107. številka. Ljubljana, četrtek 12. maja. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman /:i av»tto-o)ri>rsl: c dežele /.« celo leto 16 gl., M pol l«-fa 8 gl., «a ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld.. va četrt lita 8 gld. .">•• kr., /a en mesec 1 gld. 1(» kr. Za poAiljanjo na dom se računa 10 ki. za mesec, .'10 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel e toliko \ «■<"■, kolikor poštnina .znaša. — Za gnspnde učitelje na ljudskih Šolali in 7. u dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt ieta 9 gld BO ki., po polti prejeman za Sctn leta B goUL - Z:i i. /, n;i n i I » se plaeiijo od četiristopne peti t-vrste b' kr., če se oznanilo enkrat, tiska, .r> kr., ee se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrafujo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane KolmanovoJ bisi „gledalilka etolbA*. Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ofcnrailft, t. j. administrativ ne itvari, je v „Tšarndnej tiskarni" v Ro in:ti;o\ej hfiH. Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem na Kranjskem! Častiti rojaki! 17. dno tega meseca bodo po vsej našej deželi dopolnilne volitve za kupčijsko in uhrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci letos 6 odbornikov, obrtniki 7 in rudarji 1 odbornika. Gospodje trgovci (kupci) zapišite si na svoje glasovnice sledeča imena: Gospod Vranc Hrcil, trgovec v Ljubijani, ,, Josip It usar, trgovec v Ljubljani, JaiM'% Pcrtlail, trgovec v Ljubljani, „ Vaso Petrieie, trgovec v Ljubljani, „ FrailC Soiivail mlajši, trgovec v Ljubljani, „ Vei '«3 inand Sajovic, trgovec v Kranji, Vi gospodje obrtniki (rokodelci) pa sledeče: Gospod Alltoil I4li'iu. solastnik tiskarne v Ljubljani, ,, Vi am* Potcrc'a, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani, „ dr. Josip 1*0141iiha 1% solastnik tiskarne, deželni in državni poslanec v Ljubljani, „ Josip ISibie. krčmar v Ljubljani, „ VrailC Saik. krojač v Ljubljani, ,, Jakob S Si litine**, čevljar in hišni posestnik v Ljubljani, „ JanicJ ^ilieiit. čevljar in hišni posestnik v Ljubljani. In vi gospodje rudarji: gospod Allloil IoImmiiIU. rudar v Železnikih. V Ljubljani maja 1881. Za narodni volilni odbor: Dr. Janez Bleiweis. Tudi stoletnica! Se Spodnjega Štajerskega. [Izv. dopj Znano je, do so se dr. Josipu Sernecu v Celji zavrnile tri slovenske vloge, in sicer dve v Celji pri okrajnoj odrednej sodniji, jedna od Bodnije Laške, in to hitro potom, ko je bil predsednik viSje sodnije objavil vsem podložnim sodnijam in menda tudi drugim oblastni-jam ono pomenljivo odločbo, po katerej jo bila kamniška razsodba spoznana kot ničla samo zategadelj, ker je bila izšla v našem materinem jeziku! — Znano je tudi, da je pravno ministerstvo dr. Sernecu, kateri je odbite vloge tamkaj predloži!, dalo odgovor, da po administrativnem potu ono ne more ničesar storiti! Dr. Sernec je pa poper jeden treh odlokov tudi postopal po sodnijskem potu ter se je pritožil na višjo sodnijo ter povdarjftl v pritožbi, da se mu je preje rešilo sto in sto slovenskih vlog v Celji, na Vranskem, v Smarji, na Laškem itd., in da preje nikdar še nij bila vloga zavržena na Spodnjem Štajerskem zategadelj, ker je pisana bila v slovenskem jeziku. V dotičnej slovenskej vlogi je omenjeni advokat v pravdi zoper trdega Slovenca nastopil prisego za neko osobo, katera ne ume niti besedice nemško! Pritožitelj je v pritožbi tudi omenjal, da naj mu bodo uradniki hvaležni, če besede prisege predloži v slovenskem jeziku — vsaj stranka ne bo storila prisege v nemškem jeziki! In če ostaneta že dve tretjini vloge pisani v slovenskem jeziku, komu pa škoduje, Če je tudi uvod in konec vloge slovenski ? Na to je prišla sledeča določba od e. kr. višje sodnije : Z. 4904. Ucbor don Rekttrs der Marin Leber dureh Dr. Jos. Sernec gegen den diesirerielitlichen Bescheid voni 7. Miirz 1. J. Z. 2737 vvouiit der Kekurentin das von derselben in ilner lleobtssaebo gegen Matbaiis und Agat.be Škorjanc peto. Auszugspp'iHtirung in slovoni-selier Sprache eingebraelite Kidesantrittsgcsucb mit Kilcksiebt auf die 15 Htiumuing des g 18 a. (!. O. mit der \Veisung zuriickiT'"'telil \vorden ist, dassclhe binnen 5 Tagon in deutecher Sprache zu reprođuziron, hal das hochlobliehe k. k. <»berlandesgericht den erst-riebterlielien Bescheid dto. 7. Miirz I. J. Z. 27.'$7 auf Gnind der in demselheii be/.ngenen Itestimunnig des § 13 a. G. O. mit dem Heifilgcn zu bestiitigen bo-funden, dass es der 1J k nrentin, lalls sie den mit dem Urtheile dto. 31. Iie/.eniber 1-S80 Z. If>.73-1 zugelassencn Sebatzungseid nielit in der bierlandsilhlieben Oeriebts-spractie, sondern nur in der slovemsclien Landosspraelie abzulegen vermag, unbenommen bleibt, ilirom Eides-nntrittsgosuelie die Tadesloiinel gemiiss llofdeeretes vom 22. December 1885 Nr. 109 J. (i S. in sloveni.seher Spraebe anzuseliliessen. Ifievon vverden in Folge Hrlasses des hoohlObl. k. k. Oberlandesgericbtes vom 20. April 188J Z. 44atf dio Oeklagteo zu Uauden des Mathiius Škorjanc und die Kekurentin zu llamlon ilires Vertreters llerrn dr. Sernec letstere nnter RUoksoblosi des belegtcn Rekurses verstiindigot. K. k. stiidt. deleg. Bczirks-CJericht Cilli »m 1. M a i 1881. S t u c b e t z m. p. Tedaj Slovenci zdaj vemo, pri čem da smo in zabeležimo si to v svojo zgodovino. Leta 1881 je bil na hip slovenski jezik popolnoma prepovedan v vsej pisavi pri sod-nijahl Prepovedano je ne samo sodnikom ura-dovati slovenski, nego tudi strankam je prepovedano dopis-iv:iti sodnijam v slovenskem jeziku! — To se je sklepalo leta ihhi iz postave od 1. maja gt. l.> pravoslovne zbirke. — Tedaj ravno sto let je preteklo, ko je ona postava bila izdana in ravno sto let so potrebovali, da so pri v'šjej sodniji v Gradci In pri c. kr. najviSjej sodniji n i Dunaj i sjo' videli čisto nov pomen § 13 v omenjenem zakonu! Zavrgla se je dozdanja praksa, ki je nas jezik pri sodnijah vedno dopuščala in vpeljal se je na podlagi starega zakona nov red po Slovenskem! Vsled /gorenje določbe c. kr. višje sodnije, proti katerej nij pritožbe na najvišjo sodnijo (zaradi Buroarnega patenta), moramo tedaj na svojej slovenskej zemlji nemški dopisavati sodnijam, one pa nam morajo odgovarjati nemški — le priseči smerno še slovenski! T.iko se nam godi zdaj v modernem času! Sedaj ko smo literarno in politično kljubu vsej stiski tako častno si priborili dostojno-mesto mej avstrijskimi narodi! Ali more to trajati Se dolgo V Nikakor ne. Vsaj vemo, da se mora popraviti oni § 13 iz leta 1781, in prepričani smo, da bode moral kmalu spoštovati vsakdo naš jezik in naše narodno Čutje! Tedaj pa bodo višji uradniki spoznati morali za svojo dolžnost napeljavah' podložne sodnijske uradnike, da se uče z nami občevati v našem jeziku ustmeno in v pisavi! Tako bode prišlo, ker nenaravne razmere se nijso nikdar dolgo obdržale! Politični razgled. Motraiif'e «l«»žt»le. V Ljubljani 11. maja. Vsi avstrijski nam v roko došli časopisi 80 na dan cesarjeviča Rudolfa poroke praznično se oblekli in prinašali dogodku primerne Članke. Kar jih Je pa židovsko „liberalne" barve, tega nijso storili. Čemu tudi, zdaj ko so Nemci v Avstriji „zatirani"! * m-»ii I«* flržttv«*. Čudno se bere tale telegram od 9. t. m. iz No Ji J«'. „Knez bolgarski je izdal proglas do naroda, v katerem pravi, da se njegovo upanje nij izpolnilo in da je denes Bolgarska na vnanje na slabem glasu v notranjem pa desorganizovana. Knez preti, da bode krono odložil, če narodno sobranje ne bode odobrilo onih pogojev, katere bode on jej stavil in ki se morajo vlad' izpolniti. Zdanjo vlado je razpustil in naročil generalu Ebrenrothu, da sestavi začasno novo vlado." To je prišlo kaj hitro! — Na Riistltoiii se bode nekaj davka znižalo, da se kmetom stanje olajša. VraiicosUa vlada je poslala Turčiji noto, v katerej se tej naznanja, da ne sme svojih vojakov poslati v Tunis, sicer bode Francija smatrala to kot „casus belli". Dopisi« 1, Dunaja 8. maja tb 7. uri na večer. [Izv. dop.] Dragi „Slovenski Narod"! Denes zjutraj ob polusedmej uri prišlo nas je precej slovenske korenine k slavnostim na Dunaj. Na kolodvoru strašanska ftnječa. V mestu vse po nogah. Palače, hiše, hoteli, ceste, ulice vse v neopisljivem kinči. Človek je omamljen samega krasa. Ljudje trde, da jednacega bleska Dunaj še nij videl. Spehan po vožnji in pol dnevnej neprenehljivej hoji podal sem se z dunajskimi prijatelji v c. kr. prater, kjer je denes ljudska veselica! Tu sem vre denes na tisoče in tisoče ljudstva. Dozdeva se človeku, kakor da bi bilo ljudsko izseljevanje. Na Rudolfa in Štefanijo čakali smo cele 4 ure v straSanskej gnječi ob praterskej cesti. Od daleč se sliši krik in glasno pozdravljanie. Na sto in sto tisoče ljudij — vse kriči, vse pozdravlja. Zdaj prikažejo se cesarske kočije. Štefanija, Rudolf, cesar, cesarica, kraljica Hen-rijeta, kralj Leopold, sto in sto krasnih ekvi-paž. Da, večje krasote si nij moč misliti. Štefanija lepa kot angelj. — O ljudskej veceliei poročam najbrž obširneje. Te vesele vesti pošlji' „Narodu" njega specijalen dopisnik v dunajskem praterji. Bog vas živi. '/i H'.jđra3»i!*3i€»ft-a 7. maja. [Izv. dop.] (f Jurčič.) Od tistega časa, kar je Toman zatisnil svoje oko, nij nobena smrt tako strašno zadela našega ubozega naroda, kot sedaj te dni Jurčičeva. Kakor strela švigala je od kroja do kraja po elektriki, po pošti in od ust do ust prežalostna vest, da nij več našega Jurčiča: povsod zbujala je tužne in obupne zdihljaje. In to ne samo mej naobraženci in zavedenci, nego sploh mej narodom po deželi; kajti vsak, ki le količkaj bere, pozna, občuduje in ljub' Jurčiča po „Kozjaku", po ..Ponarejenih bankovcih" in druzih domačih spisih. In tacih je ogromno število mej malim našim narodom, tacih je skoraj trideset tisoč pri družbi Mo horjevej. — Ali nas, ki smo ga bolje poznali in vedeli, bolje ceniti, nas je prezgodnja smrt pretresla do obupa, kakor bi bili pogoreli in vse zgubili. In to tudi po vsej pravici! Jurčič nij bil — posebno pri naših razmerah — navaden talent, on nij bil navaden genij! Ne, on je bil nenavadna prikazen, pravi meteor, ki je svetil vsemu našemu pravemu duševnemu delovanju, on je bil kralj, on je bil solnce. O, še le sedaj bomo grenko občutili njegovo zgubo! Oh narod moj dragi ! zakaj si tako nesrečen? zakaj ti usoda streže tako, kakor „pisana mati", kakor odurna in režava mačeha pastorki? kaj, ali nijsi dosti trpel, ali se nijsi dosti pokoril tisoč in več let v jarmu nemških gradov in pod pestjo domačih vskokov ? Jenko, Toman, Lavrič, Ogrinec in sedaj še Jurčič: vse pokrila je „črne zemlje odeja" v najpra-duktivnejšej dobi delovanja. Pa ne obupaj, mili narod, vsaka sapica v belem dnevi, vsaka zverdica v lihej noči ti šepeče Jurčičev princip : ,,N e o b u p a j m o , delajmo, delajmo v s t r a j n o." Možu temu pa, temu izvoljenemu vele-možu postavi takoj spodoben viden spomenik. In tu pričaj svetu, da si vreden enacih mož, pričaj, da si hvaležen in izobražen in duševno svoboden. Jurčičev spomenik budi naj nas in spominja na njegov jeklen značaj, na njegovo uzorno domoljubje in neumorno delavnost. — II.— Iz Črnomlja 5. maja. [Izv. dop.j Nij še dolgo, kar smo izročili materi zemlji blagega Božidura Kuralta, uže smo zvedeli, da je umrl v Krškem g. Nekerman; bil je v Čr-nomlji vedno narodnjak, ud narodne čitalnice in blag nje podpornik. Kot zvest prijatelj Boži« lara, delala sta skupno bodisi v društvu ali drugod. Bodi mu lahka zemlja. Čudom smo Čitali dr Pavličev govor v Litiji! Verovali nijsinu, da je dr. Pavlic sedaj celo pravi odpadnik postal, tisti mož, ki bi bil mej Belimi Kranjci dušo dal za dom iz rod! Tega ne verjetno, da bi bil to tisti Pavlic, ki je bil pred nekaj leti mej nami!! I Nij mogoče ! Kavno sedaj izvemo pretužuo vest o smrti g. Josipa Jurčiča! Ubogi narod slovenski! kako ti smrt pobira najboljše može. Prežalostna je vest. da bi Se nadaljeval moj dopis. Narod ob Kolpi britko zgubo brilko čuti! Josipu Jurčiču večni spomin in lahko žemljico! Iz llir*ko lli*li-ic<> 7. maja. |Izv. dopis. I V zadnjim času se je županstvom naložila nova butara, namreč, da morajo pod lastno odgovornostjo razglaševati, kdaj da bode komu za zaostali davek premakljivo blago prodano, ali kdaj da je zadnji čas davke plac..t i. Ako se taka, davkarskemu biriču pristo-ječa Opravila županom nalagajo, zakaj se ne bi tudi volilne glasovnice za trgovsko in obrt-nijsko zbornico na župane razposlale, da bi jih oni dotičnim volilcem razdelili? Sedaj imamo volitve pred durmi, ji v bistriškem okraji glasovnic vendar še nobeden nij v roke dobil. Vzrok nam je sicer neznan, a toliko dotične gospode vendar opozorimo, da je malik Vestenek od svojega oltarja slovo vzel, torej je treba sedaj le pravega Boga moliti! Iz Pivke? 2. maja [Izv. dop.] Zasra-movanje našega nam milega jezika od strani c. kr. okrajnega gla\arja Vestenecka in nekaterih c. kr. učenikov, katero se je vršilo minuli teden v kazinskej kavarni., raskačilo ter razburilo je silno vse stanove našega kroga in gotovo tudi cele ostale Slovenije. Obnašanje imenovanih gospodov je bilo pri tej priliki silno nespodobno. Najnesramnejša bitja se dandenes ne predrznejo po javnih prostorih insultirati koga zaradi njegovega jezika. To so pa učinili c. kr. možje! Pač lepe izgoje se moramo nadejat? od strani tacih učenikov! Tem gospodom je naša dežela svinjska in jezik pa pasji, kaj smo jim parni in naši otroci! Zakaj nam sedanja pravičua vlada vsaj toliko ne ustreže, da bi te gg. preselila ali prestavila kam v „rajh", kjer bi ti srečno živeli in mi bi se za njimi ne jokali. Pač najskrajneši čas je, da se vlada zdrami ter stori v tej stvari energičen korak! Mi že-imo mir in red v svojej deželi, ter smo odločno proti temu, da bi nas osobe, katere dobivajo c. kr. plačo, pa tudi druge, sramotile in zasmehovale zaradi našega jezika, katerega smo pripravljeni vedno braniti in če bode treba še bolj, kakor ona dva narodnjaka v kavarni! H. Iz Gradca 8. maja. [Izv. dop.] V petek G. maja imelo je akadernično društvo „Triglav" prvo zborovanje v letošnjem tečaji. Bile so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Za predsednika je izvoljen g. Božidar TerbuhoviČ pl. Schlachtschvvert, stud. jur. Odborniki so gg.: J. Košan, filozof; J. Žužek, tehnik; M. Rutar, J. Pučko in O. P loj, juristi. Namestnika sta gg. : T. Flis, med. in J. Juvanec, jur. — O tej priliki drznem s:i akademiško mladež javno grajati, ker redi mej soboj nekako mlačnost, vsled katere se vedno in vedno zopet ponavlja, da o volitvah nikdo ne mara predsedni-štva sprejeti in se vsaki „prav cifrasto zahvali za izkazano mu čast — ter izraža svoje veselje, da vidi, k a. imajo gospoda toliko zaupanja do njega — tega častnega mesta pa sprejeti ne more, nikakor ne — ker mu je nemogoče itd.". — To, gospoda, je slabo znamenje ! — Sicer pa, kakor se čuje, je to uže stara navada v di uštvu — eine althergebrachte Sitte; in mlajši delajo, kakor stare vidijo — in tako slednjič zavedanje in navdušenje v obče hira. — Ali bi se na vse zadnje te stare navade ne mogli morda otresti in odvaditi? — Želeti bi bilo! Sicer pa mislim gospodje, da smem z vso pravico reči: „Fastillos Rufillus olet, Gargonius hireum". Na premislek! Brez zamere! S iiE-aiiBa.ie 8. maja. [Izv. dop.J Vas Krašinja je zdaj pozabljena kakor je še marsikatera druga, odkar drdra po južnej železnici železni voz. Nekdaj je bila zelo imenitna postaja vsakovrstnega prometa (vzlasti kupčije z lesom). Uže za časa rimskega gospodstva v m; šili krajih bila je v Krašinji vojaška postaja. O časi osvohojevalnib vojsk francoskega nasil-stva bila je Krašinja z bljižnjo Limbarsko goro in Kopo (kder je razvalina necega gradu) imenitno strategiško selo — in mogoče, da bode z nova postila, kedai se uganejo nekateri kivji ob Savi, ki se bodo utrdili po določili vojnega ministerstva. Lata 1784 (21. marcija) je prenočil enkrat v Krasi nji cesar Jožef II., o priliki, ko se je vračal na Dunaj s popotovanja iz Italije. Spal je v hiši, ki je /daj šolsko poslopje, v takrat-nej Djegovej spalnej sobi se zdaj učenci poučujejo. Druzega dne pred odhodom je cesar vsa-cemu prišlecu, ki se mu je prišel poklonit, podaril cekin. Pred kratkim je bila v Krašinji volitev /upana. za župana je bil izvoljen enoglasno Jože Podgoršek, ki je tuui predsednik krojnemu šolskemu svetu, Mož se je odločno branil težkemu bremenu županstva, ter je ponujal skoraj vso odkupnino soseski, da bi ne bil voljen. Mogočo da ga kaki neiedi v županskem vodstvu strašijo, ki se ne dado popraviti precej. H PrimorNkega 8. maja. [Izv. dop.J Dopisnik iz Celje v denašnjej številki „Sloven-skega Naroda" toži, da Še nij Musilovih s'o-venskih pisank na svitlem. To mi daje povod, da spregovorim sploh nekoliko o slovenskih zvezkih. Dolgo smo učitelji slovenski hrepeneli po pisankah in risankah s slovensk;mi napisi. Zdaj pa smo uže nekaj časa tudi ž njimi preskrbljeni. Najprvo je bil VViniker v Brnu izdal tako blago, menda radi tega, ker se nobeden domačih knjigotržcev tega podjetja ni„ hotel lotiti. Potem je stopil g. Lapajne v Krškem z VVinikerjem v zvezo in spravil na svitlo slovenske pisanke, katere je okinčal tudi z nekaterimi zemljevidi. Na to je tudi Grubbauer s pomočjo g. Stegnarja izdal svoje blago v slovenskem jeziku. Naposled namerava torej tudi Mršil svoje pisanke i/dati s slovenskim tekstom. Vsaka vrsta teh pisank ima svojo prednost. Lapajnetovo blago ima lep papir in zemljevide s primeroma nizko ceno; Grubba-uirjeve pisanke imajo prirodopisne slike, a Musilove slike iz zgodovine. Glede cene je priporočati prvi dve vrsti, kajti poslednje (M si-love) so tako drage, da je težko trgovcu ali učitelju prodajati jih na drobno po 2 kr. Namen teh vrstic pa nij morda priporo-čevati ali grajati učiteljem to ali ono blago, S tem dopisom sem hote' marveč opozoriti tiste zaspane učitelje, kateri imajo v svojih slovenskih šolali še vedno pisanke z n e m-škimi napisi. In takih učiteljev nij malo! Še v?liko je takih zaspancev, ki trpč, da si učenci za isti denar pri kramarjih kupujejo slabe pisanke s čisto nemškimi impisi! Kaj pomaga slovenskemu otroku tak zvezek, ki ima slab papir in vrh tega vse napise in opise le v nemškem jeziku?! V tej zadevi so tudi nekateri nadzorniki zlasti v sosednjej Kranjskej še zelo nemarni. Čisto nič jim nij mar, kakošno blago učitelj v šolo vpelje. Naši šolski nadzorniki se za to brigajo, da imajo nemške zvezke otroci v rokah; zato so dozdaj kakor se je nam pripovedovalo, povsodi le nemške Musilove pisanke priporočevali. čer krčiti, bilo je tudi ves drug dan \i*l«» neprijetno. Močita sapa je podila goste oblake na nebu in črnogledi so prorokovali za večer prav grdega vremena. Žalibog, da so imeli prav. Popoludne je pričelo rositi in kmalu smo dobili prav tih zagrizen dež; bolj in bolj je deževalo in močna sapa je pihala. Marsikdo je obžaloval to nepriliko, meneč, da se bode razsvetljava mesta skazila. A nij se skazila. Okolo sedme ure se je prvi zasvetil grad in na hip je bila razvetljena tudi cela Ljubljana. Dasi dež prav nič nij hotel ponehati, vendar je bilo na ulicah sprehajalo se na tisoči gledalcev, prav potrpljivih ta dan, kajti če je kdo v gnječi dobil zdaj z desne zdaj z leve sunec, še zmenil se nij zato. A dežniki! ti so delali preglavico! Ob tleh se je videlo, da je mesto razsvetljeno, ali kako da je razsvetljeno, to opazovati dežniki nijso dopuščali. In zarad tega je bilo dobro, da si je vaš poročevalec nategnil škornje, zavil se v suknjo, potegnil kapuco si črez glavo in pogumno stopil nasproti Jupitru pluviusu. — Prav krasno je bil razsvetljen ljubljanski grad. Vsa okna so žarila v plamenu a bengalični ogenj je zavijal orjaško poslopje v plavo, zdaj v rudečo in drugo barvo. Mesto Ljubljana pa je bila tako razsvetljena, kakor doslej malokdaj še. Vse se je lesketalo, vsa okna so bila razsvetljena, mnogo hiš z zelenjem in cvetjem ozaljšanib, čitG, 413, 435, 455, 481, 537, 559, 587, 597, 637, G40, 697, 830, 844, 8G0, 8G6, 898, 908, 910, 925, 92G,959, 964,1013, 1023, 1055, 1059, 1071, 1097, 1137, 1180, 1234, 12G5, 1327, 1350, 13G2, 1429, 1449, 1476, 1517, 1537, 1551, 1564, 1587, 1629, 1665, 1713, 1742, 1756, 1773, 1787, 1788, 1821, 1874, 1903, 1979, 2011, 2025, 2030, 2105, 2108, 2103, 2203, 2252, 2263, 2268, 2281, 2200, 2307, 2313, 2347, 2355, 2366, 2379, 2383, 2385, 2401, 2410, 2422, 2436, 2511, 2522, 2534, 2535, 2557, 2579, 2585, 2691, 2719, 2772, 2783, 2843, 2851, 2947, 3003, 3019, 3039, 3136, 3194, 3259, 3357, 3360, 3392, 3403, 3497, 3514, 3552, 3563, 3G19, 3718, 3737, 3822, 3848, 3910, 3922, 3977, 4000. Dobitki razdelili se bodo v nedeljo dne 15. maja in sicer zjutraj od 10.—12. in popoludne od 2.—4. ure v bralnej sobi šišenske čitalnice pri „Guzi ju". Odbor. — („Vagabund en und Fachini. ") Kdo so to? Mi Slovenci, Kranjci smo vagabundi in fachini. Kdor tega ne veruje, naj povpraša Furlana, tujca v Ljubljani naseljenega kleparja S ta d 1 e r j a . zdaj kandidata banketOtoe ljubljansko „ustavoverske" stranke za kupčijsko zbornico in moža, ki se živi ve-Činom le pri narodnjakih slovenskih. — (Vabilo) k prvej besedi ki jo priredi „bralno društvo" v Šempasi dne 15. maja 1881 v g. Bajčevej dvorani v spomin slavne poroke presvitlega cesarjeviča Rudolfa z belgijsko prinoesinjo Štefanijo. Program: 1. Go- vor. 2. „Cesarska himna" (poje zbor). 3. „Raj izgubljen" Deklamacija. 4. „Slovan" (poje zbor). 5. „Šaljiv dvogovor". 6. „Kranjska dežela" (samospev se spremljevanjem glasovira.) 7. „Slav-janka" Mazurka (poje mešan zbor). 8. „Mutec" (vesela igra v jednem dejanji.) 9. „Slovo", poje zbor. Začetek točno ob 1/~iS. uri zvečer. Vstopnina za ude prosta, za neude 20 novcev od osobe. . Odbor. — (Nova vožnja reda mej Celjem in Trsom.) Z Notranjskega se nam poroča: Brzovlak po dnevi, ali kakor mu. tukaj pri nas pravimo „Hrenov naglic", vozari spet od prvega maja mej Trstom in Gradcem, kar je na Notranjskem od bv. Petra naprej za tiste, ki hodijo v Postojno in Logatec v urade ali pa po opravkih v Ljubljano, jako priležno. Vlak prihaja zjutraj v Ljubljano ob 10. uri 39 min. in hodi od tam ob 6. uri G min. na večer. Pri tem vlaku je samo prvi pa drugi razred. Na ono kraj Ljubljane proti Štajarskemu vpeljeta se s 15. majem dva nova sekundam'* vlaka za osobe z drugim in tretjim razredom, št. 83 iz Ljubljane v Celje in št. 84 iz Celja v Ljubljano. Prvi poj de iz Ljubljane ob petih 45 min. in pride v Celje ob devetih 4 min. na večer; drugi odhaja iz Celja ob šestih in in prihaja v Ljubljano ob devetih 24 min. zjutraj. Vem, da bode naše ljudstvo v našej ožjej domovini z veseljem pozdravilo to naredbo južne železnice. Gospodu Wittu, krojaču na kongresnem trgu v Ljubljani. Minul je ravno teden, ko je zatisnil oči naš nepozabljeni pisatelj slovenski Josip Jurčič. Slovenci imamo lepo navado, da svojega dobrotnika čestimo. In Jurčič je bil dobrotnik v naj blažjem pomenu besede. Zato je bilo prav umestno, da je „Narodna tiskarna" izobesila črno zastavo. Vas. ki ste tujec, vse to nič ne briga in dobro tudi veste, da je za tujca obrtnika v Ljubljani najbolje, da ostane prav lepo priden in pri svojem kopitu. Z ozirom na to pa Vas vendar moramo povprašati, koga ste menili, ko ste na vprašanje, kaj da pomenja ta črna zastava, odgovorili dot.cnemu: „Ein gewisser Jurčič ist gestorben" — in ko ste dostavili: „\Vieder ein Vieh weniger". Odgovora prosim, sicer se bode Vam malo posvetilo. Čestilec Jurčičev. I bii ■*l i m) v I f ii VH lit u i : V deželnej bolnici: -,; apriln: Urša Lampič, pisarjcva žena, 31 let, za j etiko. 27. apriln: Jarnej Prazen, gostač, G0 let, za jetiko. 30. aprila: Martin Korenčič, delavca sin, 11 let za jetiko. 1. maja: Marija (Jerne, krojača žena, 36 let, za jetiko. — .Jožefa Piskar, delavca žena, 46 let, za jetiko. — Kina (Jenu, delavca hči, 1 mesec. 2. maja: Anton Pokom, dninar, 31 let. Dunajska borza 11 maja (Izvirno telegraflčno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 50 „ Zlata renta.........95 „ 95 „ 1860 drž. posojilo ...... 132 „50 Akcije narodne banke.....848 „ „ Kreditne akcije.......351 „40 n London..........117 „80 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 32'/, * C. kr. cekini........5 „ 55 „ Državnu ma. ke.......57 „45 „ Tržne cene v Ljubljani 11. maja t. 1 Pšenica hektoliter 9 gld. 43 kr. — rež 6 gld 18 kr.; —ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 53 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.; — koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 21 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram 1 gld. 04 kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh frisen — gld. 66 kr.; apeh povojen — gld. 70 kr.; — jajce po la/8 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 46 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 13 kr.; — slame l gld. 78 kr.; — drva trda V kv. metrov 5 gld, 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Zahvala. Pred 7. leti seje moja ranjka mati gospa Johana Loeker dosmrtno zavarovala pri zavarovalnici na življenje „GrcNliara** za 5000 gld. Glavni zastopnik tega društva gosp. Valentin /fsciiioi v i.juitljuui izplačal mi jo denes točno in popolnem zavarovano svoto, zarad česar jaz z veseljem javno zahvalo izrekam društvu roMbnm" in njega glavnemu zastopniku ter ta zavod najtopleje vsakemu priporočam najtoplje. Dunaj, 9. maja 1881. (272; Valantin Pleiweiss, Johana Locker. priča. rruN*i. 10. maja: Pri Molju: Skcrlo iz Trsta. — Krilit* z Dunaja. — Vidergar i/, Vipave. — ({hiter i/. Brna. Kramar iz Brežic. I'ri »i: Herncr, Kenn, Polak, "VVassertril-Hng, I 'raitsohnig t l lunaja. 1'Tii'th iz lliidovie. — .lako, ic i/. Uciehenhcrga. — Krumer iz Novega mesta. -- Uadaknvic iz Celja. — Usterreichcr iz Toplic. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, o odloi-no Dajboljlt zdravilo BOpai protitt tii' ii viiuiti-f m. O'f/'0»;<' /•«» tulili. Iiolf-rinc v krizi tor lii-rih, oteklino, otvpncle mir in Ifilf itd., malo čiom i:o ho rubi, pa mlafl popolnem trganju, kal dokazuje, obilna zalival, /aihtcva nii.i ho hiiiiio ,,cvrtu gnjirr t r./tl /'/V ;><> ; MotiČU" Z -.flll-ill Ntojl'-ri'll 7IKImrli)riil : 1 ■teklmloa HO In:, pravoga ptodkjl gamo (72—'28) ekarna „pri lamorogu" J. |il. Trnkorajja 3 > na mostnem trgu it. i v Ljubljani. C. in kr. najvišje priznanje. 101 Zlata kolajna Pariz 1878. Jeduo vozno uro od postaje Feldbach ogerske zap. železnice, Pričetek. soisone 1. maja. Prićetek zdravljenja z grozdjem začetkom septembra. Alk.iliono-nuiriatle.no in žolozne kUlioe, kozjo mlokn, iulialacijo /. mlekom, smrekovimi bučki in atiiiloiieuato lla&loo, oifljono-kialo kopelji, joklono kopelji, kopelji v «ladkoj vodi, kopelji oil smrekovih bock, mr/lu polna Uopclj z npriivo n zol»ivu nc v vsoli večjih trt!i)vui:ili / mineralno vodo. Na vprašanja odgovarja, naročbe za vozove, stanovanja in minerale vode izvršuje (184—4) kopel jsUo vo«lNtvo v Cileicltcnbcrgii ali pa o«l votlHtvn. z novi«, oitiiovaiia Knloga na l>uun.)i, I.« ^ValltiHeltgnHMO Nr. H, M***XMXU*UK*U*UUUU*UU*%* zeliščna M i od zdravnika Morisona, S prirojena v britskem zdra\-stveimm zboru v Londonu, sloveča na An-gfleSkem, Ruskem, Poljskem In po Širnem svetu, prlposnana od mnogo yx /aliavuiških avtoritet in njih zdravilsku moč dokazana s tem, ker so f£ uže na milijone ljudij ozdravila, ter so najgotovejše sredstvo, da se žž najde u/.rok bolezni in imajo popolno zdravihko moč. x^ Prirejena so na tri načine: Dvakrat kot pile različne moči in uplivnosti, zaznamovana se št. 1 in fit. in enkrat kot zeliščni prah. Pilo St. l so jako prijetno In nežno uplivajoce edravilo, ki odločuj*; zlobne in hude sokove, a pile št. 2 te sokove odpravljajo z vodenimi, pekočimi in pokvarjenimi sokovi vred iz trupla. Zeliščni prah olajšuje odstranjevanje slabih sokov, omanjSuje, hladi in gnal žejo ter dohrodejno upliva na dihanje. Te.plle služijo izvrstno sopor ueprebavlHvo»ti *c ftloveku |«mI m' dlŠi* zoper fcolfi in h/inv v žlvčili. zoper |»ntiko in 'r4'ViiutAi£«'in, Blatenloo« bolezni mt jetrub, /lai«» *ilo, bo-lečine v Itri/.i. zoper vse bolesni ma koži in oCeb itd. itd. Blorlaonov sistem se naslanja na ta glavni stavek: „Pokvarjena kri, glavni uzrok vsakej bolezni"! Ako se rabijo ta zdravila, čisti se kri in kri se prične z nova in živalmeje pretakati po žilah. 1 par malih škatljic št. 1 in St 2 veljata gld. 1.60. 1 m Vidikih „ n n n n n n n Dobivajo se v vseh boljših prodajalnieah. London, 1. februarja 1881. Za angleški zdravstveni zbor MOBISOIT 33. Eustou Road. :t..-so. zaz. 6z O. (157—4) X X X X n xxxxnxxxuxxxxxxxxxxxxxx Izdatel/ in urednik Makao A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".