, ki ji ga je dala dobrosrčna kmetica. Ko se je vračala v izbo, je zagledala v bregu nad hišo skupino neznancev. Mikica se jih je ustrašila in zbežala v hišo. Z nogo je popraskala po izbnih vratih. Medard ji je odprl, ona pa ga je dregala s smrčkom in rinila proti izhodu.
Medard je zaslutil, da nekaj ni v redu. Urno je planil skozi vrata na dvorišče, a že so ga zgrabili sovražni nemški vojaki.
Mikica je urno odskakljala pr°^ gozdu. Ko je pritekla v četno ^ borišče, je nemirno dvigala ran^. no nogo. Borci so takoj ugant'*' kaj se je moglo zgoditi. Urno ^ pograbili puške in odhiteli na P° moč Medardu.
Sovražniki so pravkar zapust' Planšarjevo hišo in odšli v dolij^* S seboj so gnali vklenjenega M darda. Bil je bos, razoglav in raz trgan ter ves krvav od pretepi nja.
Ko so nemški vojaki prišli V ko sotesko, jih je partizanska ta prestregla in napadla. Sovfa ^ niki so se brezglavo razbežali. tizani so Medardu odvzeli veW ter ga pri Planšarjevih obleki*. obuli. Tja je priskakljala tudi n).^ gova zvesta Mikica. Medard jo 1 stisnil k sebi in jo poljubil n smrček. Bolničar pa je obvezal n* kici ranjeno nogo.
Medard in Mikica sta hodila sk^ paj še tri mesece, potem pa jo Rj lo vojne konec. Medard se je vf** v osvobojeno domačo vas, Mik' pa je ostala v svobodnih goz" vih.
)ože Sto)<-K<s'<"0"
Nobeden mojih drugih součencev bi se tako ne previjal, kakor se kača v precepu in ti danes. Ne morem ti povedati, kako mi je žal, da te je tako zelo popačil hudobni svet. Morda si napihnjen zato, ker ti je Bog podaril boljše rokavenego meni? Hm, kar se tega tiče, brate, hodil sem že opravljen, kakor se nobeden minister nikoli ne opravi; pa vendar se nisem sramoval, da me je v Trstu na velikem trgu v nedeljo opoldne ogovoril Triplat, ko sem za desno podpazduho peljal bogato, mlado, lepo gospodično, za levo pa njeno mater in za nami sta šla brat in oče. Moj poprejšnji znanec Triplat je bil pa tako slabohlačen in votlobuten, da so celo Židje bežali, ko so ga videli."
Jaz: „Čudno se mi dozdeva, kako moreš ti, ki si vedno bil razumen, dolžiti me takih reči, katere mi celo niso bile v mislih."
Zlatorepec: „Če je tedaj res, da se ne sramuješ, na, pa vzemi ter nesi po Starem trgu do Sv. Miklavža namesto mene culo na gorjači."
Tako je rekel in že mi je podajal breme, katerega se zdaj ni bilo mogoče braniti, dasitudi se ga nisem gotovo nič veselil. Kar se Zlatorepec naglo ustavi in reče? „Ti, ali nimate v Ljubljani Slovenci' nekakove čitalnice ali kako se že imenuje?"
Jaz: „!mamo."
Zlatorepec: „Ali hodi vanjo dosti ljudi "
Jaz: „Dosti."
Zlatorepec: „Kdaj? In kakšnih je največ?"
Precej se mi je zdelo, da najbrž deseti brat že spet kaj napačnega kuha, zato mu nisem hotel vsega naravnost povedati, ampak rekel sem, da gospodje največ hodijo po kosilu.
Zlatorepec: „Kdaj pa gospe in gospodične?"
Jaz: „Kadar je .beseda' ali ples."
Zlatorepec: ..Pojutrnjem kaže nedelja na pratiki. Morda boste imeli pojutrnjem kaj takega?"
Jaz: „Ta mesec ne še."
Zlatorepec: „Bodisi! Jaz nisem tistih, da bi nikjer ne odnehal, če imam s poštenim človekom opravek. Zdaj, ko veš, da se za trdno menim ustaviti v Ljubljani, vidiš, da prav lahko počakam prihodnjega meseca. Ti pa moraš javno pokazati pred svetom, da se me res ne sramuješ. To je dolžnost, katero dopolniš do starega prijateljstva. Kadar boste imeli prvo .besedo' ali ples, pojdem s teboj v čitalnico, da me seznaniš najprvo z gospodičnami, potlej z gospemi, nazadnje pa še z gospodi', če se mi bode zdelo potrebno."
Jaz: „Prav rad! Posoda tvoje velike modrosti se do tedaj lahko tudi že nekoliko preliči."
Zlatorepec: ..Kakova posoda? Kaj se preliči? Ali ti nisem rekel, da si' zašel na slabe poti? Dobro me poslušaj! Nikakor ne pojdeva brez cule in brez gorjače, ki je že v Rimu videla papeža in svetega Petra cerkev, na Dunaju pa cesarja. Če pa zame ne maraš, v tem hipu se ločiva! Ponujati nečem nikomur samega sebe kakor krušnjarica hlebec."
Težko je bilo uganiti, ali se le šali deseti brat ali je vendar sitna resnica, kar tako moški pripoveduje. Soditi je, kolike zadrege bi me bile neprijetno obsule, ko bi ples ali beseda bila že ta ali prihodnji večer. Ustavljal bi se mu za zdaj ne bil, ker ga ni kazalo dražiti, če je zares kaj takega misli); še dosti manj pa je kazalo ustreči njegovi smešni glavi. Edina tolažba je torej bila to, da se ..besede" ali plesa nisem tako hitro nadejal; zato mu dovolim vse čisto, na tihem pa sklenem skrbeti, da se ga pozneje primejo pametnejše misli, če ostane v Ljubljani. Tedaj mu rečem: „Iznebiva se teh malih stvari ter pojdiva naglo v mesto, ker mene čaka delo. Preveriti se moraš kmalu, da jako čislam prijatelja in součenca, posebno pa tebe."
V teh pogovorih sva prišla do mitnice.
Prižmar pripoveduje
Kdo so biti njegovi in njegovega ščitnika Pitpoha stari dedje
Vsak pameten mož, kadar se meni za kako stvar, diši majhna ali velika, najprvo pripoveduje, kako je. stvari ime. Tudi jaz najprvo pripovedujem, da sem r mar po očetu in po materi, kajti sem se namenil svoje z^ Ijenje popisati vsem pravovernim kristjanom v poduk korist in pa da ne bi v poznih časih kdo mojega deja*^ prilasteval komu drugemu, ki ga morda za moje dm ni bilo na svetu ali pa ga že ni bilo ne kosti ne prsti, ra navada pak je pisateljem, kateri se lote popisovati s ja dela, da najprvo pokažejo, če le morejo, da so _sta^ častite korenine, zatorej se menda nad mano nihče , bo opotikal ali name kamna pobiral, ko bo najprvo kdo so bili moji stari častitaki.
Začetek mojih dedov je bil takle:	^
Pod cesarjem Deoklecijanom je živel na Svetem T^ Martin Koračin in je bil kolomazec. Ko so prišli ti6ti ^ vi, da se je začel po ženskih ozirati, pobere v za deklo Jero Guzoprdo. Jera Guzoprda je bila v zakonsk ^ poštenju noseča in vprašata je starih bab, ali porodi ^ ali hčer. Stare babe so v črepinjo spustile svoje v°d& ^ vodo pogledale in rekle, da porodi sina, ki bo p° s ii nosil dišeče ime. Kmalu potem se Jeri Guzoprdi z ocvrtega kurjega malina. Pri hiši pa niso imeli kun . peresa razen samo ene jarice, ki se je tiste dni ravno pravljala, da bo začenjala nesti; zakaj prvo jajce je že blizu kraja. Obema se je težko zdelo nož pokazat^ imela je čop in bila je lepo grahljasta; ali kurjega m
je pa bilo pri gospodarstvu zelo treba.
(Tf
VAB! LA
31. oktobra 1981 ob 20. uri na ijub-*janski teieviziji direkten prenos set-^ega ansambia, ki je nastopii na srečanju koroških vižarjev 12. juiija 1931 v Se!ah
^osojiinica Borovije vabi ob svetovnem dnevu varčevanja 30. 10. 1981 ob 13.30 uri v Posojiinici Bo-'ovije na
AVTOGRAMSKO URO 3rečaii boste: Bojana Križaja, Bo-^'sa Streia, Jožeta Kuraita, Huberta Neuperja, Hanzija Waiinerja in ^redyja Groyerja
čakajo vas majhna presenečenja!
Vsi ste prisrčno vabijeni
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ^abi v okviru Koroške giasbene jeseni 1981 na
KONCERT
JAPONSKE PEVKE ALTiSTKE RiE-*0 KATSUMATA !N PiANtSTA JAN-KA ŠETiNCA
^ četrtek 12. novembra 1981 ob 19.30 uri v modri dvorani Doma 9<asbe v Ceiovcu.
RAD!0-TELEV!Z!JA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vabi na
SPOMiNSK) KONCERT
2. obietnici smrti Pavia Kernjaka v nedeijo 22. novembra, ob 14.30 Vri v Veiiki dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Nastopiti bodo zbori in skupine iz Podjune ter moški zbor Vres iz
frevaij.
^SOJiLNiCA ŽELEZNA KAPLA Vabi na kuiturno predstavo Edija Majarona
„LUTKE STRiČKA JURJA"
^ Petek 30. 10. 1981 ob 13. uri v larni dvorani v Žeiezni Kapii.
Pestuje iutkovna skupina Lutke "*!adje KDZ iz Ceiovca.
krščanska kuiturna zveza v Ceiov-vabi na
SREČANJE MLADiNSKtH ZBOROV
^ hedeijo 15. novembra 1981 ob 4 30 uri v Mestni hiši v Borovijah.
pokroviteljstvo:
''Ozni minister za pouk in umetnost vi-okancler dr. Fred Sinowatz, namest-'k deželnega glavarja Stefan Knafl, P'odsednik Narodnega sveta koroških °vencev dr. Matevž Grilc, župan postne občine Borovlje Anton Woschitz ^"stopajo otroški in mladinski zbori ter ?"rumentaine toikiorne skupine iz .,^4ečih krajev: Žvabeka, Nonče vasi, jbuč, šmiheia pri Piiberku, Giobasni-St. Lipša, Žitare vasi, Dobrie vasi, ^ Vida v Podjuni, Ceiovca, Radii,
."<arjete v Rožu, Sei, Siovenjega Plaj-orka, Boroveij, Sveč, Biičovsa, Št. Ja-v Rožu, Loč, Brnce, Bistrice na f. j'. Šentiija, škocijana, Rožeka, Ca-^je in Ukev v Kanaiski doiini.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 29. oktobra 1981 ^ 100 dinarjev dobite	35.00	šil.
100 dinarjev plačate	40.00	šil.
^100 tir dobite	128	ši).
^ 100 iir plačate	1.38	šil.
^100 mark dobite	691.00	šil.
^100 mark plačate	707.30	šil.
založnik in lastnik: Zveza slo inskih organizacit na Koroškem; glavn Aiv?"'k: Rado Janežič, odgovorni urednik Kokot; uredništvo: 9020 Celovec/Klo ts."'ort, st. RuprechterstraOe 19/IV (Sindok) 84 9 24, teleks 42086; uprava: 902i 's,^''ec/Klagenfurt, Gosometergasse 10. te 52 5 50 - Tiska Založniško in tiskarsko "'ha z o. ). Drava. Celovec - Borovlje
A V S T R i J A 1
PETEK, 50. m.: 9.00 Poročila — 9.05 Domači kraj — 9.50 Ruščina — 10.00 Za svetovni dan varčevanja — 10.30 Charles Chaplin —
11.50	Sledovi interna — 12.05 Ameriške univerze kot kuiturna središča — 15.00 Porodila — 17.30 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huck!eberryja Finna — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.30 Družinski obzornik — 18.49 Oddaja zveze sindikatov — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Stari
—	21.15 Modna revija — 21.20 Michael Hel-tau — 22.20 Mamila — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 31. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 200 let tolerančnega patenta — 11.25 Mamila — 12.50 Zapoj z nami
—	13.00 Poročila — 15.35 Ljubim te — 17.00 Risanka — 17.30 Obalni gusarji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tedenski pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.50 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Stavimo, da . . .
—	22.00 šport — 22.20 Prisrčno, Roger Whit-taker — 25.05 Poročila.
12.20 Usoda prizadetih — 12.50 Pokopališča na Norveškem — 13.00 Poročila — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Konjske zgodbe — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 šport — 21.05 Profesionalci
—	22.25 Poročila.
TOREK. 5. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Bratje
—	9.30 Angleščina — 10.00 šolska oddaja
—	10.30 Otrok z zelenimi očmi — 12.05 Risanka — 12.15 Seniorski klub — 15.00 Poročila — 17.25 Tudi zabava mora biti — 17. Otrokom za lahko noč — 18.00 Leteča ladja 121 SP — 18.50 Družinski obzornik — 18.54 Nasveti potrošnikom — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Slike v zrcalu — 21.45 Konjeniški napad — 23.00 Poročila.
SREDA, 4. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi zabava mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Surovine in svetovno gospodarstvo — 10.35 Krvava slonova kost — 12.00 Zakladi sveta — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 17.00 Nova čarovniška palica — 17.30 Wickie — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Smeh na recept — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Ti-
MLADi
ROD
V
vsako
družino
Naročite ga na naslov:
MLAD) ROD 9021 Kiagenfurt/Ceiovec
Poštni preda! 45
Novo v knjigarni
Naša knjiga
H Penelope Leach, Otrok od rojstva do šo!e, Centralni' zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana 1979 — To je knjiga o otrocih, ki jo je napisala mati za matere in očete — 520 str., šil. 216-
H Narodne vezenine na Stovenskem — Vsebina: Vezenine s križci'; Beiokranjske vezenine; Tkaničenje; štepanje; Raliča-nje; Dokumentacija in viri, šit. 160.—
Stovenska ijudska noša. Sestavila Marija Markovič, štiribarv-ne slike, zgodovinski pregled — krojni poli —, samo šii. 150.—!
H Šivanje. Domiselni modeli — enostavni kroji — Tunika, kimono, škotski kilt, tesarske hlače, indijska srajca, btuzon, anorak, marsovec in še kaj, 192 str., šil. 72.—
H Maurice Messegue, Zelišča za zdravje, 344 str., šil. 189.—
H Punčke iz cunj - Lepe štiribarvne slike in kroji - šil. 66.-
H Jutta Lammer, Otroška ročna dela — šivanje, vezenje, tkanje, vozlanje, kvačkanje in pletenje — šil. 66.-
B Diana Simmons, Mali vrtnar — knjiga o vrtnarjenju za otroke šil. 66-
B Hitra kuhinja — dobra in poceni, po domačih receptih —
184 str. - šil. 126-
B Slovenske narodne jedi - 378 str. - šil. 111 —
B Jrše/Pokorn, Srce in ožiije — Zdrav način življenja; bolezni in dieta; vse o srčnem infarktu — 258 str. — šit. 68-
B! Matko/Pifc, Dieta pri jetrnih in žoičnih oboienjih — 146 str. šil. 45-
B Matko/Pirc, Dieta pri boieznih želodca in črevesja — 184 str. šil. 39.-
B Košuta/Pirc, Siadkorna boiezen in dieta za sladkorno bolne
214 str. - šil. 39.-
H		AVSTRiJA 2
E		PETEK, $0. 10.: 17.30 Biti proti ie vedno iahko — 18.00
NEDELJA, 1. 11.: 11.00 Novinarska ura — 12.00 Biti proti je vedno lahko — 14.40 Otrok z zelenimi očmi — 16.20 Dokumentarni film iz varšavskega geta — 17.35 Risanka — 17.45 Seniorski kiub — 18.30 Biagor nežnim — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 She Dances Alone — 22.00 Michael Guttenbrunner — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK. !. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Veselje — 9.30 Pogled v lonec — 10.00 šot-ska oddaja — 10.30 Notredamski zvonar —
rolske — 19.30 čas v siiki — 20.15 Dokier živimo — 21.50 Poročila.
ČETRTEK. 5. 11.: 9.00 Poročila — 9.05 Starši
—	9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Obraz sto-ietij — 10.30 Dokier živimo — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Waltonovi — 13.00 Poročila — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vabimo k mizi — 18.30 Družinski obzornik — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Družinski svet
—	21.15 V Jugoslaviji ob južnem Jadranu — 22.05 šport — 22.55 Poročila.
Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v siiki — 20.15 Zdravniški svetovalec — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika v petek — 22.20 Vran — 23.40 Poročila.
SOBOTA, !1. 10.: 17 00 Ljuba družina —
18.00	Tedenski pregled sporeda — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatelje filma — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika — 20.15 Sto let Boston Symphony Orchestra — 21.55 Vladar Kansasa — 23.30 Poročila.
NEDELJA, 1. 11.: 11.00 Koncert — 15.15 Spokornik Boleslav — 16.30 Zapoj z nami —
ZALOŽBA OBZORJA MAR!BOR ZALOŽBA DRAVA CELOVEC TOZD MATKA	in „NAŠAKNJ!GA"
62000 Maribor, Gosposka 3	9020 Celovec, Paulitschg. 5-7
DR/M
LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC je bard koroške dežele in njenih ljudi. To veste vsi, ne veste pa. da bo pri ZALOŽB) OBZORJA in ZALOŽBI DRAVA 15. novembra 1981 izšlo
!ZBRANO DELO PREŽ!HOVEGAVORANCA
v petih knjigah. V poljudni izdaji, vendar na podlagi najbolj avtentičnih rokopisov bo med ljubitelje lepe knjige po dolgih letih prišlo najpomembnejše Prežihovo delo, dostopno vsakomur:
1. POŽGANICA, 2. DOBERDOB, 3. SAMORASTNiKi, 4. JAMNICA, 5. NICiNA
(izbor iz novei in črtic)
Zanimive spremne besede k posameznim delom so napisali Denis Poniž, Emil Navinšek, Tone Sušnik, dr. Jože Pogačnik in Marija Kolar.
IZBRANA DELA PREŽIHOVEGA VORANCA bodo izšla v priročni' in lepi izdaji: obseg 2200 strani format 13X20 cm, vezava umetno usnje.
Cenca vseh petih knjig skupaj 850 šilingov.
Na IZBRANA DELA PREŽIHOVEGA VORANCA se lahko že vnaprej naročite pri založbi Drava v Celovcu. S tem si boste zagotovili' komplet dragocenih knjig.
Izpolnite desno naročiini-co in jo pošljite na naslov: Založba Drava, Naša knji-ga-Unser Buch, 9020 Kla-genfurt/Celovec, Paulitsch-gasse 5-7.
NAROČiLNiCA
Priimek in ime
Naslov	Pošta
Leto rojstva	Poklic
Zaposlen(a) pri (naslov)
Nepreklicno naročam knjige iZBRANA DELA PREŽiHOVEGA VORANCA. Knjige mi pošljite na naslov
Podpis
Datum
17.00	Krvava slonova kost — 18.30 Mladinska oddaja — 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski obzornik — 20.15 Spodnji desettiso-či — 22.25 Umiranje in smrt v glasbi —
22.30	šahovsko prvenstvo Karpov-Korčnoj. PONEDELJEK, !. 11.: 17.45 Tolmač Orienta
—	18.15 Smrtni ples — 19.30 čas v slik: — 20.15 Umiranje na Dunaju — 21.05 šiling —
21.50	Poročila — 22.20 Čas miru.
TOREK, !. 11.: 17.45 Varčevanje energije —
18.30	Bonanza — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Horoskop — 21.50 Poročila — 22.20 Klub 2.
SREDA. 4. 11.: 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Bonanza — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kultura v sredo — 21.05 Religije sveta —
21.50	Poročila — 22.20 Salut za Freda Astaira — 23.45 Poročila.
ČETRTEK. S. 11.: 17.45 šolska oddaja —
18.00	Na poti po Avstriji — 18.50 Bonanza
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Dali, dali —
21.50	Poročila — 22.20 Klub 2.
H H		JUGOSLAV! JA
E		PETEK, 30. 10.: 8 50 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.15
Poročila —	17.20 čebelko
Hlaček — 17.45 Domači ansambli — 18.15 Obzornik — 18.25 Izobraževalna oddaja — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Izsi-tjevanje na Atlantiku — 21.45 V znamenju
—	22.00 Sibirijada, 1. del sovjetskegd filma.
SOBOTA, !1. 10.: 8.00 Poročila — 8 05 Glasba za cicibane — 8.20 Loiek in Boiek —
8.30	Nihče kakor jaz — 9.00 Jelenček — 9.30 Dokumentarna oddaja — 10.00 Velike šahovske osebnosti — 10.20 Župan v Caster-bridgeu — 11.15 Poročila — 16.15 Košarka
—	17.45 Poročila — 17.50 Potovanje Charlesa Darwina — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Naše srečanje
—	21.40 Modni utrinki — 21.45 Sibirijada, 2. dei sovjetskega tiima — 25.15 Kažipot — 23.35 Poročila.
NEDELJA. 1. 11.: 10.25 Poročila — 11.30 Igra vam godba Mitiče — 13.00 Jugoslavija, dober dan — 15.55 čudoviti prah, slovenski film — 17.15 Slovenski oktet — 17.50 Izgnanci, dokumentarni fiim — 19.10 Risanka —
20.00	Sedem sekretdrjev SKOJ-a — 21.00 Zanima me — 21.35 športni pregled — 22.20 V
PONEDELJEK, 2. 11.: 8 45 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.30 Nobelovci: Marie Curie
—	18.05 Za zdravo življenje — 18.15 Otrok in igra — 18.45 Mladinska oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Blagor premagancev, drama — 21.50 V znamenju.
TOREK, !. 11.: 8.55 V v šoli — 17.30 Poročila — 17.45 Srečanje koroških vižarjev — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 Dnevnik — 20.00 študent naj bo, dokumentarna oddaja — 22.15 V znamenju — 22.30 Za iahko noč z Martialom Soiaiom.
SREDA, 4. 11.: 9.00 TV v šoli — 17.25 Poročila — 18.40 Balet za vsakogar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Prijatelj iz Amerike, zah-nem. film — 22.05 V znamenju.
ČETRTEK. S. 11.: 8.55 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Jelenček — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Studio 2 — 21.30 Orgelski koncert.
PLIBERK:
Ob dnevu varčevanja
Naša Posojilnica je po lanskem uspešnem popoldnevu za m!ade vtagateije, letos ponovno vabita miadi naraščaj na praznovanje dneva varčevanja. Posojiinica je vabita letos miade v nedeijo 25. 10. 1981 da si ogiedajo znani in iepi miadinski tiim Pastirci. Temu vabiiu pa je biio dodano tudi, da bodo miadi poieg fiima presenečeni z drugimi stvarmi. !n res je biio tako.
Proti pričakovanju se je zbraio lepo število otrok in miadine. Biio jih je skoraj sto in kar kipeio je nam starejšim srce, ko smo iahko giedaii mlade, nadebudne in nedotžne obraze, ki žeijno pričakujejo in sledijo vsaki besedi in dogodku. Dobrodošlico otrokom in ostalim, ki so prišli na prireditev, je izrekel predsednik upravnega odbora Posojilnice Lipej Kolenik. Po razločitvi pomena Svetovnega dneva varčevanja in še posebno o
Loče
Preteklo soboto je praznoval Šimej Triessnig, kmet v Ločah, svoj petdeseti življenjski jubilej. Ob tej priliki so se zbrali na Birtovi domačiji vsi domači, sorodniki in cerkveni pevci, ki so zapeli jubilantu v pozdrav. Slavja se je ude-iežil tudi nosilec liste .Skupnosti juž-nokoroških kmetov" g. Ignac Domej, ki je bil slučajno na volilnem potovanju v našem kraju. Zaželel je godovniku vse dobro, za še mnoga, zdrava leta ter izrekel najboljše želje tudi v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev. Prijatelj izza mladih let je v imenu cerkvenih pevcev podal nekaj misli ob tem jubileju ter na kratko orisa! življenjsko pot petdesetletnika, ki ni bita ravno z rožami posuta, temveč dostikrat trnjeva pot narodnjaka. Tako kot številne slovenske družine, je morala za časa nacifašizma tudi Birtova zapustiti domačijo samo zato, ker je ljubila svojo domovino, svoj narod in domačo zemljo. V mrzli tujini se je Šimej, takrat še ne dvanajstletni fant, vzgajal ob trpljenju naših ljudi ter zorel še kot otrok v gorečega slovenskega domoljuba. Po vrnitvi v domovino je oropana kmetija ter zanemarjeno polje zahtevalo vse, od komaj šoli odraslega mladeniča. S skupno močjo cele družine je na Birfovem kmalu zopet zaživet nekdanji red in oče je kmalu spoznal, da dorašča v mladem Šimeju vreden ter sposoben naslednik. Poleg umnega gospodarjenja pa je mladi kmet povzel po očetu tudi globoko ljubezen za slovensko pesem. Marljivo se jo je učil — zapel jo je v čast Bogu in narodu. Zbral si je pridno, zvesto družico Ani in tako je zaživel mladi rod na trdno slovenski domačiji. Kljub obilnemu delu si je vedno spet .ukradel" čas za vaje cerkvenega zbora v Ločah, ki ga vodi že dolga leta ter je bil več časa tudi zborovodja moškega pevskega zbora SPD „Jepa-Baško jezero". Danes je zopet vse živo na Birtovem: štirje otroci doraščajo — dva že obiskujeta slovensko gimnazijo v Celovcu. Ganljivo je bilo, ko so žena in otroci zapeli možu odnosno očetu pesmico v dar: ,Kol'ko kapljic tol ko let . . .". Tem željam se pridružujemo društvenih SPD .Jepa-Baško jezero", cerkveni pevci ter vsi, ki Šimeja poznajo in cenijo.
F. C.
pomenu varčevanja je sledil že omenjeni film Pastirci. Mladi so mu navdušeno sledili in veselo jih je bilo pogledati, čeprav so sedeli po tleh kakor lastovke na strehi. Ko je bil prvi del filma končan, so se otroci, po prejšnji napovedi, vsuli kot čebele iz panja iz kletnih prostorov na prostor pred Posojilnico, kjer so pekli poslovodja Jožko Nachbar, Sigi Stropnik in Marlej Hanin prave kostanje. Dišalo je imenitno in mladi so se kar gnetli okoli kotlja, da bi prišli čim-prej do težko pričakovanih kostanjev. Vsak je prišel na vrsto in z začudenjem smo zrli v mladi rod, kako se lahko sprosti. Na asfaltu so se najbolj „korajžni" usedli in luščili kostanje ter jih zalivali s špecijem. Kar kmalu pa je bil prvi obrok kostanjev pod „streho" in otroci so se prav tako z vnemo vrnili nazaj v Posojilnico, da si ogledajo še drugi del filma Pastirci. Po filmu, ki se je res vsem do-padel, so se naši najmlajši vlagatelji vrnili nazaj k vročim kostanjem in jih z veseljem pojedli. Več staršev je povedalo, kako so bili otroci že ves teden nestrpni in neučakani, kdaj bo nedelja in kdaj bomo šli v Posojilnico.
Ta uspeli otroški popoldan pa je
POSOJILNICA DOBRLA VAS:
Prireditve v tednu varčevanja
V kulturnem domu v Dobrli vasi je na državni praznik priredila posojilnica Dobrla vas družabno popoldne za teden varčevanja. Prireditev je dala zanimiv pregled mladinskega kulturnega delovanja dobrolske okolice. Nastopili so otroški zbor iz Dobrle vasi pod vodstvom Ludmille Sturm, skupina iz otroškega vrtca v Šent-primožu pod vodstvom Simone in Helene, mladinski zbor iz Škocijana, ki ga vodi Helga Mlinar, mlajši mladinski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, na instrumentih pa sta spremljala Marjana in Stanko Polzer. Vmes pa je zaplesala na odru Monika Mlinar mala baletna umetnica. Spored pa so zaokrožili mladinski zbor v spremljavi kitar in flavt pod vodstvom Pepce Weiss, in folklorna skupina pod vodstvom g. Brežjak, obe skupini iz Šentlipša.
Spored je povezoval Štefan S:enč-nik, ki je spregovoril tudi uvodne besede k tednu varčevanja. Z majhno pogostitvijo obiskovalcev je bilo zaokroženo to prijetno popoldne, v okviru katerega sta prejela čestitke zakonca Luka in Ljudmila Sienčnik ob njuni zlati poroki.
Pozdravi s potovanja z viakom bratstva in enotnosti
Leta 1941 so okupatorji iz Slovenije izseliti številne družine v Srbijo. Tam so se Siovenci tesno bratili s srbskim narodom in mu pomagali v boju proti okupatorju. Po osvoboditvi so se vsako leto srečavali v raznih krajih Srbije. Vsakoletni posebni vlak so letos ob 40-letnic) imenovali Vlak bratstva in enotnosti. Temu vlaku so se tudi ietos pridružili Slovenci iz zamejstva. Naša delegacija se je na poti po Srbiji spomnita tudi našega uredništva in nam poslaia zgornje pozdrave.
nam vzpodbuda, da še večkrat naredimo kaj sličnega za naš mladi rod, če pa ne prej pa vsaj drugo leto za Svetovni dan varčevanja.
Zahvaljujemo se Slovenski prosvetni zvezi za posredovani film, prav tako hvala tov. Anzeju Zdovcu, ki je film predvajal, vsem tistim učiteljem, ki so prišli z otroci na ta otroški „praznik" in pa seveda tisočera hvala tudi staršem, da so otroci lahko prišli ali pa so jih pripeljali celo sami. i^ej
Ob dnevu mrtvih
Te M/ je Zvezd M?*ošM? pdrtizd-nov — o/* d??ev% ?wrrt?//? — po svoji/? zdstop?!?^?/? oMM/% vse/? štirideset grobišč /?? tpo??M??s^iZ? o/?e/ežij liro??: j%ž??e Korošce, Z:jer je po^opdmi? več &ot petsto pddiii? pdrtizd?rov ir? se s po/dgd??je?7! ve??cev po^/owiid spo?wi7?M ???rtvii? j%?M^ov, ^i so pdd-/i v Z?oj% zd Mdšo svobodo. Včerdj pd s??!o Mi ??d osrednji spominski sve-čd??osti v Še?!trMpertK pri Ve/iMvcd, ^jer počivd ndd M pdd/iZ? pdrtizdnov in se sMpdj z ZKP spo?nni/i td?n po-MpdniZ? Mrcev in vse/? žrtev Jdšiz-tnd.
Pojutrišnjem pd Z?omo o/nsM/i grobove svoji/? ndjožji/? sorodnikov d/i drdgi/? prijdte/jev, ki ji/? je smrt iztr-gd/d iz ndše srede, dd se ji/? spomnimo in z ndšim oMkom pokdžemo, dd v spominn še vedno živijo z ndmi. Prižgd/i komo sveče in grokove okrd-si/i s cvetjem, vsdk nd svojem krdjn, domd d/i v tnjini, kdjti nd ddn mrtvi/? ndm tdkd pot ni in ne more kiti tež-kd, Sdj td ddn pok/dnjdmo vsem, ki jik ni več. V tikik trenntki/? se komo /. novemkrd zkrd/i ck njikovi/? gro-kovik in se spomni/i mdter, očetov sester in krdtov, kdterik smrt nds zd-grinjd v žd/ost.
Ko komo v tek %rdk spomind v mis/ik pri ndšik pokojnikik, pok/o-nimo se še minnto vsem tistim, ki ni-mdjo nikogdr več, dd jim ki prines/i ke/ik cvetov. Posekno pomis/imo nd vse tiste, ki so wmr/i ndsi/ne smrti sdmo zdto, ker so ostd/i zvesti svoji mdterini kesedi in ndrodn in jik je grozd Jdšizmd pdkni/d v trp/jenje in smrt. Kdjti tndi oni so žrtvovd/i svo-jd živ/jenjd Zdto, dd mi živimo v svo-kodi in mirn. Nj/Z?ot?Z/? gomi/ ni d/i pd jik ne pozndmo, vemo pd zd krdje mi/ijonskik smrti kot so Ddckd%, Rd t?c?:s/?rZZc^, A/dntkdnsen, TrfMnM in drngi. Zdto ok dnevn mrtvik tndi njim prižgimo svečo spomind.
ŠAHOVSKA INICIATIVA SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
Sredi oktobra je šahovski odsek Slovenske športne zveze imel svojo prvo tekmo v 3. razredu - sredina koroškega prvenstva. Tekma v Lie-benfelsu se je končala remis 3:3. Skupno tekmuje v tem razredu 9 moštev za vstop v 2. razred. Prvenstvo bo končano 17. aprila 1982.
Kader Slovenskega športnega društva šteje sedaj 7 ljudi, nekaj ljudi pa se konkretno bavi s pristopom. Sek-cijski šef šahistov je Ivan Lukan, vodja moštva pa njegov brat Jože Lukan, ki je v pogovoru z našim listom pozval vse zainteresirane naj se pridružijo sedanjim igralcem, da bo čim prej mogoče igrati v dveh moštvih (pristop je možen tudi med letom). Ob zaključku letošnje sezone si pričakuje sredinsko mesto na lestvici.
Igre na domačih tleh so v prostorih Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Tarviserstralše 16 v Celovcu. Prihodnja igra bo 8. novembra proti SG Magistrat Celovec II.
NASTOP KVINTETA IZ SLOVENJE-GA PLAJBERKA
Koroški ORF je ob uvedbi nove programske sheme priredil v Celovcu večer ljudske glasbe, ki so ga deloma prenašali tudi preko radia. Med nastopajočimi je bil tudi mešani kvintet Slovenskega prosvetnega društva „Vrtača " iz Slo-venjega Plajberka pod vodstvom Mirkota Lauseggerja, ki je s slovenskimi narodnimi in eno nemško ljudsko pesmijo žel dobro kritiko. Spored je povezoval Hermann Tro-yer, ki se je potrudil tudi za dobro slovensko izgovorjavo.
ŠPORTNI VESTNIK


!ngemarStenmarkobiska!E!an
Svetovno znani alpski smučar Ingomar Stenmark je pretekli p°* nedeljek obiskal tovarno smuči Elan v Begunjah. Kot znano, Stenmark od začetka njegove tekmovalne kariere vozi na Elanovih smučeh. Zato je pred pričetkom nove tekmovalne sezone obiskal tovarno, kjer proizvajajo smuči s katerimi je dosegel najvišje lovorike smučarskega tekmovalnega športa od večkratnega svetovnega pokala, svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca.
Potem ko si je Stenmark ogledal proizvodnjo smuči, je na tiskovni konferenci odgovarjal tudi na številna vprašanja novinarjev. V glavnem je šlo za nove bodoče načrte. Tozadevno je Stenmark dejal, da mu v prvi vrsti gre za svetovno prvenstvo 1982, da ga pa zaradi nesmiselnega točkovanja za svetovni pokal ne zanima. Nadalje je dejal, da bo smučal dokler bo uspešen, več po svojem skromnem značaju ni hotel povedati. Na vprašanje ali je kdaj pomislil na menjavo znamke smuči, je odločno povedal, da na kaj takega ni in ne bo pomislil, ker je povsem zadovoljen z elanovimi smučmi, da bo to znamko vozi! dokler bo tekmoval in da bo Elanu ostal zvest tudi potem ko se bo umaknil s tekmovalnega prizorišča. V znak zahvale za njegovo zvestobo so Stenmarku izročili posebno plaketo delovnega kolektiva to* varnen Elan.
V torek je Stenmark obiskal tudi Elanovo tovarno na Brnci in s' ogledat njihovo proizvodjo.
UstanovtienošportnodruštvovPiiherku
Vedno bolj glasna je postala v no realizacija igrišča zgotovljen^;
okolici Pliberka tako v vrstah mladih kot tudi starejših zahteva po samostojnem športnem društvu, ki je tudi v narodnostnem oziru v prid Slovencem. Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor, na katerem se je začelo s konkretnim delom za razvoj takšnega društva in je za predsednika bil izvoljen ravnatelj Leopold Cvelf. Odbor deluje sedaj predvsem v to smer, da bi ustvaril pogoje za igranje tenisa in za tek na dolgo progo. Gre predvsem za panoge, v katerih lahko sodelujejo vse starostne skupine na široki podlagi, prav tako pa služi rekreaciji. Na prvem mestu so dela za pripravo igrišča za tenis, ki bo na zemljišču tovarne Topsport. Društvo je dobilo v najem zemljišče, v teku prihodnjega leta pa bo verjet-
Sedaj se odborniki trudijo, da organizirali potrebna sredstva tudi podporne člane. Glede teka ^ dolgo progo pa bo treba naprav ' še precej korakov preden bo rrioZ' no organizirati javne tekme, do te* daj pa bo društvo organiziralo '"*
Slovensko prosvetno društvo GOR JANCI iz Kotmare vasi sporoča, bo redni občni zbor v soboto 1 novembra 1981 v Kotmari vasi.
terne društvene prireditve. Društvo namerava pristopiti tudi k Slovel ski športni zvezit Vsem odbore' kom želimo veliko uspeha pri oj' hovem delu.
Siovenski književniki gostovati na Dunaju
Kot smo svojčas poročali, so na Dunaju pripravljali „Dneve sodobne slovenske literature" in sicer dunajska Zentralsparkasse v sodelovanju z Ljubljansko banko. Tako so se minuli teden na Dunaju mudili Danilo Lokar, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Andrej Hieng in Tone Kuntner, ki so se s svojimi deli predstavili na posebnem literarnem večeru v starem Dunajskem rotovžu ter študentom slavistike na dunajski univerzi. Pisatelje in pesnike je spremljal tudi literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl, ki je ob tej priložnosti predaval o sodobni slovenski literature.
Čeprav je tako sodelovanje koristno in za poglabljanje medsebojnih odnosov potrebno, obisk slovenskih književnikov na Dunaju ni bil povsem zadovoljiv, saj so na njihovih nastopih pogrešali predstavnike uradne kulturne politike, pa tudi sicer obisk ni izpolnil pričakovanja, namreč večje šte-
vilo avstrijskih besednih ustvarjal^ in drugih ljudi na prireditev — zen slovenskih rojakov — ni pf' mnogo.
Kotmara vas
Te dni obhaja svoj 80. rojstni Katarina Lajčahar iz Kotmare Marinjca, kot ji pravimo, se je ro ^ la pri Žmuku na Plešivcu, ži^ nekaj let pri Rožanu na Prebij^ dokler se ni v dvajsetih letih od* žila k Marinjaku v Kotmari vash bilantka je v krogu svojih otrok znancev ter pevcev SPD ..3°R g, ci", ki so ji čestitali s šopkom pM mi v čilem zdravju praznovala s življenjski jubilej. Številnim ^lokam se pridružuje uredništvo venskega vestnika.