Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlBV. I5L Izven Ljubljane 8 vin. V Ljubljani, v torek, i julija 1914. Leto XL1I. — Velja po pošti: = Za celo leto napre] . . K 2B-— za en meseo .....i 2-20 za Nemčijo oelolelno . „ 2B-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo ,, • • » 2'— »upravi prejeman mesečno „ 1-70 = Sobotna izdaja: = za celo lato........ 7"— za Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Eaostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat......15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanili, zahvale.osmrtnice lil: enoslolpna pslitvrsta po 2] vin. ■ • Poslano: . ■ enostolpna petltvrsta po 40 vin Izhaja vsak dan, izvzemšl ne delje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red oar Orednlitvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravntStvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. D*" Današnja številka obsega 6 strani Bizoolinsivo in politični zločini. Grškega cerkvenega razkola niso povzročili verski, ampak narodni in kulturni razlogi; rodilo gu je bizantin-stvo. Odkar je cesar Konstantin sedež : rimskega cesarstva prenesel v Carigrad (1. 330.), so sc Grki začeli zavedati svoje nekdanje slave ter hrepeneti po cerkveni neodvisnosti od Rima, da bi še na verskem polju igrali isto vodilno vlogo kakor na političnem. Ob koncu L stoletja so na carigrajskem cerkvenem zboru izrekli načelo, naj bi sc cerkvena oblast in imenitnost ravnala po politični ime-nitnosti škofijskih mest in stolic; v imenu tega načela so zahtevali, naj ima carigrajski škof vrhovno oblast v vzhodni cerkvi, ker jc Carigrad »novi Rim«. Isto zahtevo so grški škofje stavili na kalcedonskem cerkvenem zboru (1. 451). Naravna posledica tega. naziranja in te zahteve je bila, da so se zastopniki grške cerkve radi klanjali grški politiki ter klečeplazili pred bizantinskim dvo-"om. In kakšen je bil bizantinski cesarski dvor? Bizantinski dvor je ohranjal stare poganske tradicije rimskega dvora ter podedoval gnilobo in propalost rimske države. Kakor so imeli poganski rimski ccsarji vrhovno versko oblast, tako so si jo prisvajali tudi krščanski bizantinski cesarji. Le redki so bili škofje, ki so obsojali klečeplazenje pred državno oblastjo ter se upali proti državni vsemogočnosti nastopati za svobodo Cerkve. In kdor sc je drznil nastopiti. je bil preganjan. Veliki sv. Ivan Zlatoust jc pogumno zaklical, da je svetost krščanske morale več kakor politična oblast, a je zato umrl v prognan-stvu; mnogi so se pa ogibali boja ter sc rajši umikali v samoto. Tako se jc polagoma praktično udomačilo naziranjc, da je grška narodna in politična korist vrhovno merilo v verskih in cerkvenih stvareh, trenutna narodna ali politična korist več kakor deset božjih zapovedi. Grško krščanstvo ni imelo moči, da bi do dna prerodilo grški narod. Protestant A. Harnack odločno trdi, da jc krščanstvo na zahodu pač do dna prerodilo narode in jih vzgojilo v novi krščanski civilizaciji, toda grško krščanstvo jc ostalo na površju; v vzhodnji cerkvi jc naposled grški narodni element,, pokvarjen po aziatskih primesih, prevladal nad krščanstvom. Znameniti bizantinist protestant Gelzcr LISTEK. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) »O, oče, zakaj mc sovražiš?« jc zaklical. »Tvoj sin sem in ti mc sovražiš, oče?? Zato me sovražiš, ker sem zapustil stare bogove in sem pričel spoznavati Krista, ki jc edino pravi Bog. Oče, ne vem, kako je prišlo vse to. Sani premišljujem zdaj, kako je to mogoče, da sem postal tako hitro Kristov spoznavalec. A božja volja je morala biti tako. Vprašaj Pribignjeva in druge Slovcne iz Rogovinc. In kateri ti bo mogel povedati, zakaj jc izpregledal tako naglo? Bila jc višja moč nad nami, in ta moč se je razlila v naša srca.« Radegost jc gledal sina in se jc domislil, koliko je moral trpeti te dolge dni, odkar je pognal mladca od doma. Koliko noči jc bdel in ni mogel zatis-niti očesa! Kajti če jc zaspal, jc zagledal sina mrtvega na zeleni poljani. Kraj njega pa je stala neka čudna prikazen, ki mu je grozila s suho roko: »Ti si kriv njegove smrti, ti, ki sc zo-veš njegovega očeta!« — In Radegost ic zastokal iu je trpel bridke muke. pravi, da grška cerkev, vkovana v verige bizantinstva, ni imela moči, cla bi vzgajala in v duhu krščanske morale prerajala barbarske narode. V tem ozračju jc bujno rastla pro-palos starega rimskega dvora in gniloba bizantinskih političnih bojev. Uporabljala so sc najpodlejša sredstva, da so le služila trenutni politični koristi. V politiki in državni upravi so se udomačili zločini; neljube osebe so zastrupljali, jih morili ali oslepljali. Vsled aziatskih vplivov se je stari rimski gnilobi pridruževala še krutost in surovost. Grška cerkev je pa vse to večinoma mirno gledala ali še celo očitno blago-sjavljala. V tem strupenem ozračju se je iz grškega narodnega ponosa in sovraštva ter iz politične pokvarjenosti rodil cerkveni razkol. V drugi polovici 9. stoletja je namesto slabotnega cesarja Mihaela III. vladal Bardas, o katerem pravi znameniti bizantinist Gelzer, da je bil bizantinski »nadčlovek«, ki sc ni zmenil za vero in moralo ter bil pripravljen za najhujše zločine, ako je mislil, da mu morejo koristiti. Tedanji patriarh Ignacij ni hotel blagoslavljati tc propalosti; zato je bil odstavljen (1. 857). Patriarho-vega prestola sc jo. polastil Focij. Rimski papež ni mogel potrditi Focija in ta se je ločil od Rima, dasi jc sam priznal, da se grška in rimska Cerkev v verskih resnicah prav nič ne ločita. Ko pa v Rimu niso hoteli potrditi njegove kri-vičnosti, tedaj se' pa je začel strastno boriti proti zahodni Cerkvi ter ji očitati krivoverstvo. Focij je vzbudil strastno sovraštvo Grkov proti Rimu ter temu sovraštvu dal navidezno versko podlago. Grška cerkev pa je odslej postala najvdanejša sužnja državne oblasti in narodnega šovinizma. Staro grško načelo, da je narodnost in politika vrhovno merilo v cerkveni upravi, je postalo osnovno načelo razkolne cerkve ter rodilo najhujše jjosledice za grško narodno in politično moralo. Oglejmo si nekoliko grških političnih zločinov. Cesarica Irena jc dala svojemu sinu Konstantinu iztakniti oči (1. 797), da je ne bi izpodrinil. Bardasova skrajna nemoralnost jc povzročila ccr-kveni razkol (leta 857). Cesarica Zoc se je po ukazu svojega očeta poročila z oženjenim senatorjem Romanom, ki se je moral v ta namen ločiti od svoje žene. O kakem ugovoru cerkveno oblasti ni nikakega sledu v zgodovini. O tej ce-sarici sc jc po Carigradu splošno govorilo, da jc svojega moža Romana pozneje zastrujiila; kljub temu jo je patriarh Mati Božcna jc hirala in je jokala noč in dan. Radegost jc ni mogel več j>oglc-dati. Kajti v vsakem njenem pogledu je videl očitanje: Ti si ga pogubil... Vrni mi sina nazaj! — Zbežal je zjutraj od doma in sc je klatil do večera po črnem lesu, da bi potolažil svojo vest. Toda zaman. Vedno in vedno jc moral misliti na sina — na sina, ki ga jc pognal v daljni svet. In zdaj ga vidi pred sabo, šc bolj zagorelega po brazu, še bolj junaškega kot nekdaj. Pridobil si je slave med Sloveni, in štejejo ga zdaj med prve mladce. A oče, njegov lastni oče ga zaničuje in ga podi kot izdajica od dragega doma. Pa niti ne pomisli, koliko mora trpeti sin, ker ve, da ga zaničuje in sovraži lastni oče. Gorje! Smilujte sc, sinji bogovi, ki ste vrnili izgnancu izgubljeno pravo in ste ga očistili v očeh rojakov-Slovcnov! Smilujte sc! — ln Radegost jc povesil glavo. Razmeh-čalo sc mu jc srcc, in upornost in divji gnjev sta izginila hipoma iz njegove duše. »Ničesar ni kriv svečenik Razor,< jc nadaljeval Borut. »Samo svojo nalogo jc vršil, in to nalogo jc prejel naravnost od Krista. Ne sovraži ga, oče, ker jc popolnoma nedolžen. Sovraži raje mene. Trpel bom in bom hodil po tujem avetu in bom mislil nate, Ne s.o- poročil z njenim ljubimcem Mihaelom IV., ko jc njen mož šc ležal na mrtvaškem odru (leta 1034.). Leta 1184. je dal cesar Andronik legitimnega ccsarja Alekscja zadaviti ter si je prestol zagotovil s celo vrsto najhujših zločinov, umorov, oslepljenj itd. To je pravi bizantinski Ivan Grozni, ki daleč presega moskovskega. Toda njegova krutost jc bila grozno maščevana. Njegov naslednik Izak ga jc vrgel v ječo, mu odsekal roko ter iztaknil oko; zverinska druhal ga je pa še strašno mučila ter ga nazadnje obesila za noge. Naj bo dovolj! Pa porečete, saj tudi na zahodu v tem oziru ni bilo vse vzorno. Toda v Carigradu sc j c to vršilo s i s t c in a t i č -n o. 2e imenovani zgodovinar Gelzer v svoji zgodovini bizantinskih cesarjev ponovno trdi, da so se v Bizancu vse iz-prcmeinbe na cesarskem prestolu in vse večje politične izpremembe izvrševale s skrajnimi krutostimi, umori, oslepljenji itd. Ljudstvo je te zločine večkrat očitno odobravalo ter sc jih udeleževalo podobno, kakor se v novejšem času ljudstvo udeležuje političnih borb. Sc hujše je pa to, da je grška vrhovna cerkvena oblast vse to molče odobravala ali celo blagoslavljala. Zato pa ni čudno, da bizantinsko razkolništvo ni zmožno, da. bi narode vzgajalo in prenavljalo no načelih krščanske morale. Bizantinsko razkolništvo je torej sokrivo političnih zločinov, ker je vsaj v praksi proglasilo vrhovnost narodne in politične koristi, ter vsled tega izgubilo moč, da bi moglo braniti svetost krščansko morale; bizantinsko razkolništvo je večkrat celo naravnost podpiralo politične zločine, ker je blagoslavljalo tiste, ki so jih izvrševali. Ta žalostna slika bizantinstva jc tem mračnejša, če se spomnimo, kako je tam na grškem Vzhodu v prvih krščanskih stoletjih cvetela krščanska svetost in gorečnost. A v poznejših stoletjih (od 5. stoletja dalje), ko bi bilo najbolj potrebno, da bi se nasproti napredujočemu bizantinstvu v javnem življenju uveljavljala načela krščanske morale, ravno takrat je začela notranjai moč grške cerkve pojemati. Še do desetega stoletja so se med Grki nahajali mnogi plemeniti duhovi, a ti so bili po večini ljubitelji tihega samostanskega življenja. V samostanski samoti so z bridkostjo glodali propadanje cerkvenega življenja; živo so čutili potrebo cerkvene reforme ter se zavedali, da bi se ta mogla izvršiti le v zvezi z Rimom, kamor so z zaupanjem obračali svoj pogled. Med temi plemenitimi zastopniki vraži ga, oče! Odpusti mu — saj ni kriv ničesar.« Radogost je dvignil hipoma glavo. Pogledal je sina s pogledom, v katerem je bilo polno ljubezni. Sam ni vedel, kaj se jc zgodilo tisti hip z njim. Naenkrat jc položil sinu roko na glavo in je izprcgovoril: »Odjiuščam ti, Borut, zaradi moje in materine ljubezni ti odpuščam ...« Borut jc zdrknil na kolena in sc je oklenil njegovih nog. »Oče!« jc zaklical. A Radegost ga je dvignil. »Vstani, Borut,« je dejal mehko in prijazno. »Naj bo ljubezen med nama kakor nekdaj.« Oče sc je naglo okrenil, pa jc odšel iz hiše. Tam na trati so stali Volčan, Pribignjev in Božcna krog ležečega svečenika in so sc pogovarjali poti-homa. Radegost sc jim jc približal, pa jc obstal precl njimi. »Odpustic mojim besedam,« jc dejal. »Gnjev mi jc napolnil srce, pa nisem vedel, kaj govorim. Odpustite mi vsi — ti, Volčan in ti, Pribignjev. Bogovi so hoteli drugače.« In sedaj sc jc zgodilo čudo. Radegost jc stopil k svečeniku Razor ju. Uolgo mu jc gledal v mirni, sveti obraz, katerega je obdajal neki čudoviti svit. In naenkrat se jc nagnil Radegost nad svečenikom iu ga je prijel grške gorečnosti prvih krščanskih stoletij se posebno odlikujeta velika slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Toda grška cerkev je vedno bolj propadala, se odtujevala Rimu in katoliški vesoljnosti ter sc pogrezala v bizantin-stvo. Po atentatu na prestolonaslednika. Sožalna seja »Kmetske županske zveze«. Odbor >Kmetskc županske zveze« je imel v nedeljo, dne 5. t, m. pred manife-stacijskim zborovanjem v »Unionu« izredno sejo, v kateri jc v imenu slovenskih županstev dal duška čutilom vsled lopov-skega zločina v Sarajevu. Odposlal jc po soglasnem sklepu predsedstvu c. kr. deželne vlade to-lc pismeno izjavo: Vaša ckscclenca! Preblagorodni gospod deželni predsednik! Podpisani odbor »Kmetske županske zveze, jc storil v danajšnji seji pod vtisom najgi šega zločina na presvetli vladarski rodovini sledeče navedeni sklep, ki ga pri-občujemo Vaši ekscelcnci s prošnjo, da ga blagovolite sporočili na Najvišje mesto in biti pred Najvišjim prestolom tolmnč globoko vdanih čutil slovenskih županov in občinskih zastopnikov, kojih srca bijejo za blagor Najvišje vladarske rodovine kakor tudi za našo širšo domovino Avstrijo. — Sklep se glasi: -Odbor - Kmetske županske zveze v imenu slovenskih županov in občinskih zastopnikov Kranjske izreka svoje najglobokejše ogorčenje nad groznim zločinom, ki mu ni primere v zgodovini in za kojega ni izrazov, da bi ga bilo mogoče dovolj ožigosati; obenem izreka odbor kot zastopnik slovenskih županov svoje najglobokejše sočutje, brezmejno vdanost in neomajno zvestobo slovenskih avtonomnih korporacij do Najvišjega prestola ter cele vladarske rodovine. Vsa slovenska županstva se klanjajo Njegovemu Veličanstvu — proseč Boga, da nam ohrani preljubega vladarja še mnogo let v prospeh mogočne Avstrije in v blagor naše ožje domovine.« Odločni glasovi hrvaškega časopisja, Sarajevski Hrvatski Dnevnik« piše med drugim: Za Srbe in srbsko politiko v monarhiji jc merodajen Belgrad, izjavil jc zagrebši »Srbobran«. Belgrad je delal več let in let, pripravljal teren v hrvatskih deželah za svoje zločinske namene. Našel je na žalost poleg mnogih tukajšnjih z vcleizdaj-skim duhom prepojenih Srbov tudi neke plačance med Hrvati, ki so sprejeli ogavno propagandistično srbijansko za mrzlo roko. Izprcgovoril je s tresočim glasom, da so ga slišali vsi: »Odpusti mi, svečenik! Moj srd mi odpusti, ki sem ga gojil v srcu do tebe. Izprcgovori samo eno besedo... da mi odpuščaš.« Mrzla roka sc jc stresla, in svečenik je odprl svoje prijazne oči. Nasmehnil se jc, ko jc spoznal klečečega moža, in s tihim, komaj slišnim glasom je izpre-govoril: »Oj, Radegost, ti mc držiš za roko? Ali jc mogoče, ti ljubljeni Krist? Ali jc mogoče, da si dodelil svojemu služabniku v poslednjih dnevih toliko sreče, toliko blagosti?... O, hvala ti, Izveličar... Sedaj pa rad zaprem svoje trudne oči...« Svečenik je umolknil in jc ležal spet mirno in pokojno, kot bi sc bila preselila njegova duša že nad sinje zvezde.. Zapihal je močen veter preko doline. Zašumeli so rumeni listi na drevju in so sfrčali potem z glasnim še-lcstom na tla. Megle, ki so ležale na pogorju, so se pričele deliti. Prikazali so sc hipoma beli snežniki, in kakor čisto srebro sc je lesketal njih sneg. Radegost pa jc stal s sklonjeno glavo kraj svečenika in je gledal bledi obraz... (Dalje.) službo ter počeli v velikem slogu, a pod firmo nekakega »narodnega edinstva« razvijati akcijo za srbsko osvojenje hrvatskih dežel. Pred čabrinovičem in Principom smo imeli med seboj zarotnike, ki se niso skrivali, kajti to zaroto je ščitila fraza o »kulturnem in nacionalnem odinstvu.« S to frazo delajo že dolge mesece in leta za to, da bi ves narod hrvatski odtujili monarhiji in habsburški dinastiji in pridobili za Srbijo. Ta organizirana in dobro plačana četa vclcizdajalcev dela nemoteno na to, da bi vso našo mladino prevedla na srbsko stran, da jo ogreje za politično edinstvo s Srbijo in da jo odtuji ne samo hrvaškim narodnim idealom, temveč tudi dinastiji. Iz Bel-grada se vzdržuje z dragim denarjem cel niz novin, ki imajo nalogo, vzgajati v hrvatskih deželah v tem zmislu hrvatski narod. Cela vx'sta listov na našem jugu so organi belgrajskega tiskovnega urada, ki imajo nalogo, da zrevolucioni-rajo Hrvate za velesrbsko idejo, za najnovejše jugoslovansko središče Bel-srrad, za nacionalno osvoboditev v srbskem zmislu. Ne bi ubili Franca Fer-dinanda, ako bi menili, da bo on nadaljeval sedanjo nesrečno protihrvat-sko politiko. Pustili bi ga v miru, ker bi vedeli, da bi nadaljni protihrvatski zi-stem odtujil samposebi Hrvate duali-stični monarhiji in jih pridobil za sr-bijanstvo. Ali v Belgradu so dobro vedeli, da je nadvojvoda Franc Ferdinand naklonjen Hrvatom, da namerava oži-votvoriti staro pravdo in dati Hrvatom njihovo svobodo in ujedinjenje. Toda vedeli so belgrajski aranžerji atentata, da bi tedaj odzvonilo vsem srbskim aspiracijam in da bi zadovoljni hrvatski narod nikdar ne zaželel kralja Petra ali zedinjenja z barbarsko Srbijo. Da zabodejo nož v srce hrvatskega naroda, so poslali atentatorje v Sarajevo; da uničijo hrvatskemu narodu njegove lepe nade, zato so belgrajski krvniki izrekli ustno obsodbo nad našim dobrim, modrim in pravičnim prestolonaslednikom. To je torej delo in plod »narodnega edinstva«. To je zasluga »nacionalističnega« pokreta. In to si bo hrvatski narod zapomnil. Kadarkoli se bo našel med nami stvor, ki bi se usodil govoriti o narodnem edinstvu s Srbijo, nam bo stopil pred oči umorjeni prestolonaslednik, in mi bomo po dolžnosti in zaslugi obračunali z belgrajskim emisarjem. Vsaki organ tega protihrvatskega in proti-'monarhičnega gibanja nosi odslej na sebi znak ubojice, ker je izvršil umor na našem prestolonasledniku. Kadar sc bo spominjalo na edinstvo med Srbi in Hrvati, bo vsakemu Hrvatu stopila pred oči krvava slika nadvojvode Franca Ferdinanda, ki so ga ubili Srbi. Za vse bodoče odnošaje napram Srbom bo merodajen pokojni prestolonaslednik. Sarajevski nadškof katoličanom. Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler jc izdal na katoličane oklic, v katerem pravi med drugim, da se zaradi tega, ker so nesrečni in brezbožni zarotniki, ki so pripravili in izvršili umor na prestolonasledniku in soprogi, pripadniki grško-vzhodne vere, ne more smatrati za njihovo dejanje odgovornega vsega naroda, ki pripada k tej veri. Z druge strani tudi niso poklicani edinci, da vrše maščevanje za zločin.. Moje je maščevanje in plačilo — pravi Gospod. Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožei bo imenovan za polkovnika na cesarjev rojstni dan in prideljen nekemu artilerijskemu polku. Istočasno bo imenovan nadvojvodov komorni, predstojnik princ Zdenko Lobkowitz, ki je bil pred kratkim povišan za generalnega majorja, za najvišjega prestolonaslednikovega dvorjana. Cesarjevo lastnoročno pismo knezu Montenuovu. »Wiener Zeitung« objavlja danes sledeče cesarjevo lastnoročno pismo: »Ljubi knez Montenuovo! Že več let stojite, spremljani od mojega popolnega zaupanja na čelu mojega dvora in ste vedno sporazumno z mojimi inten-cijami neutrudljivo in z velikim uspehom svoje odgovorne dolžnosti izvrševali. V zadnjih dneh Vam je smrt mojega ljubljenega nečaka nadvojvode Franc Ferdinanda, s katerim so Vas trajno vezale zaupljive zveze, naložila izredne zahteve in se je ob tej priliki zopet pokazala Vaša požrtvovalna uda-nost nasproti moji osebi in moji hiši v visoki meri. Porabljam to priliko, da se Vam najtoplejše zahvalim in Vas zagotovim priznanja za Vašo izborno zvesto službo.« Pokojni prestolonaslednik in Jugoslovani. »Obzor« prinaša z Dunaja o načrtih pokojnega prestolonaslednika na- slednje informacijo: Istotako, kakor je ogrsko kraljestvo došlo do svoje prejšnje zgodovinske oblike, ravnotako bi tudi kraljevina Češka in kraljevina Hrvatska prišli do oživotvorjenja svojih zgodovinskih pravic na podlagi načela o narodnem edinstvu in avtonomiji. Kakor je moderno nemško cesarstvo zveza historičnih kraljevin in pokrajin, ravnotako bi imela postati Avstrija zveza kraljevin. V tej zvezi ne bi bila Ogrska malo prikrajšana, kajti mažarski imperijalizem, ki hoče na razvalinah drugih narodov zgraditi nacionalno državo, bi bil pokopan. Edinstvo vojske, financ, zunanje politike bi bilo osnovano podobno kakor v Nemčiji in le v toliko bi se moglo reči, da je bil pokojni nadvojvoda cen-tralist. Ni tudi nemogoče, da je verjetno, da je nadvojvoda mislil tudi na secunclogeniture in da bi njegovi sinovi, ki ne bi mogli zasesti avstrijskega prestola, dobili češko in hrvaško krono, tako da bi avstrijski cesar kakor nemški cesar bil šef zaveznih avstrijskih držav. Nacionalne in historične države našle bi v tej zvezi svoje pri-sodno središče in je verjetno, da bi na tem temelju bil mogoč preporod Avstrije. Jugoslovani imajo zato povod, da oplakujejo mrtvega nadvojvodo, kajti ako tudi ne bi morebiti ta daleko-sežni načrt uspel, ni dvoma, da se je nadvojvoda zanj zavzemal, in da je mogoče zanj tudi umrl. Pokojni prestolonaslednik in hrvaško dijaštvo. Pokojni pi*estolonaslednik Franc Ferdinand je posvečal veliko pozornosti hrvatskim polkom, v katerih služijo potomci starih hrvatskih junakov. Ni minila prilika, ki se mu je nudila, da ne bi odlikoval Hrvate. Za časa velikih vojaških vaj na južnem Ogrskem in na Hrvatskem je imenoval hrvatsko do-mobranstvo »vražjo divizijo«. Vedno se je tudi zelo pohvalno izrazil, kadar je govoril o moštvu ali častnikih 16., 70., 73. in 79. polka. Na svoja usta jih je hvalil pred spremstvom: »To so moji hrvatski krajišnici, oni marširajo in streljajo, da jim ni para!« Kako je bil naklonjen hrvatskim polkom, kaže to, da so bili pri zadnji spremembi garni-zij prišli hrvaški polki št. 16., 96., 70. in 79. v najlepše garnizije, kakor Dunaj, Budimpešta in Temešvar. Osobito je odlikoval hrvatski varaždinski polk, ki je prišedši na Dunaj, bil nastanjen v mestu, nedaleč od cesarskega dvora, a v bližini Belvedera. Govori se, da bi v kakem izrednem slučaju imel ta polk nalogo, čuvati cesarski dvor in Belve-dere, a pred vsem, da prevzame stražo pod stanovanjem cesarja. To je izvan-redno in edino odlikovanje svoje vrste, da je bil hrvatski polk pozvan, da čuva cesarski dvor. Hrvatsko-srbska koalicija proti pravim zastopnikom hrvatskega ljudstva. V včerajšnji seji hrvatskega sabora j c prebral predsednik predlog, naj se izključi dr. Frank od 60 sej, posl. Vu-cetič in dr. Prebeg od 30 sej, mnogi drugi pa se naj ukore, ker so v prejšnji seji sabora skušali z velikim škandalom preprečiti sožalno izjavo sabora. Ob tej priliki je med franltovci nastal velik hrup. Vpili so: »Lopovi, bojazljiv-ci, banditi! To je impertinenca! Sokrivci Principa!« Večina je burno odgovarjala. Poslanci so se zmerjali med seboj. Predlog je končno večina med burnim ploskanjem sprejela. Frankov-ci so seveda burno protestirali. Popoldne jc otvoril sejo ob pol 4. uri prvi podpredsednik dr. Magdič. Komaj jc zazvonil, je pričel dr. Hrvat klicati: »Ubijalci! Lopovi! Plačanci!« Nastal je velikanski hrup. Čuli so se klici: »Doli belgrajski plačanci! Šuštarji! Srbski sužnji! Ven z vami! Doli z lopovi!« Hrup je bil tak, da se ni ničesar razumelo. Na to je dal predsednik zapisnikarju nek spis, da bi ga prečita!. Zopet je nastal nov hrup, poslanci so tolkli po klopeh in razbijali s sedali. Na predsednikovo znamenje z roko, sc je dvignila večina s sedežev, a zakaj se je glasovalo na ta način, se ni moglo razumeti. Sredi največjega hrupa je bila seja prekinjena. Bosensko-hercegovski sabor bo te dni zaključen. Zunanjega položaja sarajevski zločin ne izpremeui. »Daily Mail« objavlja interviev svojega dunajskega dopisnika z neko visoko osebo avstrijske diplomacije, ki je izjavila: Napetost med Avstro-Ogr-ski in Srbijo obstoja, odkar je bil umorjen kralj Aleksander. Takrat se je pričela hudodelska agitacija proti Av-stro-Ogrski, ki jo v Belgradu trpijo. Umor prestolonaslednika Franc Ferdinanda jo posledica te agitacije, ki jo srbska vlada nikdar ni mogla zatreti. Vendar pa prestolonasleclnikova smrt zunanjo politiko ne bo izpremenila. Glede na Albanijo bo Avstro-Ogrska postopala roko v roki z Italijo in bo z drugimi velesilami nadaljevala organizacijo albanske države. Zdaj razpravljajo o avstrijskem predlogu glede na ustanovitev albanske milicne brigade, ki jo bo izuril polkovnik Philips. Razpust vojaške pisarne rajnega prestolonaslednika. Vojaško pisarno rajnega prestolonaslednika so že razpustili in arhiv zapečatili. Užaljena hčerka rajnega prestolonaslednika Rudolfa. Skoro vsi ogrski listi napadajo višjega dvornega maršala kneza Monte-nuova, ki ga dolže, da je izjavil, da ne more kneginji Windischgraetz, hčeri pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, odkazati nobenega prostora v dvorni kapeli, pri pogrebu nadvojvode Franc Ferdinanda, vsled česar je visoka dama užaljena odpotovala z Dunaja. Milan Pribičevič in sarajevski atentat. Zagrebški »Srbobran« prinaša iz Budimpešte od svojega dopisnika sledečo brzojavko: Z ozirom na najavten-tičnejšo vest, ki je dospela včeraj ob 5. uri popoldne s kompetentnega mesta v Sarajevu, ni major Pribičevič v nobeni zvezi s sarajevskim atentatom. Preiskava je v toliko napredovala, da bi se njegova soudeležba dosedaj do-gnajla, ako bi obstojala. Kolikor sem poučen, je to sporočeno diplomatičnim potom tudi srbski vladi. — Bilježimo. Smrt brez bolečin. Podobar Rudolf Valdec, ki je napravil v Sarajevu mrtvaški maski, je izjavil dopisniku »Az Esta«: Prestolona-slednikova mrtvaška maska dokazuje, da je bila smrt brez bolečin. V potezah se ne pojavlja niti znak smrtnega boja; na bolečine kaže edino, ker so otekle spodnje ustnice. Poleg močnega mišičevja sem zapazil še tetovacijo na levi roki, ki kaže kitajskega zmaja in je bilo zanjo potrebnih do 2000 vbod-ljajev z iglo. Mrtvaški maski sem izdeloval 4 ure. Barva na prestolonasled-nikovem obrazu se ni izpremenila; barva vojvodinjinega obraza je bila rumena. Kdo je organiziral atentat? Iz Zagreba poročajo: V zvezi z napadalcem Schafferjem aretovani monter Jakšič je priznal v preiskavi, da se je sešel meseca maja z dvema tovarišema, ki tudi pripadata nacionalistični skupini, v Belgradu z večimi revolucionarji v Narodni Obrani, pri kateri je dodeljen tudi major Pribičevič. Ob tej priliki se je sklenilo izvršiti atentate na vodilne osebe monarhije. Govorilo se je tudi o atentatu na prestolonaslednika. V istem času se je mudil v Belgradu tudi poslanec Vukovič. Vse to so sporočili tudi državnemu pravdni-štvu, ki pa bržkone o teh izpovedbah ni obvestila bana, ker bi v tem slučaju prestolonaslednikovo potovanje v Bosno gotovo izostalo. — Policijsko so dognali, da je bil Milan Pribičevič pred 14 dnevi skrivaj v Zagrebu ter imel z odločilnimi voditelji koalicije več razgovorov pri zobozdravniku Dimoviču. Aretacija sokrivca Svetozarja Popoviča. V Zemunu so 5. t, m. prijeli 181etnega gimnazijca Svetozarja Popoviča. Našli so pri njem ponarejeno brado in ga je policija že na kolodvoru čakala, ker jo je nanj opozorila bosenska policija, Popovič je priznal, da so v Klajničevi slaščičarni razdelili bombe in orožje. Tudi on je dobil bombo, revolver in ciankalij, da se po napadu zastrupi, Ko je cul, da se je Principov napad posrečil, je vrgel vse proč. Popoviča so z močnim spremstvom odpeljali v Sarajevo. Sarajevski zločin povzročila srbska vojaška liga. Uradni »Echo de Bulgarc« dolži srbsko vojaško ligo intelektualne povzročitve sarajevskega napada. Vsi, ki so o delovanju srbske vojaške lige poučeni, jo smatrajo za povzročiteljico sarajevskega zločina. Že pred nekaj časom so bolgarski listi opozarjali, da v Belgradu zopet nekaj kuhajo, vsled česar bo svet zopet o Srbiji govoril. Zagovorništvo sarajevskih morilcev. Iz Sarajeva poročajo, da so vsi hrvaški in mohamedanski odvetniki sklenili, da ne prevzamejo zagovorništva napadalcev, če bi bili tudi za zagovor uradno pozvani in da raje plačajo denarno globo. Nesramnosti ruskega časopisja. Glede na poročila, da pozove Avstro-Ogrska Srbijo, naj uvede glede na sarajevski zločin preiskavo v kraljestvu, piše »Rusko Slovo«: Srbija na ukaz grofa Berchtolda ne more opustiti svoje samostojnosti. Če vztraja dunajski kabinet na svoji zahtevi, so neizogibni težki zapletljaji in je mogo-ca vojska. Simpatije celega civiliziranega sveta so zato na strani Srbije, (!!) ki hoče svojo samostojnost braniti in te simpatije niso platonične. Uničenje Srbije bi tako pretreslo evropsko ravnotežje, da bi sc ž njo ne sprijaznile ne balkanske države ne velesile. V boju za svojo svobodo Srbija ne bo osamljena. »BirŽevija Vjedomosti« pa pišejo: Rusiji gre za to, da Slovanov v sosednji monarhiji ne bodo zatirali. Če sc ta želja Rusije uresniči, bi zado-bile avstroruske razmere tisti prijazni značaj, ki so ga prej imele in ki ga morajo zopet zadobiti, da se ohrani evropski mir. Modri cesar Franc Jožef bo našel sredstev, da pomiri razburi jene duhove v državi in da spravi narode v državi, kar bo na zunanjo poli* tiko monarhije dobrodejno vplivalo. Poročilo iz Belgrada. Iz Belgrada se poroča: Danes raz* širjena poročila, da je bilo v zrak po* gnano aVstro-ogrsko poslaništvo, so po* polnoma neresnična. Mesto kaže nori malno sliko. Tukajšnji politični krogi bi smatrali vsako demonstracijo proti monarhiji za nezmiselno. V inozem-< skih listih je izražena bojazen, da bi sarajevskemu napadu lahko sledili oboroženi konslikti, kar se pa tu ne smatra za mogoče. Sodi se, da se fcea nekaj dni razburjeni duhovi popolno* ma pomirijo in da se bo zadeva z mi* rom in hladnokrvnostjo obravnavala^ Srb. urad. brzojav izvaja: Poročilo ne* kega ogrskega lista, da se s srbskei strani poizkuša osvoboditi v Sarajevu! zaprte napadalce, kakor tudi poročilo, da je 50 v Turke preoblečenih srbskih' četašev prekoračilo bosensko mejo, jei smešno in nevredno dementija. Tudi obdolžitve generala Jankoviča in ma<> jorja Pribičeviča (ki ni v generalnem! štabu, marveč je navaden častnik) sol neutemeljene. »Daily Graphic« pišei Belgrajska vlada bi storila prav, če bi zavrnila breztaktne srbske liste in dtn kazala lojalnost svojih protestov z oziw rom na smrt nadvojvode Franc Ferdi« nanda. Srbski princ Jurij in sarajevski zločin« Mažarski »Alkotmany« prinaša sle* deče: Iz Londona poročajo, da je bil bivši srbski prestolonaslednik Jurij pretekli teden v Londonu in da je v, tamošnjih aristokratskih krofih Čestd govoril o bodoči Srbiji, njenih name-< rah in željah. Princ Jurij je pogosto na< glašal, da je nameram Srbije edina Franc Ferdinand na potu in da bo do* tlej nemogoče izpolniti želje Srbije, do* kler bo Franc Ferdinand živel. V Ion* donskih krogih, v katerih se je Jurij največ gibal, niso polagali posebne važ-i nosti na njegove besede, ker so bili prepričani o njegovi ekstravagantno« sti, poleg tega pa tudi vedo, da je malo prismuknjen. Sedaj, ko se je dogodit atentat, so v londonskih krogih začeli razmišljati o tem ter polagati važnost na njegove besede, vsled česar so prišli do zaključka, da so v Belgradu vedeli za nameravani atentat. Danes so uver-jeni v Londonu, da vodijo niti atentata; v Bclgrad. S sigurnostjo naglašajo, da je srbska vojaška liga, o kateri se je zadnji čas zopet mnogo govorilo, vedela že prej za atentat. Ni izključeno/ da so za napad, predno se je izvršiA vedeli najvišji vojaški krogi, kakor dvorski. Londonski krogi trdijo nadalje, da je Peter edino zaradi tega odpotoval iz Belgrada in oddal vinarske posle prestolonasledniku Aleksandru, da bi ga ne delali odgovorni za krvave dogodke v Sarajevu. Franc Ferdinand ni šel *»d v Bosno? List »Morgen« se ostro obrača proti tistim, ki niso dovolj preskrbeli za varnost nadvojvode in njegove soproge v Bosni in ki so nadvojvodo varali z neresničnimi poročili o položaju v Bosni in duševnem razpoloženju ljudstva. Nadvojvoda sam je bil malo pred od-potovanjem na tem, da pot v Bosno odkloni. Tdi vojvodinja je bila polna težkih slutenj. Nadvojvoda je prejel mnogo resnih opozoril, ki jih je poslal na pristojno mesto, da doženejo, v koliko so utemeljena. Toda vkljub temu, da vojvoda nikakor ni bil naklonjen temu potovanju, je le moral iti v Bosno, kjer ga je dohitela grozna osoda. Stroga cenzura v Sarajevu. V Sarajevu cenzuro nadvse strogo iz« vajajo. Nobene notice o preiskavi ne puste objaviti. 5. t. m. so vse liste brez izjeme konfiscirali. V Sarajevu še vedno zapirajo osumljence. Zaslišali so 500 oseb, večinoma dijake, deset so jih v zaporu obdržali. Ponoči krožijo po mestu detektivi, ki izvajajo še vedno hišne preiskave. Zaprli so tudi pet popov; nekega bogatega trgovca so pripeljali vklenjenega iz Tuzle. Na vozu, s katerim so ga pripeljali, sta bila tudi dva zaboja; v enem je bila baje bomba, v drugem pa orožje. Avstro - Ogrska in Srbija. »Frankfurter Zeitung« piše, da so se v odločilnih dunajskih krogih odločili, da rešijo vprašanje glede atentata na prijateljski način s Srbijo; v kolikor dopušča preiskava v Sarajevu. Ako pa bi preiskava v Sarajevu dognala, da sledi zarote tangirajo tudi tiste faktorje v Srbiji, ki bi se takih stvari morali na daleč ogibati, potem bo monarhija na vsak način zahtevala zadoščenja od Srbije. Iz tega*sledi, da se za krivce, " ki ne pripadajo uradnim srbskim krogom, ne bo zahtevalo zadoščenja od Srbije. — Podobno piše tudi oficielni »Bu-dapesti Hirlap«. Srbski bojkot proti Avstro-Ogrski. »Balkan« poroča, da so srbski trgovci in srbsko občinstvo z ozirom na proti-srbski pogrom v Sarajevu pričeli bojkotirati »Donavsko parobrodno družbo«. List sodi, da sc bojkot razširi proti celi avstio-ogrski monarhiji. Starčevičevo časopisje o sarajevskem zločinu. Glasilo Starčevičeve stranke objavlja članek, ki izvaja: Žalovanje in sum nam nič ne koristi. Po žalovanju moramo misliti na bodočnost in delati na to, da novi prestolonaslednik, bodoči vladar, uresniči, kar se je od Franca Ferdinanda pričakovalo, ki je hotel vladati Hrvate v duhu pravice. Tudi novi prestolonaslednik, dasi njegova žena ni Slovanka, mora z mero-dajnimi činitelji monarhije uvideti, da je najsigurnejši ščit habsburške monarhije uresničenje samostojne hrvaške države. Nove podrobnosti o atentatu. »Reichspošti« se poroča iz krogov, ki so se nahajali v Sarajevu v neposredni bližini nadvojvode Frana Ferdinanda, naslednje podrobnosti: »Vesti, da Je bil nadvojvoda preje mrtev, nego vojvodinja, niso resnične. Ko je vojvo-dinjo zadela morilčeva kroglja, se je oklenila soproga krog vratu, a on jo je objel z obema rokama. Sekundo na to je tudi Frana Ferdinanda zadela kroglja. Mogel je soprogi reči še naslednje besede: »Zofka, Zofka, ostani pri otrocih!« (Sopherl, Sopherl, bleib bei den Kindern!), katere besede smo krog stoječi vsi slišali. Grof Franc Harrach, ki je videl, da je nadvojvoda raaijen, je vprašal: »Cesarska Visokost, ali čutite velike bolečine?« Nadvojvoda je še odkimal z glavo in rekel: »Ne, saj ni nič!« Baron Andrej Morsey, ki se je bil s poročnikom avtomobilskega zbora Grei-nom vrgel na atentatorja in sedaj z drugimi vred z grozo spoznal, da je nadvojvoda smrtno zadet, je prestolonaslednika prijel za roko in vprašal: »Cesarska Visokost, ali naj kaj sporočim otrokom?« Nadvojvoda pa ni dal nobenega odgovora več, steguj en sc je naslonil nazaj in bil nezavesten. Četrt ure nato je izdihnil, medtem ko je vojvodinja, zadeta v trebušno žilo, bila skoro v hipu mrtva. Nezaslišano je, kako pomanjkljiva je bila skrb civilne uprave za varnost nadvojvode. Po cestah je stalo na tu-cate zarotnikov, ne da bi bila policija kaj sumljivega opazila. Principa je obdajala cela četa zarotnikov, tako da so si morali častniki iz prestolonasledni-kovega spremstva s sabljami v rokah delati pot do njega. Neki mestni policist se je pri tem tako obnašal, da ga je eden častnikov na mestu pobil. Nad nezadostnimi varnostnimi odredbami sc je po prvem atentatu prestolonaslednik sam ironično izrazil, češ: »Ta (namreč Cabrinovič) bo gotovo dobil še zlati zar služni križec!« — Po atentatu je edini deželni šef Potiorek ohranil glavo in pokazal, da je v Bosni edino on na svojem mestu. Obširna zarota je dokazana!. V sarajevskem deželnem muzeju, ki bi ga bil imel prestolonaslednik obiskati, so našli kasneje nič manj kakor trideset bomb. 20 sokrivcev je bilo takoj aretiranih. Tudi na drugih mestih so našli še več bomb. Res je tudi,.da sc jc oni srbski sodni uradnik, ki je bil za zapisnikarja pri zaslišavanju prestolonaslecl-nikovega spremstva po atentatu, tako žaljivo in izzivalno obnašal, da jc eden navzočih častnikov izjavil, da ga bo takoj s sabljo pobil, ako ne izpremeni svojega obnašanja. Res je clalje, da so našli v stanovanju onega popa, ki jc iz okna srbskega samostana streljal pri demonstracijah, veliko sliko, predstav-Ijajočo kralja Petra, ki kot zmagovalec na čelu srbskih čet jezdi na Dunaj. Tisza je svaril Franca Ferdinanda? »Times« poročajo iz Sarajeva, da jc prestolonaslednik po prvem atentatu vzkliknil: »Sedaj razumem, zakaj mi je grof Tisza svetoval, naj odložim potovanje!« Mnogi so vedeli, kaj namerava Princip, Iz B i h a č a sc poroča: Ko je došla sem prva vest o atentatu na prestolonaslednika, v prvem poročilu napadal- čevega imena še ni bilo. Takoj pa se je dvignil v družbi nek srbski dijak in zaklical: »Torej sc je Principu vendar posrečilo, kar jc nameraval.« Bil je seve takoj aretiran. Dnevne novice. -j- Sožalje in vdanostne izjave. V današnjih sejah deželnega planinskega sveta in c. kr. agrarne komisije je predsednik grof Chorinsky v uvodnem govoru dal izraza ogorčenju nad ostudnim atentatom na nadvojvodo prestolonaslednika in čuvstvom vdanosti do presv. vladarja. Izjavi sta se zabeležili v zapisnikih obeh korporacij. 4- Doba žalovanja v naši društveni organizaciji. S. K. S. Z. jc določila za vsa pri njej včlanjena društva po nepozabnem prestolonasledniku Franu Ferdinandu obvezno 20dnevno žalovanje, ki poteče v soboto, 18. julija. Do tedaj naj nobeno društvo S. K. S. Z. ne prireja veselic, pač pa naj prireja predavanja o žalostnem dogodku. Z nedeljo, 19. julija, se druge priredbe zopet lahko prično. — Odbor S. K. S. Z. H- Ne bo se več ribarilo v kalnem z jugoslovanskimi nacionalistiškimi irazami! Vedno bolj se odkrivajo strahote sarajevskega atentata. Med sokrivci je skoro sama mladina. Njo je po svojih huj-skarijah porabil Belgrad, da jo potisne v ospredje z morilnim orožjem v roki. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« pravi, da z ozirom na te preiskave ne more še vsega povedati, to pa lahko pove, da je to, kar sta doslej povedala glavna atentatorja, strašno, uprav strašno. Prav nič se nam torej čudno ne zdi, da so sedaj na nas uprav pobesneli tisti listi, ki so zadnji dijaški štrajk, katerega so hoteli gotovi agitatorji po gotovem načrtu in za gotove namene izvesti po celem jugu, tako proslavljali in javno zanj hujskali, ne da bi bili konfiscirani in nas napadali, ker smo odločno proti njemu nastopili, ker smo naprej videli pogubnost takozvanih jugoslovanskih nacionalistiških namenov in začetek teh niti. Hvalimo Boga, da se nam je posrečilo mnogo slovenskih dijakov obvarovati pred temi s satansko zlobno premišljenostjo nastavljenimi zanj-kami. Slovencem je hotela ta propaganda vzeti njihovo lepo, v strogo patriotičnem duhu zamišljeno 5001etnico vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku, k Hrvatom se je pa priplazila kot proslaviteljica Zrinjskega in Frankopana. Mnogi na Hrvaškem končnih namenov te agitacije niso tako jasno videli kot smo to videli mi. Posebno v Sarajevu so slavili hujskači med mladino prave triumfe, tam je položaj postal tak, kakor so ga želeli glavni zasno-vatelji v — Belgradu. Tisti, ki so sedaj v Sarajevu zaprti radi atentata, so vsi izšli iz tega pokreta. Sedaj stojimo pred strašnimi posledicami in žrtvami brezvestnih hujskačev in srce se nam stiska ob misli, da bi morda vendar bilo vse to prihranjeno Hrvatom in Slovencem, ako bi drugi — posebno oblasti, ki imajo nadzorstvo nad listi — ob pravi in prvi priliki tako odločno nastopili, kot je nastopil »Slovenec«. Zato se pa nič ne čudimo, da nas tudi te dni tako krepko psujejo tisti listi, ki so so-krivi na zapeljevanju naše mladine. Zato razumemo besno jezo na nedeljsko našo manifestacijo. Ta manifestacija je prerezala pot med slovenskim ljudstvom, ki hoče zvesto ostati Avstriji in med tistimi, ki so zašli že tako daleč, da v svojem časopisju in celo v govorih svojih prvakov proglašajo Belgrad tudi za naše kulturno središče. Edino naša organizacija je morala ob smrti prestolonaslednika reprezen-tirati slovenski narod — naši politični nasprotniki so ostali mrzli in hladni ter so pokazali, da jih je njihovo časopisje zelo inficiralo. Le nekaj so pokazali: bali so se našega manifestacijskega shoda. »Učiteljska Tiskarna« in sedanji ter bivši župan so za božjo voljo prosili policijo, naj jim vse okolu in okolu zastraži, za pomoč »Narodni Tiskarni« je bil na Marijinem trgu pripravljen velik oddelek policije — sedaj pa ti junaki pišejo, »da so se napred-njaki dobro pripravili in da bi klerikalci v slučaju izzivanj dobili tako lekcijo, da bi jo pomnili!« Mi smo že povedali, da je bil liberalen strah le strah slabe vesti naši reditelji so se na svojem sestanku takoj in odločno postavili na edino pravo stališče, da nočemo radi liberalcev imeti v tej zadevi niti ene žrtve, mi jim ne bomo nič razbijali — dolžnost države je, da v svojem lastnem interesu sama napravi svojo dolžnost! Naše stališče je nedeljski shod gotovo dovolj jasno označil. S tega stališča se ne premaknemo niti za pičiro. To je avstrijsko in hrvaško-slovensko stališče, katero je deželni glavar označil z besedami: »Sedaj pa na delo, prijatelji moji, na delo za naš narod, za hrvaško-sJovenski narod, na delo za prihodnjost našega naroda, na delo za našo širno, mogočno, častipolno Avstrijo, na delo za našega presvitlega vladarja.« In »Slovenski Narod« glasilo ljubljanskega župana, pravi o teh izjavah: »Če so zdaj klerikalci povedali, da nočejo biti Slovani, nas to ni nič presenetilo.« Nas pa tudi taka »Narodova« izjava ne preseneti. Mi smatramo hrvaško-slovensko stališče edino združljivo z avstrijskim stališčem — to je deželni glavar kranjski povedal na shodu — da bi raditega ne mogli biti Slovani, more trditi le tisti, kateremu je vse slovanstvo edino srbstvo in ki naših kulturnih središč ne vidi v avstrijski državi. V take pojme je udaril nedeljski shod. Kdor je pošten avstrijsko - slovenski državljan, bo vedel, kam se mu je odločiti, ako hoče dobro svojemu narodu. Tisti, ki vsled tega besne, dokumentirajo s tem le, da smo zadeli v črno, cla se zavedajo, da je ribarjenja v kalnem pod pretvezo jugoslovanskega na-cionalistiškega gibanja konec. Izjava kranjskega deželnega glavarja. — Izjava glavnega glasila narodno-napredne stranke! Kranjski deželni glavar dr. Ivan Švisteršič je na nedeljskem shodu v Ljubljani dejal: » Mi se ne oklepamo nobene vlade, temveč v trdni zavesti, kje je iskati bodočnosti našega naroda, se oklepamo države, in v tej trdni zavesti nudimo našemu presvitlemu cesarju kot glavnemu zastopniku te države svojo moško zvestobo. (Gromoviti Živio!) Ta zvestoba mu ni nikdar manjkala, naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli, in kadar bo naš ccsar nas klical, da obračunamo s hudodelci, ki so zakrivili sera-jevsko katastrofo, takrat bodo ti tako-zvani »bratje Srbi«, ki spominjajo na tiste janičarje, ki so svojčas klali svoje brate in dejali »Ne boj se, brate!« (Veselost), takrat bodo ti »bratje« čutili našo pest (Živahno pritrjevanje), takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija, ki ni zadovoljna s tem, kar mu je Bog dal, ampak ki bi rad ugrabil in hoče požreti vse, kakor požrešni otroki, ki nikdar ne vedo, kdaj imajo zadosti »Slovenski Narod« pravi o tej izjavi: »Nazadnje je kričal, da se bodo slovenski fantje dvignili in takozvanim Srbom razbili črepinje. Človek ne ve, ali bi se jezil nad takimi inSamijami ali naj bi se smejal trotelstvu teh besed.« Tako bi kvečjemu smeli pisati listi v Belgradu, pisati pa smejo tako tudi v Ljubljani! [+ V kaki obliki belgrajski krogi sporočajo »svojim« na avstrijskem jugu, naj po atentatu še nadalje nadaljujejo svojo propagando. Jugoslovanska nacionalistična »Omladina« je z ozirom na zadnje dogodke med drugim sprejela resolucijo, ki pravi: »Omladina pozdravlja vse Hrvate, Slovence in Srbe, ki trpe vsled nezaslišanih nepravičnih napadov in ki so kljub temu ostali ponosni.« — (Druga, verzija se glasi »junaki«) Zdi se nam, cla gre ta resolucija na adreso tistih pristašev nacijonalistiškega gibanja, kateremu se zadnji čas ustavlja njihovo rovar-jenje. Konec zgOrajšnje izjave pa lahko vsak, ki zna tudi med vrstami citati, pravilno tolmači. Ta izjava je poslanica pristašem nacijonalistiškega gibanja — ne pa slovenskemu narodu, ki si tudi najmanjšo izjavo ocl te strani odločno prepoveduje. Da se upajo ti ljudje govoriti o tem, naj bodo ponosni na posledice strašnega dejanja, k -f Iz seje deželnega planinskega sveta. Kupne pogodbe barona dr. K. Borna s posestniki za deležne pravice na melionirani planini Pungrat se na predlog dr. Lampeta ne odobre. — Isto-tako se ne odobri kupna pogodba glede planine Prevalje — Avsenek (Vrbnje)— Stroj (Dvorska vas). — Odobri se načrt za melioracijo skupne paše Moste—Že-rovnica s proračunom 6200 K. — Sklenejo se dopolnila k melioracijam na planinah Velopolje, Zajamniki, Jelje, Goreljek, Vogu. — Sklene se melioracija Rateškc planine in domačega pašnika Podkorenom. — Na predlog posl. Pibra se sklene pospešiti ureditev ser-vitutnih pašnih pravic na posesti verskega zaklada. Poslanec Demšar urgira melioracijo zanemarjene planine Pečana, ki je last verskega zaklada. — Župnik Merkun urgira ureditev paše pri Brezjah pri Kamniku in zanemarjenih planin kamniške meščanske korporaci-je ter ovčjerejo v Tuhinjski dolini. — Poslanec Piber urgira napravo agrarne ceste Jercka—Ivoprivnik. — Dalje priporoča poslanec Piber, cla se jemlje predvsem ozir na melioracije skupnih pašnikov, odkloni pa se naj vsaka delitev. -f- Dr. Krek je v socialno-zavaroval-nem odseku, ki je 6. t. m. zboroval, na-svetoval, naj se čakalna doba za starostne rente zniža od 500 čakalnih tednov na 200. ^ + Staroslovansko liturgijo je papež, kakor poroča dopisnik »Agramer Tagbhiita« iz Belgrada, kjer je videl besedilo konkordata, dovolil trotovim župnijam, H- Podeljena je župnija šmarije č. g. Francu Plešec, župniku na Krki. — Katoliško - narodni dijaki, pozort Slovenska Dijaška Zveza je ravnokar izdala »Slovensko-hrvaško potovalno listino za leto 1914.« Ker pa naši nasprotniki to listino zlorabljajo, se vse naše dijaštvo opozori na sledeče: Poglejte, če ima do-tični legitimacijo v redu in zahtevajte, naj vam v listini pokaže svoje ime. Če njegovega imena ni v listini, vedite, da je slepar, koristolovec, razen, če ima morebiti drugo potrdilo. Besedam, da so ga pozabili natisniti, nikar ne verjemite. — Na vse to se vas pa opozarja zato, ker se naši nasprotniki nazivljejo »katoliško - narodne« in to pa zato, da dobe prenočišče, potem pa čez nas zabavljajo in so hudi nasprotniki. Polovičarjev in pa takšnih, ki bi naše reči zlorabljali, ne maramo! Auf Caesar — aut nihil! — V Krko je skočil. 5. t. m. je popival po mestu, kakor že prej večkrat, paznik finančne straže, 26 letni Franc Brinar iz Novega mesta. Mož je bil izučen trgovski pomočnik, Ta posel pa je moral radi pijanosti pustiti in iskati zavetja pri financi. Tu pa je prišel v še bolj zapeljivo službo. Zdaj je bil sploh zmeraj pijan. 5. t. m. pa je v tem razpoloženju sklenil si vzeti življenje. Zato je pravil po gostilnah, da bodo že slišali, »kaj se bo z menoj zgodilo«. Ob 1. uri je v kavarni Smole napisal listič, da je šel prostovoljno v smrt, da ni nihče kriv njegove nesreče. Šel jc na novomeški most, se slekel in položil na most uniformo, sam pa skočil več metrov globoko z železnega mostu v Krko in utonil. 7. t. m. pa so truplo potegnili iz vode in je prenesli v pokopališčno mrtvašnico. — Goreti je začelo v Delnicah nad Škofjo Loko nenadoma gospodarsko poslopje posestnika Načeta Dolenca. Ogenj je v kratkem času uničil gospodarsko poslopje in hišo z vsem orodjem in obleko. Rešiti ni bilo mogoče niti živine. Zgoreli so: en vol, ena krava, ena telica in trije prašiči. Dolenc ima vsled požara škode okrog 12.000 K, dočim je bil zavarovan samo za 600 kron. Pravijo, da je zažgal petletni deček, ki je bil sam doma, z žve-plenkami slamo na svislih. Zatorej pazite na otroke, starši, in jih jemljite s seboj na polje! — V Smledniku se je vršil v nedeljo po jutranji maši shod posestnikov, ki so se posvetovali o napravi vodovoda. — Avtomobilna poizkušna vožnja na progi Kranj—Železna Kaplja in Domžale—Kranj—Brezje—Radovljica— Bled se vrši dne 8., 9. in 10. t. m. po sledečem redu: Dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj od poštnega urada v Kranju na, progi Kranj—Brezje—Radovljica— Bled; dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj od poštnega urada v Kranju na progi Kranj—Kamnik—Domžale in 10. t. m. ravnotako od pošte v Kranju na progi Kranj—Železna Kaplja. Za obe ti progi namerava vpeljati avtomobilno vožnjo trgovec g. Anton Kolenc v Celju. Želeti bi bilo, da se posreči to podjetje, ki bo brezdvomno mnogo pripomoglo k procvitu tujskega prometa po imenovanih krajih naše Gorenjske. — Obrtna zadruga v Kranju priredi v četrtek, dne 16. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni na glavnem trgu preizkušnjo obrtnih vajencev in vajenk. Vajenci in vajenke, ki so dopolnili učno dobo, naj vlože pismeno prošnje najkasneje do dne 12. julij a t. 1. na obrtno zadrugo v Kranju. K preizkušnji se lahko priglase tudi vajenci in pomočniki, ki so usluž-beni pri mojstrih izven zadružnega okoliša. Pristopnina znaša 6 K. — Društvo za varstvo otrok in mladinsko oskrbo za tržiški sodni okraj je imelo Svoj občni zbor, na katerem se je izvolil stari odbor, ki mu načeluje č. g. župnik Potokar, blagajnik mu je pa tovarnar g. Goecken. — Izlet gostilničarjev v Novo mesto in Belokrajino. Odsek za prireditev poučnega in zabavnega izleta gostilničarjev v Novo mesto in Belokrajino naznanja, da se bo vsled nastalih žalostnih razmer v vladarski hiši izlet odgo.dil do jeseni. — Nepoboljšljiv tat. Fr. Hanuš — od kod je, sam ne ve — je pravi tat, da mu ga ni izlepa para. Šestletno ječo je prestal maja meseca. Vsega skupaj je že presedel 12 let ječe radi tatvin in je sedaj okradel pod okrožje Novo mesto spadajoče posest-mke tako, da pride zopet pred poroto. v , ~ PožiŽalec. Že dlje časa se je opa« zalo, da ima posestnik Martin Šuklje iz Lokvice nekak čuden pogled. Od tega časa sem je zelo slabo ravnal s svojo 18-letno ženo. Jezil se je vedno nad njo in to brez vsakega vzroka. Kar naenkrat pa je zapahi svoje posestvo, da je pogorelo. Zavarovan ni bil. Dejal je, da je to storil zaradi tega, ker ženo sovraži, in da bo še nekaj storil. Požigalca so prijeli in zaprli, pa moz najbrže ni pri polni pameti. r, . ~ ,Vmrla j« v Kostanjevici gosp« Trida Bučar roj. Gatsch. — Vol ga je sunil v obraz. 171etni Franc Remec, sin poses.tnice jz Qbrjj pri Ljubljani, je včeraj na semnju v Mengšu ogledoval vola, ki sta ga kupila z materjo. Pri tem pa ga je sunil vol t rogom v obraz in mu vsega razme-saril. —■ RomanJe lz Ljubljane h Gospej Sveti Je preloženo. — Nezgodi. 141etnemu Fr. Dem-Sarju iz Krnice, okraj Kranj, je pri kritju strehe domače hiše padel na glavo stroj za dviganje opeke in mu nevarno prebil lobanjo. Fant si jc tudi pregriz-nil pri tem jezik. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — 12-letni posestnikov sin Franc Bric iz Gradiških Laz pri Litiji je padel s čreš-nje in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — Nezgoda. Dne 5. julija zvečer ob 9. uri 20 minut sta se vračala na vozu od sv. Frančiška na Štajerskem, kamor sta šla slamnike prodajat, skozi Kamnik proti Mostam v komendski fari zakonska Aleš Mežan in njegova žena. Pri »Krvavem znamenju« sta se peljala čez železn. progo ravno takrat, ko je vozil vlak. Vlak je pahnil zadnji del voza, tako da sta oba padla z voza. Mož se je pobil na levi strani glave, žena pa si je rebro zlomila. Zdravnik in duhovnik sta prišla takoj. Ranjenca so prenesli k Mihelnu. Bržkone bosta okrevala. — Električni tok usmrtil vojaka. 24-letni vojak Andrej Jančko, rodom Hrvat, dodeljen kolesarski stotniji lovskega bataljona v Goriškem Tržiču (Monfalcone) je minulo nedeljo prišel z roko po nesreči v dotiko z električnim tokom in ostal takoj mrtev. — Poročil se je v Kranju g. Franc E m e r, inženir pri stavbnem oddelku okrajnega glavarstva v Kranju z gdčno. Ano Šavnik, hčerko ces. svetnika g. Karola Šavnika v Kranju. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Ralphton, Pa., je 19. junija umrl rojak Ivan Ribič. V rudniku ga je podsulo kamenje, tako da je bil takoj mrtev. Star je bil komaj 50 let, doma iz vasi Senovo, fara Rajhenburg. V Ameriki je bil že 13 let. — V Jolietu je umrl v bolnišnici sv, Jožefa rojak Peter Miklavčič, star 25 let, neoženjen. Pokojnik je žrtev vročine. Okoli 2, ure ga je pri delu v kokovih pečeh vročina premogla. Prepeljali so ga s tovarniško ambulanco v omenjeno bolnišnico, kjer je umrl za solnčarico. — V Pitts-burgu je umrl rojak Rudolf Požek, bivši cerkovnik v slovenski cerkvi. Ponesrečil se je smrtno v rudniku, — Dne 10, junija pa je zadela rojakinjo Marijo Colarič srčna kap. Pokojnika zapuščata precej nedoraslih otrok, — V Akronu je umrl dne 23. maja rojak Ivan Jankovič, Pokojnik zapušča v Akronu ženo ter šestero nepreskrbljenih otrok v starosti od 8 mesecev do 16 let. Pokojni je bil doma pri Igu na Kranjskem in je bil star 40 let, ko je umrl, — V Calu-metu se je smrtno ponesrečil v rudniku rojak Jožef Ovniček. Padla je na njega plast kamenja in ga ubila. Ranjki je bil star kakih 26 let ter rojen v vasi Pangerčgrm, župnija Stopiče na Dolenjskem ter je bival v Ameriki kakih pet let, — V Gross, Kan,, je 10, junija umrl rojak Josip Kmet, doma nekje od Mirne na Dolenjskem, Star je bil šele 21 let. Zapušča ženo, s katero je bil komaj pet mesecec poročen, — V El-kinsu, W. Va„ je umrla neka Amalija Bras, Bras skoraj gotovo ni njeno pravo ime, ampak si ga je nadela pred prihodom v Ameriko. Nekoliko pred smrtjo se je izrazila, da ne ve, kje je njen dom. Pred 15 leti je zapustila svojo rojstno vas Št, Rupert na Dolenjskem in odšla v Trst, od tam pa v Ameriko. Iz Trsta je tudi dobivala pisma, naslovljena na Amalijo Bras. Stara je bila 32 let. Brzojavno odstavljen poslanik. Originalno poročilo o albanskih razmerah. Vlada Združenih držav severno-amerikanskih je brzojavno odstavila svojega poslanika v Atenah mister Williamsa. Način, kakor tudi razlog tega ukrepa sta popolnoma amerikanska. Gosp. Williamsa je namreč poslala njegova vlada v Epir, da tam na licu mesta prouči, če so različna grozodejstva, ki se očitajo Grkom, da so jih zagrešili na tamošnjem albanskem prebivalstvu, resnična. Toda podjetni gospod Williams se ni zadovoljil s tem, da je šel v Epir, marveč je šel tudi v Drač, da se prepriča, kako so tamošnje razmere. O vseh svojih vtisih je poročal vladi v Washing-ton, a svoje poročilo je istodobno objavil v atenskih časopisih. Iz omenjenega poročila posnemamo: »Šel sem v Drač, iskal albansko vlado, pa nisem našel niti sence. Kako to? Saj obstoji vendar sklep londonske konference, ki ustanavlja to vlado. Vpraševal sem in končno našel ne eno, ampak pet vlad: 1. Šest oklopnic, ki so se nahajale v pristanišču; 2, kontrolno komisijo; 3, holandske častnike, ki so gospodarji oborožene sile; 4. kneza Wieda; 5. albansko vlado, ki pa dela vse, samo vlada ne. Vsaka teh vlad pobija vse ostale; izvzemši seveda ono, ki sestoji iz oklopnic. Meu eno in drugo vlado gre vse akrižem. Albanci pa med tem pre- klinjajo velesile, ki jih s svojim nesoglasjem uničujejo. Vse se nahaja v nepopisnem stanju anarhije. Našel sem kneza, ki imenuje samega sebe kralja, ki pa nima ne oblasti, ne podanikov, izvzemši svojo ženo in otroke.« Gospod Williams dostavlja gornjemu poročilu: »Sklenil sem prevzeti odgovornost za objavo tega poročila, ker vem, da vlada Združenih držav tega ne stori. Prepričan sem tudi, da se bo moja vlada v svoji diplomaciji škandalizirala nad tem poročilom. Toda jaz je objavim vzlic temu, ker se namenoma uničuje narod, ki je brez obrambe, in ker albanska država ni drugo kakor anarhija. Skrajni čas je, da se po-zovejo velesile, naj se nehajo igrati z življenjem celega naroda. Avstrija in Italija mislita, da bodeta mogli brez truda nad-vladati ta junaški narod, a bodete se morali odpovedati tej iluziji. Albanija ne obstoji zato, ker so jo hotele velesile, ampak zato, ker jo je ustvaril Bog. Do sedaj se je igrala le komedija na ramenih siromašnega in krvavečega naroda. Vlada kneza Wieda je pokazala samo eno sposobnost: da je netila versko in plemensko sovraštvo ter hujskala ene proti drugim. Toda knez Wied nad tem narodom nima nič večje pravice, kakor jaz. Prelita kri pada zato na njegovo vlado.« Tako mister Williams. Toda to je le kratek posnetek- V atenskih listih je zavzemalo poročilo po tri kolone. Ne smemo se torej čuditi, da ga je njegova vlada odstavila kar brzojavno. Ampak ne da se tajiti, da je gospod Williams največji humorist med vso sodobno evropsko diplomacijo. ANARHIJA V ALBANIJI. — RUMU-NIJA NOČE DELATI SRBIJI IN GRČIJI TEŽAV. »Stampa« sodi, da bo sedanji negotovi položaj v Albaniji trajal še celo poletje. — »Daily Telegraph« poroča, da sta Avstrija in Italija prigovarjali Rumuniji, naj odpošlje v Albanijo 6000 mož močan pacifikacijski zbor, a je Ru-munija to takoj odklonila, ker bi bilo 6000 mož premalo in ker noče delati težav Srbiji in Grčiji. — Vstaši so zopet zasedli Izmi. — Essad paša je došel iz Rima v Pariz. Zadnje vesli. CESAR. Dunaj. Cesar je odpotoval danes dopoldne ob 8. uri 30 minut v Išl. Cesar je izgledal zelo sveže in mu je dunajsko občinstvo prirejalo burne ova-cije. Išl. Cesar je dospel ob 1. uri 50 minut popoldne z dvornim vlakom v Išl. Ker pa je bilo viharno vreme, se je odpeljal v svojo vilo z zaprtim vozom s kolodvora. SKUPNI MINISTRSKI SVET. Dunaj. Danes ob pol 12. uri dopoldne se je sešel k seji skupni ministrski svet pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Berchtolda. Skupnega ministrskega sveta se udeležuje vojni minister, kakor tudi skupni finančni minister Bilinski, ministrski predsednik grof Stiirgkh in ogrski min. predsednik grof Tisza. Pred ministrskim svetom se je vršil razgovor s šefom generalnega štaba Conradom Hotzendorfom in mornariškim poveljnikom admiralom Hau-som. Kriminalni akti iz preiskave o sarajevskem atentatu so bili zaključeni predloženi ministrskemu svetu, ki bo sklepal, ali je potrebno, da se tudi izven kriminalnega postopanja store kaki koraki bodisi v političnem bodisi v diplomatičnem oziru. Zunanji minister grof Berchtold bo odpotoval še te dni v tekočem tednu v Ischl, da bo poročal cesarju o uspehu tozadevnega posvetovanja. Sarajevo. Včeraj se jc pod predsedstvom Potioreka vršilo tu posvetovanje o političnih odločbah, ki se bodo v kratkem izvršile v Bosni in Hercegovini. STARI KURZ OSTANE? Dunaj. Gotovo časopisje hoče vedeti, da bo ministrski svet sklenil, da se kurz v Bosni ne izpremeni. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI. Trst. Včeraj je izvolila istrska trgovska in obrtna zbornica dva poslanca za deželni zbor. Izvoljena sta bila soglasno italijanska liberalca dr. Bennati in Nikolo Zarotti. DANAŠNJI DOGODKI V ZAGREBU. Zagreb. Danes se je v katedrali vršila svečana zadušnica za rajnim prestolonaslednikom in njegovo soprogo, in sicer ob 9. uri za uradništvo, ob 10. uri za meščanstvo. Obenem se je vršila zadušnica v cerkvi sv. Marka pred saborom. Trg je stražilo 60 policistov in 30 orožnikov. V cerkvi je bil prirejen krasen katafalk. Na zadušnico je prišla pravaška omladina »Hrvatskinega« krila s trobojnico, ovito v črni flor in sliko Franca Ferdinanda. Policijp je na omladino navalila in ji žalno zastavo zaplenila. Potem se je vršila saborska seja. Od sej izključeni poslanci prava-ške stranke niso prišli. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta. V današnji seji poslanske zbornice jo interpeliral poslanec grof Appony zaradi postopanja dvornega maršala Montevidea, grof An-drassy pa je interpeliral zaradi sarajevskega atentata in glede avstrijskega zunanjega položaja. NA DUNAJU. Dunaj. Včeraj in danes ni bilo tu nobenih demonstracij. PROTIAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA NA OETINJU. Cetinje. Včeraj se je vršil tu protestni shod zoper protisrbske demonstracije v Bosni in na Hrvatskem. Veliko demonstrantov je nato skušalo korakati pred avstrijsko poslaništvo, a jih je policija energično zavrnila. PUTNIK ODPOTOVAL V BELGRAD. Gradec. Vojvoda Putnik, ki jc bival v Gleichenbergu, je, kakor hitro je izvedel o atentatu, odpotoval v Bel-grad. PREISKAVE SE NADALJUJEJO. Gradec. V stanovanju nekega srbskega dijaka se je vršila hišna preiskava, pri kateri so konfiscirali mnogo spisov in knjig. ARETACIJE NA REKI. Reka. Radi sarajevskega napada so dozdaj na Reki štiri osebe aretirali. Poizvedbe nadaljujejo. Pred dnevi aretirani Jurij Grubič je opustil stradalno stavko. Med aretovanci se nahaja neki delavec iz Mitrovice, ki se je bahal, da bi bil tudi v stanu izvesti napad, sličen sarajevskemu in neki trgovski nastavljenec, ki je javno sarajevski umor odobraval. PODPOLKOVNIK MERIZZI OZDRAVEL. Sarajevo. Zdravstveno sta.nje podpolkovnika Merizzija se je že toliko izboljšalo, da bo lahko v prihodnjih dneh zapustil bolnišnico. \ SRBSKI KONZULI V NEMČIJI ODLO-ŽILI SVOJE POSLE. Monakovo. Vsi srbski generalni konzuli v Nemčiji, ki so avstrijski podaniki, so odložili svoje posle kot zastopniki Srbije z ozirom na sarajevski zločin. PREDSEDNIK NEMŠKE NACIONALNE ZVEZE PRI GROFU STttRGKHU. Dunaj. Predsednik nemške nacionalne zveze dr. Gross je danes konfe-riral z min. predsednikom Sturgkhom zaradi protinemških demonstracij v Lvovu in v drugih galiških krajih. Sturgkh je odgovoril, da bo odredil strogo preiskavo, in da bodo krivci primerno kaznovani. BRNSKA SOKOLSKA SLAVNOST. Brno. Prekinjena sokolska slavnost se 12. t. m. nadaljuje , Pričakujejo ostrih spopadov med Čehi in Nemci. Brno. Tu in v Chraštanyhu so se ponovili spopadi med Nemci in Čehi. NOV ŽUPAN V RIMU. Rim. Danes je bil izvoljen za župana v Rimu z 63 glasovi izmed 78 knez Colonna. RUSKO-TURŠKO PRIJATELJSTVO. Dunaj. »N. Fr. Pr.« poroča iz Carigrada, da se bo Enver paša udeležil ruskih cesarskih vaj. ZA WIEDA NEVZDRŽLJIV POLOŽAJ V ALBANIJI. Pariz. Iz Drača poročajo, da je položaj nevzdržljiv. Mohamedanski rodovi so predlagali velevlastem, da bodi knez Albanije Mohamedanec. V tem slučaju obljubljajo popoln mir. Rim, »Tribuna« poroča, da so mohamedanski rodovi v Albaniji ponudili kandidaturo za knežji prestol v Albaniji petemu sinu Abdul Hamida princu Buoohan Eddinu. Ta je izjavil, da bi bil pripravljen prevzeti, ako njegovo kandidaturo prej priznajo velevlasti, ako se organizacija albanske vlade poveri turškim častnikom in ako se mu na leto določi civilna lista U/2 milijona frankov. Drač. Prenk Bib Doda in Izmail Ke-mail bej sta se složila in sklenila skupno delovati za blagor domovine. BOJ MED AVSTRIJSKIMI NI NEM-ŠKIMI PROSTOVOLJCI V DRAČU. Milan. »Corriere della sera« javlja iz Drača: V noči od sobote na nedeljo je prišlo med avstrijskimi in nemškimi prostovoljci do boja. Med enimi in drugimi ni nikdar vladalo posebno prijateljstvo, a minulo soboto po noči so se začeli najprvo pretepati, potem pa ob-streljavati z revolverji in puškami. Pri tem je bilo več prostovoljcev ranjenih. Albanski nacionalisti so tudi to priliko porabili v to, da se znesejo nad knezom, katerega imenujejo »potujočega mrli- ča«. Za Viljema Wieda, tako pravijo nacionalisti, jc samo ena pot: Ali, da se odpelja po morju, ali pa, cla gre proti hribu Ražbul vstašem nasproti. Moral bi se odločiti za eno ali drugo, mesto da sedi brez dela v konaku. NAMERAVANI NAPAD NA ANGLEŠKEGA KRALJA. London. Sufražeto, ki je z dvema revolverjema uclrla v kraljevo palačo, so zdravniki proglasili za nenormalno. VOJVODINJA PARMA V LONDONU. Rim. Vojvodinja- mati Parma je odpotovala v London, kjer bo prisostvovala preoblečenju svoje druge hčerke v redovnico ondotnega samostana Bene-diktink. HUERTA ZOPET PREDSEDNIK MEHI-KANSKE REPUBLIKE. Mehika. Huerta je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika mehikanske republike. KURSKIPOGLAVAR UMORJEN. Teheran. Kurdskega poglavarja Saiu beja je sedem članov njegovega spremstva umorilo. NAMERAVAN NAPAD NA RUSKEGA CARJA. Pariz. V Beaumontu so aretovall dva individua, pri katerih so našli štiri peklenske stroje. Eden izmed njiju je izpovedal, da sla nameravala izvršiti atentat na ruskega carja Nikolaja. SToSSLA ZADELA KAP. Peterburg. Branilca Port Arturja generala Stossla je zadel mrtvoud. General biva sedaj v južni Rusiji na posestvu svojega pobočnika. General ne govori in je popolnoma ohromel. ANARHISTI UBITI PRI IZDELOVANJU BOMB. Newyork, Tukaj so bili ubiti štirje anarhisti, ki so izdelovali bombe. Ena bomba je pri tem eksplodirala in ubila 4 anarhiste, ki so člani generalnega štaba anarhistične organizacije, ki se zove »Zveza industrijskih delavcev celega sveta«, Ta organizacija je napovedala vojno John Rockef ellarju radi krvavih dogodkov v Coloradu, V družbi je bil še peti anarhist, ki je pa pobegnil. Poleg omenjenih štirih mrtvih je bilo ranjenih 19 oseb, ki so stanovale v isti hiši. Eksplozija -je popolnoma razrušila gornja tri nadstopja iz sedmih nadstropij sestoječe hiše, v kateri je bil laboratorij za izdelovanje bomb. Bombe so bile namenjene za napad na Rockfellerja- VELIKI GOZDNI POŽARI. Peterburg. V severozahodni Rusiji so izbruhnili veliki gozdni požari, ki so sc razširili v ogromnem obsegu. — Izpremembe poštnih okrajev. Vsled otvoritve železniške proge Novo mesto— Metlika — deželna meja se je vas Dobin Dol odcepila od poštnega okraja Toplice pri Novem mestu in priklopila k poštnemu okraju Laze pri Novem mestu. Ljiijonske novice. lj Za dušni pokoj rajnega prestole* naslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg ima ljubljansko krščansko socialno tobačno delavstvo v cerkvi nemškega viteškega reda v petek ob 6. uri zjutraj sv. mašo. lj Oddelka suhih smodk ljubljanske tobačne tvornice priredita sv. iua-šo v nedeljo 12. t. m. ob 9. dopoldni na Rožniku. j lj V Sarajevu pri atentatu rameni Erik pl. Merizzi je bil rojen v Ljubljani 1- 1873. Njegov oče je služil pri pešpfiku št, 17, torej pri kranjskemu polku. Ob vpokojitvi leta 1890. je bil major in pri tej priliki po-vzdignjen v plemiški stan. Na gimnaziji je bil Merizzi vedno najboljši odličnjak, velik talent in silno marljiv. Bil je hkrati zlatega značaja. Imel je vestno in skrbno domačo vzgojo, pobožno mater, V vsakem oziru je bil vzor dijaka. Leta 1891, je dovršil zrelostni izpit — kajpada z odliko —. in se potem posvetil vojaškemu stanu. Spisal je študijo o vojaškem konju, ki je bila od vojnega ministrstva odlikovana. Pod Auffenbergom je prišel v Sarajevo. Avanziral je hitro, 41 let star je že podpolkovnik. 1 lj Nesreča. Ko je Grassyjev skladiščnik Ivan Poženel pomagal skladati tramove, mu je eden padel na levo stopalo in ga znatno poškodoval. lj Poliglot. Prišel je v Ljubljano g. Constantino Reyer-Castagno, skoraj osemdesetletni starček, ki govori 25 jezikov. Že izza trideset let sc peča z vprašanjem, kako uniformirati pouk slovnice na podlagi biblijomorfije za vse indogermanske jezike. Predaval je 1. 1889. na ljubljanski gimnaziji o svojem sistemu, ki ga imenuje »Gramatica Uno«. Njegova izvajanja so takrat splošno odobravali. Metoda gospoda Reyer, ki hoče, če dobi kakega sodelo-vatelja, izdati biblijomorfično slovnico vseh slovanskih jezikov, ima z ozirom na dosedanji pouk slovnice precej samosvojih potez. Linguisti in poligloti, ki bi sc za stvar interesirali, naj ga blagovolijo obiskati. G. Reyer jc vsakemu radevolje na razpolago. Kdor ne zna romanskih jezikov, se lahko pogovori nemško, angleško ali slovensko. Stanuje Hotel Union. lj Požar. Včeraj ob pol 8. uri sta naznanila dva strela z Grada požar v mestnem okolišu. Na doslej neznan način se je vnela parnat žaga Kranjske stavbinske družbe poleg' tobačne tovarne. Plameni so švigali visoko proti nebu in v kratkem času je bila uničena lesena stavba s stroji vred. Požarna bramba tobačne tovarne, kakor tudi ljubljansko gasilno društvo sta bili takoj na licu mesta ter se jima je posrečilo ogenj lokalizirati ter obvarovati pred ognjem lesena skladišča Kranjske stavbinske družbe, ki so bila v neposredni bližini. Požar je prihitelo gledat na tisoče broječe občinstvo ter sta vojaštvo in policija napravila kondon, da ni občinstvo motilo gasilnih del. Škodo cenijo na 20.000 K, a je pokrita z zavarovalnino. lj Tujski promet. V mesecu juniju je došlo v Ljubljano 4647 tujcev. lj Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani ima v četrtek, 9. t. m. ob 3, uri popoldne v vrtnem salonu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti svoj izvanredni občni zbor. Sožalle v Rimu. Rim, 4. julija 1914. Danes je bil v cerkvi nemškega (av atrijskega) hospica St. Maria dell'Anima slovesni requiem za rajnega prestolonaslednika in njegovo soprogo. Sv. mašo je opravil msgr. Ramuzzi, maestro di ca-mera pri sv. očetu, absolutio tumuli pa kardinal državni tajnik Merry del Val. Pri zadušnici je bilo navzočih 16 kardinalov, nekaj jih je bilo zadržanih in so poslali svoje zastopnike. Prisostvovalo je tudi več škofov, zastopniki tujih držav in mnogo drugih dostojanstvenikov. Na javnih poslopjih v Rimu vise tro-bojnice na pol droga ali okrašene s črnim florom. Štajerske oovice. š Odlikovanja. Č. g. duhovni svetnik Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgu, je bil ob posvetitvi nove rajhenburške cerkve imenovan za konzistorijalnega svetnika. — Č. g. dekan brežiški Jožef Mešiček je imenovan za kn.-šk. duh. svetnika. š Osebna vest. Č. g. Jan. Ev. Kociper, profesor na c. kr. gimnaziji v Mariboru, stopi s 1. septembrom 1914 v čin pravega veroučitelja s službeno uporabo za celo gimnazijo. š Učitelj utonil. Preteklo soboto je učitelj Franc Kuher utonil pri kopanju v Dravi nad Mariborom. š Zaroka. V Svečini sta se zaročila veleposestnik g. Franc Wressner ml. z gospodično Pepiko Lilek, veleposestniško hčerjo istotam. Poroka bo dne 13. julija. š Zlobnost »Marburgerce«. Ni ga menda pod solncem lista, ki bi tako zagrizeno pisal o Slovencih kot »Marbur-ger Zeitung«. Povodom nesrečne smrti prestolonaslednika Franca Ferdinanda hujska ta satansko zagrizeni pro-testantovsko vsenemški list Nemce zoper Slovence v vsaki številki. Nas ka-toliško-mislečc Slovence, ki najbolj čutimo veliko nesrečo, dela ta nem-čurska hudoba odgovorne za nesrečni umor. Mi/se le vprašujemo: Ali je mogoče, d£ sme renegatsko mariborsko glasilo pisati tako hujskajoče, ne da bi državni pravdnik to začrtal z modrim svinčnikom? Kje je bil državni pravdnik? Kako dolgo bo še smela Marbur-gerica širiti hujskarijo zoper Slovence? ABSOLUTIZEM NA ČEŠKEM. »Wiener Zeitung« napoveduje cesarski patent, s katerim se več bolnišnicam podeljuje pravica javnosti in odrejajo razne gospodarske zadeve. PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V GALICIJI. V Lvovu so se vršile v nedeljo dijaške demonstracije proti Nemcem. Dijaki so pobili več šip. Policija je aretirala več oseb. V Przemyslu so Poljaki pobili šipe pri trgovini neke nemške tvrdke. Aretirali so devet oseb. ITALIJA PONUJA AVSTRIJI ALBANIJO ZA TRIDENT? Dr. Maks Roloff, posebni poročevalec »Leipziger Neueste Nachrichten«, ki se mudi v Albaniji, piše: Pravkar sem govoril z nekim italijanskim diplomatom, ki se nahaja ineognito v Albaniji. Dejal mi je: Italija bi nc prepustila le cele Albanije Avstriji, marveč celo želi, da bi imela Avstrija nadvlado na Bal- kanu, če bi Italiji odstopila laški de. Tirolske, namreč Trentino. Valona bi morala seveda, saj začetkoma, ostat, nekako svobodno mesto. Trentinsko za-gozdo potrebujemo, da moremo nastopiti agresivno proti Franciji, ker na Sa-vojsko še nismo pozabili. Šele ko se 1o zgodi, bo trozveza res utrjena. Tako ža lostno umrli prestolonaslednik našim željam ni bil dostopen, mogoče ho zda, boljše. Samostojna Albanija jc nesmisel in vemo, da bi mogla napraviti red le kaka velesila. Nemški cesar je, kakor mislim, o naših željah natančno poučen. NEMŠKI CESAR VILJEM jc 6. t. m. odpotoval v Kiel, od tu nastopi svoje potovanje proti severu. VOJAŠKA PATRULJA USTRELILA PODČASTNIKA. Na maršu iz Tridenta v obmejno utrdbo Roncegno sta dva vojaka ustrelila poveljnika podčastnika neke patrulje cesarskih lovcev. Morilca sta nameravala. po zločinu preoblečena v civilno obleko pobegniti čez mejo, a so ju aretirali. OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI. Pri občinskih volitvah 5. t. m. so zmagali konstitucionalci v Legnanu, Comu, Lodiji in Pallanzi, socialisti v Veroni in Sinigagliji, demokrati v Te-ramu. Primorske vesli. p Pobegli kaznjenec. Na otoku Brioni pri Pulju dela okoli sto kaznjencev iz kaznilnice v Kopru. V noči od 2. na 3, t. m. je kaznjenec Ivan Bošketic pobegnil s pomočjo čolna, ki je last upravitelja otoka gospoda Kupewieserja. O beguncu ni ne duha ne sluha. p Arzenal je med mašo zadušnico delali Z upravičenim ogorčenjem se je opažalo v Pulju dejstvo, da se je v c. in kr. pomorskem arzenalu moralo delati in se tako ni dala tisočerim delavcem prilika, da se udeleže cerkvenega zadušnega opravila za prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Ogorčenje je bilo tem večje, ker je po celem mestu počivalo vse delo. Ne vemo, kdo je temu vzrok. Pieteta in globoko spoštovanje do na tako tragičen način umrle visoke dvojice je zahtevala odmor vsaj med svetim opravilom. p »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici razpisuje službo učitelja za klavir ali gosli. Prosilci, zmožni poučevati oba instrumenta, imajo prednost. Pojasnila daje odbor. Rok za priglasitev do 15. julija t. 1. p Umor za maščevanje bratove smrti. Minulo soboto je 28letni Marko Vilanič iz Nove vasi pri Poreču ustrelil iz zasede 251etnega težaka Antona Paladina. Slednji je lansko leto v nekem pretepu ubil Vila-ničevega brata Martina, toda porotniki so Paladina oprostili, ker so mu priznali silo-bran. Sedaj pa se je. brat ubitega maščeval na ta način, da si je sam poiskal pravico. Vilaniča so odvedli v zapore. Koroške novice. k Krvava ljubezenska drama. V Celovcu je vojak 7. pešpolka Karel SchuG-mann zabodel 17 letno dekle Ivano Kafer, s katero je imel dalje časa ljubezensko razmerje. Prej je bil z dekletom in njeno materjo na nekem plesu, pri katerem pa ga je zelo ujezilo, ker je dekle plesalo tudi z drugimi moškimi. Ko pa mu pri slovesu ni hotela dati roke, je ves divji pograbil za bajonet in jo zabodel v srce. Vojak sc je potem sam javil oblastem. Mati umorjenega dekleta je skušala izvršiti samo-umor. ČEBELARSTVO. Dvodnevni čebelarski tedaj v Mari-janišču, ki bi se moral vršiti dne 19. in 20. julija t. 1. je zaradi zborovanja »Svete vojske« preložen na 23. in 24. avgusta.. star 27 let, pošten, vešč slovenskega in nemškega jezika, prosi službe kot sluga v kako pisarno ali denarni zavod. Nastop s 1. avgustom ali pozneje. Naslov Fr. Dolinar, Poljanjska cesta štev. 32, Ljubljana. 2204 Razpis službe organista in cerkovnika v Radovljici, ki je zmožen pomagati tudi v posojilnici. Biti mora prav dober pevec, sposoben voditi pri izobraž. društvu tudi gledališke predstave, telovadbo in tamburi-ranje. Plača v gotovini 1600 K in prosto stanovanje. Prosilci naj se osebno predstavijo župnemu uradu. Oženjeni prosilci imajo prednost. 2246 — »Zločin v Sarajevu.« Pod tem naslovom izide prihodnje dni lična knjižica z dvema krasnima slikama, porabnirat tudi za okvir, in nad 30 drugimi slikami, ki bo obsegala poleg natančnega opisa tragičnega dogodka v Sarajevu tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenite gospe soproge. Opisane in pojasnjene bodo poljudno tudi vse pogrebne slovesnosti od Sarajeva do grobnice pokojnih nesrečnih žrtev v gradu Artstettnu. Cena lično opremljeni knjižici bo 70 vin. za izvod, po pošti 80 vin, Pri večjih naročilih da založništvo do 100 izvodov na vsakih 10 po en prosti izvod, nad 100 pa na vsakih 20 po tri proste izvode. Naročila sprejema Katoliška bukvama v Ljubljani. Zahvala. Ob prebritki izgubi našega dobrega, nepozabnega soprogain očeta, gospoda Josip Hočevarja posestnika v Sp. Hrušicl došlo nam je mnogo dokazov odkritega sožalja. Vsem tem kakor onim, kateri so na kakorkoli način lajšali zadnje ure pokojnega, ga spremili k večnemu počitku — Bog povrni! S p. Hrušica, dne7.julija 1914. 2245 Žalujoči ostali. 2228 Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja izkazano nam ob priliki nenadne izgube našega preljubega očeta, g. c. kr. okrajnega zdravnika v Črnomlju kakor tudi za časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo vsem ljubeznivim udeležnikom našo iskreno zahvalo, osobito pa se zahvaljujemo črnomaljskemu okrajnemu glavarju Iv. Domicelju, glavarstvu, sodniji, gos. kolegom, si. čitalnici in si. društvu črnomaljskega prostv. gasilnega društva, gos. pevcem za tolažbepolno petje in vsem darovalcem krasnih vencev. Iskrena hvala! V Črnomlju, dne 5. julija 1014. Žalujoči: Antonija, soproga. Mario in Marcello Iues sinova. hčer. Tržne eene. "Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. julija 1914. Pšenica za oktober 1914 . . . 12 75 Pšenica za april 1915. . ..." 12 95 Rž za oktober........g-23 Oves za oktober.......?64 Koruza za julij 1914.....7*31 Koruza za avgust 1914 .... 7"46 Grško, latinsko, francosko, angleško, nemško, italijansko po zelo nizki ceni! — Marija Stanič, Knaflova ulica H. I. 2205 na kolesih, za 5 konjskih sil, že malo rabljen, za rabo kmetijskega društva ali večjega posestnika in mlatilnica boljše vrste, ki zrnje sama nosi v vrečo, se prodasta za nizko ceno. Matija Lipar v Mengšu. 2206 IN-KIRURG ■ PORODNIŠNICA. / LJUBLJANA • Komenskega ulica 4 \ £EF-ZDMMK:raM/ 'i ■ A*i [rt Stritarjeva ulica. LJUBLJANA. Liniarjeva ulica. sezone suojo zaostalo zalogo modnega blaga zi dame zelo znatno znižani ceni. Postrežba strogo solidna. Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ""2S4J eirljev je v zalogi lastne tovarne PETER K8ZIHA & K - LJUBLJANA NA BREGU. Cene za gospode........K 14' — , 17'—, 20 — „ „ dame..........„ 12"—, 15—, 18- „ n dečke 36/39 ......... 10—, 12-- Št- 23—2S 86—18 811-81 32-55 n n otroke.........^—5.- fr= W- Specialna vrsta za moške in ženske samo K 10'— Garantirana kakovost po teli cenah, Cenejše vrste od kron 150 naprej. 710 Tisk: »Katoliške Tiskarne«,. Odsrovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.