MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, aoaposkaul.lt / Telefon uredništva 3440, upravo 2458 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja maaečno prej e man v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na doat 12 Din / Oglasi po eanlkn / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani I MU Čekovni račun H. 11.400
99
JUTRA
99
Zgodovinska krivda Madžarske in Avstrije
OD IDEJE PODONAVSKE KONFEDERACIJE DO RIMA.
Pretekli teden smo v dveh uvodnikih obravnavali mednarodni položaj naših sosedinj Madžarske in Avstrije bi skušali dokazati, da je napačna tako ^nanja politika Oombosa kakor D o! 1-jbss a. Oba sta šla po zavezništvo v ^ i m. tja, kjer ne moreta za svoji drža-nikoli ničesar doseči. Do te poti v •tim ju je gnalo povojno sovraštvo do jdsedov: Jugoslavij*e, Češkoslovaške in “°niunije. Toda iz samega negativnega sovraštva se še nikoli niso rodile realne yrednote; sledila je vselej poguba. Zato [e Zek> vabljivo načeti vprašanje, kam bi 1 dve državi, Avstrija in Madžarska,
^“bali po svojem položaju in po vsem bistvu? Nadalje: kakšna zunanja . "lika bi jima prinesla realnih uspehov , Ugotovil za bodoči notranji politični,
"kurili in gospodarski razvoj?
Tako Madžarska kakor Avstrija sta (ednjeevropski državi, ki spadata v sku-.‘"o enote Podonavja. Prva je celo ključno le podonavska država. Obe sta ™ oiimo tega tvorili vse do 1. 1918. tudi srčje dvojne monarhije Habsburžanov.
0 se pravi: bili sta najtesneje zvezani z jemlji tistih držav, ki tvorijo sedaj ma-
1 antanto. V teku dolgih stoletij so na-jkli med njima in med slovanskim in ro-
atskim svetom, ki ju je obkrožal, tako
$$ politični, kulturni in gospodarski mi
l.,M da se sedaj, ko so se naenkrat razbij’ ? čutijo posledice na vseh straneh. 0.asti težavne so pa v gospodarskem lru. prav to je mnogo soodločalo tudi h snovanju male antante, v kateri so .Združile tri nasledstvene države: Jugoslavija, češkoslovaška in Romunija. In fbtiimivo je, da so že spočetka povabile zvezi tudi obe ostali podonavski na-,‘edstveni državi, Madžarsko in Avstriji Ta vrata so pustile odprta tudi letos J' sklenitvi nove podlage v Ženevi in a zadnjem sestanku v Pragi. Zehaj to-Madžarska in Avstrija nista sprejeli yabila? Zakaj sta šli rajše v Rim? .Madžarska po voini ni mogla preleti. da je izgubila tista ozemlja, ki bila poseljena pretežno po Slovanih 0 komu n ih. Sanjala je vedno in še sanja obnovitvi ozemlja nekdanje krone sv. .efaua, oziroma o vzpostavitvi »m a-
farskega globusa«, da govorimo
po madžarski frazeologiji. Da je njena miselnost taka, je največ kriva njena fevdalna aristokracija, ki živi še vedno v megalomanstvu hegemonije kast in
»zgodovinskih nacij«. Če bi bila povojna Madžarska demokratična, prav gotovo ne bi bila nikoli šla v Rim. Drugačni so pa vzroki, ki so oddvojili Avstrijo od svojih naravnih zaveznikov soseščini. Vsa njena povojna politika do Do 11-f u s s a je bila usmerjena v en sam preveč: proti Nemčiji. Politika »Anschlus-sa« je bila alfa in omega vseh avstrijskih stremljenj, zato je razumljivo, da je ni zanimalo vprašanje definitivne zunanjepolitične orientacije, ker tudi svoje samostojnosti ni smatrala za. nekaj trajnega, marveč samo za provizorij. Zunanjo politiko, kolikor jo je vodila, je zato usmerjala vedno tako, kakor je bilo v skladu z nemško zunanjo politiko. Ko se je Nemčija pričela približevati Rimu, je silila tja tudi Avstrija. In po zakonu vztrajnosti je naposled zaneslo tja tudi D o 11-f u s s a v trenutku, ko se je ločil od Hitlerjeve Nemčije. Ta prvi povojni Avstrijec ni imel poguma seči po zadnji konsekvenci, po zbližanju s podonavskimi sosedami. Politika štirinajstih povojnih let je tudi njega preveč oddaljila od prave poti.
To so torej bili vzroki, ki so napotili Madžarsko in Avstrijo, da se nista pridružili mali antanti, kar bi bilo za njiju edino pametno, koristno in realno, če bi bili to storili, bi se bila že davno lahko osnovala antanta vseh nasledstvenih držav, ki bi vodila prej ali slej do konfederacije z okoli 65 milijoni prebivalcev. Ta zveza bi bila dosti večja in močnejša kakor je bila bfvša dvojna monarhija Habsburžanov. Vsi medsebojni nacionalni, politični, kulturni, gospodarski in drugi problemi bi se bili na ta' način lahko že davno rešili sporazumno v vsestransko zadovoljstvo. V Podonavju ne bi bi-io tako nobenih sporov več. Ali pa je za vrnitev Madžarske in Avstrije na to edino pravo pot še čas? Bojimo se, dar ne; toda ne po krivdi držav male antante, marveč po krivdi Dunaja in Budimpešte. Gotovo pa je, da se bosta nekoč za to pogreško še bridko kesaila. Preprečila sta ustvaritev enotnega Podonavja!
Leon Blum za revizijo mirovnih pogodb
^VIZIJA POMENI VOJNO, STATUS QUO TUDI. RAZOROŽITEV IN REVIZIJA BI SE MORALA OB RAVNA V ATI SKUPNO.
>ARIZ, 13. junija. Predsednik franco-I e8a socialističnega poslanskega kluba |,.eon Blum je imel v središču svojega vo. s ne8a okraja v mestu Narbonne shod stranke, na katerem je v zvezi s “"ktoni štirih in mirovnimi pogodbami re-I®* med drugim tudi to: »Zatrjuje se, da ... ^Premišljena prerana revizija ponie-jj vojno. To je res! Toda nasilno pokanje sedanjega položaja pomeni isto-
tako vojno. Vidite pač, kam je privedla svet Bismarckova politika po I. 1871. Edina možnost preprečiti novo vojno, to se pravi svetovno, bi bila mirna in prijateljska revizija s sodelovanjem in privoljenjem ljudstva. Problem revizije se mora zato tesno spojiti s problemom razorožitve.« Iz tega sledi, da so vsi socialisti nepoboljšljivi iantasti.
&ELO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
J^EOGRad, 13. junija. V nadaljevanju zasedanja je včeraj dopoldne na-skupščina po izčrpnih referatih po-Cererja in ministra dr. Hanče k a g0.eje)a zakon o gasilcih. K zakonu je je °ril nato še poslanec Dobrovoljac, ki obdaril pomen gasilstva v naši in r>dDT1 evropskih državah. Skupščinski likvrt Za 1>roučEev zakonskega načrta o ' agrarn|h odnošujev je po dvo-m zas,ec^anju definitivno sprejel tu(j:zakona. Jutri bo pričel zasedati ^ ‘ bnanSnl odbor narodne skupščine, ki haiorej razpravljal o predlogu za zni-
žanje sodnih taks. Jutri pa se bo sestal k rednemu zasedanju tudi senat. AMERIŠKI KONGRES BO ODGODEN.
WASHINGTON. 13. junija. Po konferenci, ki jo je imel predsednik Združenih držav Roosevelt z voditelji demokratske stranke v kongresu, so ti odločilni čini-telji v stranki izjavili, da bo kongres naj-brže odgoden še danes. Če bi se Roosevelt izjavil za le delno odplačilo junijskega obroka vojnih dolgov še v Času, ko zaseda kongres, bi mogel ta njegov sklep izzvati neprijetne protiukrepe opozicije oziroma morda celo njegovo anuliranje, ker so oni, ki že kritizirajo zunanjo politiko Roosevelta, skoro v večini.
OTVORITVENI GOVOR ANGLEŠKEGA KRALJA. GOVOR MACDONALDA. KOMENTARJI GOVOROV V VRSTAH D ELEGATOV IN V TISKU. FRANCOSKI TISK JE PESIMISTIČEN. GLAVNO SO VOJNI DOLGOVI.
LONDON, 13. junija. Včeraj popoldne se je tukaj otvorila na najsvečanejši način svetovna gospodarska konferenca, ki jo je otvoril angleški kralj Jurij z zelo pomembnim govorom, v katerem je naglasil, da se dogaja prvič v zgodovini, da otvarja konferenco vseh narodov sveta državni suveren. Po pozdravu navzočih predstavnikov vseh sodelujočih držav je izrazil dvom, da bi se konferenca kdaj mogla sestati brez Društva narodov oziroma vsaj brez njegovih idealov. Uspehi konference pa so odvisni od mnogo dobre volje in res odkritosrčnega sodelova. nja vseh držav. S tem se bo edino dala pobiti in odstraniti splošna težka kriza in velika brezposelnost, ki danes dušita ves svet. Neusahljivi viri svetovnih dobrin še niso izrabljeni in se dajo zato s pridom uporabiti za napredek in civilizacijo vsega človeštva. Z željo, da bi konferenca s svojimi ugodnimi rezultati pripeljala svet zopet na pot blagostanja in urejenega napredka, je kralj končal svoj govor ob navdušenem odobravanju vse ogromne, do zadnjega kotička napolnjene dvorane. Nato je imel dolg govor o delovnem programu konference njen predsednik Mac-donald. Sledilo je konstituiranje predsed-ništva in posameznih odborov, nakar je bila prva seja zaključena in se bo zasedanje nadaljevalo danes. Po končani ple-
narni seji je bilo med posameznimi državniki več tajnih posvetovanj in konferenc. LONDON, 13. junija. Med državniki in ostalimi udeleženci svetovne gospodarske konference se komentira Macdonal-dov otvoritveni govor zelo obširno in podrobno. Posebno zanimanje je posvečeno odločnemu naglašanju potrebe črtanja vojnih dolgov. Ameriški delegati niso mogli prikriti vidnega presenečenja in razočaranja.
PARIZ, 13. junija. Francoski tisk objavlja dolgo vrsto komentarjev o londonski svetovni gospodarski konferenci, v katerih se z vsem spoštovanjem poudarjajo zlasti otvoritvene besede angleškega kralja Jurija. Listi ugotavljajo soglasno, da so izzvale kraljeve besede najgloblji vtis zaradi svoje umerjenosti in pravilnega pojmovanja svetovnega položaja. Značilno je zlasti dejstvo, da so vsi francoski listi skoro brez izjeme Macdonal-dov govor malone ignorirali. Listi kažejo prav malenkostno navdušenje in izgleda njihovo notranje mnenje prej pesimistično kakor pa upajoče. Francosko stališče se presoja enotno v tem smislu, da bi morala konferenca najprej razčistiti vpra šanje stabilizacije valute in šele pozneje ostala vprašanja (carine itd.), pred vsem pa bi se morala najti takojšnja in ne-dvomna rešitev vprašanja vojnih dolgov.
NaDunajuin po Avstriji pokajobombe
VEČ ATENTATOV NA DUNAJU. MOŽNOST PROGLASITVE OBSEDNEGA STANJA. GROZILNA PISMA MINISTROM. POLOŽAJ JE RESEN.
DUNAJ, 13. junija. Bombni atentati se v Avstriji nadaljujejo na celi črti. Danes ob 3. uri zjutraj je neki neznanec podtaknil pod železni zastor neke velike židovske trgovine y X. okraju bombo, ki je eksplodirala s tako silo, da je bila deloma demolirana hišna fasada, zračni pritisk pa je bil tako močan, da je razbil tudi portal neke druge trgovine na drugi strani ceste. Materialna škoda je ogromna, ker je bilo uničenega mnogo blaga. V XVIII. okraju so neznani storilci sežgali neki kiosk za prodajo časopisov, ki je bil lastnina nekega židovskega trafikanta. Petardo z močno eksplozivno silo So vrgli neki neznanci v dom socialističnih skavtov. Tudi ta eksplozija je napravila občutno materialno škodo, dočim človeških žrtev ni bilo.
V vladnih krogih se govori, da bo vlada v primeru, da bi se ti bombni atentati ponavljali, razglasila obsedno stanje, uvedla preki sod ter pognala voditelje narodnih socialistov v posebna koncentracijska taborišča.
Policija je na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih v najstrožji pripravljenosti. Vladna in druga javna poslopja na Dunaju in po vsej Avstriji so zasedena po močnih policijskih oddelkih, oborože-
nih s karabinkami in strojnicami. Razburjenje med prebivalstvom je veliko.
DUNAJ, 13. junija. V pretekli noči je prišlo do novih nasilstev narodnih socialistov napram pristašem in zastopnikom Dollfussovega režima. Člani vlade — zvezni kancelar je, kakor znano, na svetovni gospodarski konfererici v Londonu — so prejeli večje število grozilnih pisem, v katerih se jim grozi s smrtjo, če bi se vlada usodila izdati še kake nasilne ukrepe proti narodnim socialistom. Ker še več zločinskih napadov in zločinov še vedno, ni pojasnjenih, smatrajo uradni krogi za možno in verjetno, da bi mogli izrabljati spor med vlado in narodnimi socialisti v prvi vrsti komunisti v svoje temne naklepe. Zvezna vlada se je sestala snoči pozno zvečer k seji pod predsedstvom podpredsednika inž. Win-klerja in razpravljala pozno v noč o položaju v republiki. Vojni minister Vau-goln je imel na nekem krščansko socialnem zborovanju govor, v katerem je napovedal naostrejše ukrepe proti narodnim socialistom.
GRADEC, 13. junija. Danes dopoldne so bili aretirani vsi voditelji narodnih socialistov. Pričakuje se, da bo še danes tudi formelno razpuščena narodno socialistična stranka v Avstriji.
Nova španska vlada
MADRID, 13. junija. Azana Je sinoči sestavil svojo tretjo vlado, ki se prav v ničemur ne razlikuje od doseda niih njegovih vlad. Nova vlada Je sestavljena iz socialistov in republikanske levice. Edina sprememba je v zunanjem ministrstvu. Ta portfelj je bil dodeljen bivšemu ministru Fernandu dellos Rlosu.
ANGLEŠKA MORNARICA V GDYNIJI.
VARŠAVA, 13. junija. V Gdyniji se pričakuje uradni obisk angleške vojne mornarice še v tem tednu. Angleška eskadra že plove po Baltiškem morju in obiskuje vsa glavna pristanišča baltiških držav. Sestavljajo jo mimo močne eskadre torpedovk štiri velike križarke »Nelson«, »York«, »Exeter« in »Cairo«,
Mariborski »VEČERNIK« fJutra
Dnevne vesti
Procesije na Tetovo. Ker se vrši na praznik presvetega Rešnjega Telesa, t.j. dne 15. j-umija, javen obhod, odrejam: 1. mesarske stojnice se morajo tega dne postaviti na Rotovški.trg;2. vse druge stojnice na novi Glavni trg; 3. sladoleda-rji ne sinejo od 7. do 13. mre trgovati po sledečih rdfcaii in trgih!: Stolni ulici, Glavnem; trgu, novem Glavnem trgu, Koroški cesti, Strossmajerjevi, Orožnovi, Gosposki in Slovenski tiMci, Grajskem trgu, Vetrinjski in Jurčičevi ulici. Proti kršiteljem teiga razglasa se bo postopalo v smislu § 69 zakona o notranji upravi. Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r.
Zveza mladih intelektualcev kot stau novska inteligenčna organizacija ima namen nuditi svojim članom stanovsko-de-lovno zaščito v vsakem pogledu in zlasti zastopati težnje onih, ki so po nujnosti časovnih razmer zašli v položaj brezposelnosti. V vseh inteligenčnih stanovih hoče vzbujati zavest stanovske skupnosti in solidarnosti, čut za organizacijsko disciplino in čut socialnosti do tovarišev. Zveza mladih intelektualcev naj bo simbol trdne interesne povezanosti vseh inteligenčnih stanov, ki so danes vsi ogroženi od težkih gospodarskih razmer, redukcij in brezposelnosti. Že obstoječe stanovske organizacije ne kažejo dovolj razumevanja za mlajše intelektualce pripravnike ozir. brezposelne, ki bi bili tako brez te organizacije prepuščeni samemu sebi in bi ostal njih glas le glas vpijočega vi puščavi. Da se dosežejo velike naloge sodobnosti, da se zadosti velikim potrebam, ki zadevajo inteligenčne stanove! ie treba danes vsestanovske skupne organizacije mladih intelektualcev. Le v taki močni skupnosti bomo mogli doseči, kar se danes doseči da. Zato se obračamo tem potom na inteligente vseh stac nov, da se včlanijo v naši že obstoječi »Zvezi mladih intelektualcev«. Kdorkoli stoji ob strani z neupravičenimi predsodki, z morebitno bojaznijo in nezaupanjem, kdorkoli se še lovi za besednimi obljubami in naseda frazam, ruši naše vrste in naperja orožje proti sebi! Le v močni vsestanovski organizaciji mladih intelektualcev je možno izboljšati težek in obupen položaj naše inteligenčne mladine v današnjem čaisu brezposelnosti! •Lokal Zveze mladih intelektualcev se nahaja v Delavski zbornici (Sodna ulica 9/III). Poslovne ure so ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 14. do 16. ure. — Zveza mladih intelektualcev.
Mojstrski izpiti v Mariboru. V času 9 mesecev, odkar se vršijo v Mariboru mojstrski izpiti, je bilo iz področja maribor-skega-okrožnega sodišča rešenih 184 prošenj za pripustitev k mojstrskemu izpitu. Pripuščenih je bilo 169 kandidatov iz 25 strokovnih skupin- Največ kandidatov je bilo iz mesarske stroke, in sicer 28, sledijo čevljarji s 26, peki z 22, kovači s 16, mizarji s 13, krojači z 10 kandidati itd. Od pripuščenih kandidatov jih 19 ni opravilo izpita in ga smejo ponavljati: 1 po 1, letu, 3 po 6 mesecih, 15 po 3 mesecih. Izpitne komisije so se sestale 80 krat. Praktična izobrazba kandidatov je povprečno povoljna. Manj povoljno je znanje v teoretičnih predmetih. Mnogim kandidatom manjkajo temeljni pojmi iz obrtne, socialne in davčne zakonodaje, večina nima nobenih navodil za pravilno kalkulacijo in za knjigovodstvo in niti najmanjše trgovske izobrazbe. So pa tudi taki, ki.ne poznajo niti osnovnega računanja. Izpitne komisije so uvaževale dejstvo, da ‘kandidati doslej večinoma niso imeli prilike zai-izobrazbo v teoretičnih predmetih, in so se običajno zadovoljile z dobrim'praktičnim delam. Zelo ugodno vplivajo na teoretično usposobljenost kandidatov izpitna predavanja, ki jih prireja od časa do časa mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalne-ga zavoda in ki so se dozdaj tako v Maribora kakor v Ptuju ne le po številu obiskovalcev, marveč posebno tudi po svojem uspel m izredno dobro obnesla. Ker se s temi predavanji, ki so za rokodelske pomočnike brezplačna, nudi kandidatom ugodna prilika, da popravijo tudi svoje pomanjkljivo teoretično znanje, je pričakovati v bodoče večje strogosti pri izpitih. Prihodnji izpiti se razpisujejo za sredo julija.
Uradni dan zbornice za TOI, ki bi moral biti jutri, je zbornica odpovedala.
Iz okrožnega tajništva JRKD. Okrožno tajništvo JRKD v Mariboru poziva svoje krajevne organizacije, naj prijavijo do 25. t. m. udeležence, ki se nameravajo udeležiti velikega mamfestacijskega shoda JRKD, ki bo 2. julija v Beogradu.
Krajevno tajništvo JRKD na Pobrežju opozarja vse svoje članstvo, ki se namerava udeležiti velikega manifestacijskega shoda JRKD, ki bo 2. julija v Beogradu, da se prijavi pri kraj. predsedniku tovarišu Požarju ali tajniku br. Vezjaku do 20. junija t. 1.
Občni zbor Magdalenskega olepševalnega društva. Magdalensko olepševalno društvo je imelo preteklo soboto svoj letošnji redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Kejžar. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je društvo mnogo storilo v preteklem letu za olepšavo magdalenskega okraja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Kejžarjem in podpredsednikom g. Hochmullerjem na čelu. Pri raznoterostih se je razvila živahna razprava o raznih težkočah, ki jih ima društvo z upravo moške kaznilnice radi nadaljevanja poti po kaznilniškem zemljišču, radi olepšave mostišča na desnem bregu Drave, nadalje o regulaciji Pobreške ceste, o raznih uličnih nasadih ter drugih važnih zadevah. Izdelani so bili načrti, po katerih bo Magdalensko olepševalno društvo tudi v bodoče vkljub denarni krizi skrbelo za lepoto zunanjega lica magdailenskega okraja.
»Ljudska samopomoč« je imela preteklo nedeljo v Gambrinovi dvorani svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan in je pokazal, da je med meščani in okoličani veliko zanimanje za to socialno institucijo. Občni zbor je vodil načelnik notar g. dr. Šorli, ki je uvodoma omenil načrt za nova pravila, ki bodo potrebna na zahtevo oblasti. Tajniško* poročilo je podal g. Zinaner. Ljudska samopomoč slavi letos 5letnico svojega obstoja. V tej dobi se je iz skromnih po-četkov razvila v močno družbo, ki je štela koncem lanskega leta 37.222 članov in je izplačala za podpore okroglo 7 milijonov dinarjev. Umrljivost je znašala pri članih, ki so zavarovani pri Ljudski samopomoči in stari pod 50 let, 3.6 odstotka, pri starejših pa 8.5 odstotka; povprečna umrljivost iz vseh oddelkov znaša 5.04 odstotke. Blagajnik g. Leskovar je poročal o blagajniškem prometu, ki je znašal lani okrog 22 milijonov Din in o bilanci, ki izkazuje nad 1 milijon aktive. Društveno premoženje se je od lani zvišalo za 160.000 Din. Glede novih pravil se je pri raznoteros% razvila dolgotrajna debata. Ob sklepu je blagajnik pozval navzoče Članstvo, naj ostane zvesto Ljudski samopomoči, da bo mogla še nadalje opravljati delo v korist Članstva. Tudi je občni zbor pooblastil odbor, da naj nadaljuje delo za končno ureditev zavoda v obojestransko zadovoljstvo.
Cercle francals. Francoski otroški vrtec bo zaključil šolsko leto z otroško slavnostjo, ki bo 16. t. m. ob 16. uri v »Vesni«. Nai sporedu so recitacije, .pesmi in mali otroški prizori, ki bodo dali malčkom priliko, da pokažejo, kaj so se med letom naučili. Starše otrok, ki so obiskovali te kurze, pa tudi onih, ki se bodo v prihodnjih letih začeli učiti francoščine v šoli, uljudno vabimo k tej prireditvi, da se sami prepričajo, koliko koristnega znanja, ki jim bo pri poznejšem študiju zelo v prid, si pridobe otroci v teh kurzih brez posebnega napora. Vstopnine ni.
Nič manj ko 687 dobitkov je razstavljenih na Kralja Petra trgu v novi hiši dr. Stamola za tombolo, ki bo v Četrtek na Telovo na letnem telovadišču Sokola 'I. ob 15. uri. 17 tombol, 30 deseterk, 40 peterk, 50 četverk, 150 trojk, 400 dvojk. Za sedeže med igro je preskrbljeno. Po tomboli veselica. Svitala bo »Drava«.
Dobričev veseli večer bo s sodelovanjem članov Spasičevega gledališča v sredo 14. t. m. ob 21. uri v kavarni »Jadran«. Sodeluje vojaška godba.
Ljubljanski velesejem podaljšan za tri ilni. Radi slabega vremena in na splošno željo razstavljalcev in obiskovalcev je uprava podaljšala velesejem vključno do četrtka 15. t. m. Toplo priporočamo vsem onim, ki si našega velesejma letos še niso ogledali, naj ga obiščejo, saj nudi tr',M - koristnega, poučnega in zamud	a ne bo nikomur žal.
Obisk mariborske Glasbene Matice v
Marenbergu. Cel kup ovir je morala prebroditi Glasbena Matica, preden je stopila na marenberška tla in prvikrat zapela našo pesem. Tako n. pr. ni dobila popusta na železnici, avtobuse je rabilo mesto zase, Liningerjev ima samo 24 sedežev, Senekovičev je pa pokvarjen. No, nazadnje se nas je usmilil g. Sluga in nas zapeljal v Marenberg in nazaj. Vožnja po divni Dravski dolini je bila lepa. Marenberg je bil ves v zastavah; na trgu pozdrav od gg. župana, dekana in šolskega upravitelja. Pri popoldanski službi božji smo zapeli »Večerno molitev« od Gounoda, ob 16. uri pa nastopili v Brudermanovi dvorani. Od blizu in daleč se je zbrala tu radovedna množica — tudi Nemcev je bilo veliko, škoda, da ni bilo vodilnih — in z napeto pozornostjo sledila vsaki pesmi. Kar pa je pevce najbolj podžgalo, je bilo živahno priznanje s strani poslušalcev, ki so napolnili dvorano in še pri oknih poslušali nepoznano lepoto naše umetne in narodne pesmi. Več pesmi se je moralo ponoviti, ker poslušalci na noben način niso hoteli odnehati. »Še pridite, vsak mesec enkrat«, tako so nas vabili po koncertu. Poseben odbor nas je potem tudi bogato pogostil, tako da res nič ni manjkalo do popolne razigranosti. Kar pa je najvažnejše, v Marenbergu se je slišala prekrasna jugoslovanska pesem in našla najlepši odmev v srcu vrlih Marenberžanov.
Izlet k Sv. Križu. V nedeljo 18. t. m. prirede godbeno društvo »Lira«, društvo »Nanos«, pevsko društvo »Poštni rog« in druga: društva izlet k Sv. Križu na Kozjaku, ki je znana in priljubljena izletna točka. Odhod izletnikov iz Maribora bo točno ob pol 8. uri zjutraj z godbo na čelu z Glavnega trga. Med izletom bo godba igrala koračnice- Po prihodu k Sv. Križu pa bo pred Verdenikovo gostilno koncert s prijetno zabavo. Mariborčani, pridružite se v čim večjem številu izletnikom in pohitite z njimi na Kozjak!
Pevci mariborskega »Jadrana« v Ljutomeru. Ob priliki sokolskih svečanosti, ki so bile preteklo nedeljo v Ljutomeru, so tja pohiteli tudi pevci mariborskega društva »Jadran«. Pod vodstvom zborovodje g. Laha so nastopili pri pomembni svečanosti, ko je kraljev zastopnik pripel na prapor trak in zapeli Jenkovo »Molitev«. Po javnem telovadnem nastopu pa so s svojo pesmijo povzdignili svečanost in razpoloženje sokolske prireditve.
Avtomobilska cesta med Rušami in Sv. Arehom. Te dni so bila pogajanja med cestnim odborom in ruškimi posestniki za novo avtomobilsko cesto med Rušami in Sv. Arehom. Za cesto so predvideni trije načrti; po najnovejšem bi šla cesta iz Ruš pri Schaffnerjevi hiši preko Lor-berjevega posestva in Lobnice do Sv. Areha. Ker je ta načrt najprikladnejši, bodo skušali najti merodajni činitelji denarna sredstva za realizacijo.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Tukaj se je obnovilo »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki je pred nekaj leti delovalo že dokaj uspešno, imelo že takrat par lepih prireditev ter že tudi precej bogato knjiž nico. Sedanje članstvo, ki ima zastopnike iz vseli marjeških vasi brez kakršnegakoli razlikovanja, jamči za lep razmah ter vsestransko vzajemno delovanje v prospeh dviga kmetske zavesti in prosvete namenjenega društva.
Huda nesreča. Pri spravljanju drv je v Krčevini včeraj popoldne doletela brezposelnega delavca Franca Ribiča huda nesreča. Ko je nesel naloženo košaro drv po strmih stopnicah, se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom, hudo poškodoval pa se je tudi na glavi. Radi bolečin je omedlel in so nezavestnega spravili z vozom v bolnišnico-
Grajski kino. Od danes, torka 13. junija naprej se predvaja prvovrstni ljubavno*-kriminalni velefilm »Dama in smaragd« Krasen film z ljubljencem vseh žen Karlom Ludvika Diehlom v glavni vlogi. Napeto dejanje, Izborna igra, vesela godba, lepo petje so prednosti tega filma. Poleg Diehla igrajo Ery Bos, Theodor Loos in Peter Lorre, znameniti kreator Diisseldorfskega morilca. Pride krasna drama »Nezakonski otrok«.
Kino Union. Od torka dalje izborna veseloigra »Neizkušeni ženin« z Camilo Horn, Ido Wiist, Slfffriedom Arnom in Paulom Richterjem. Film, ki prikazuje kako se današnja dekleta osvajajo in kakšne može si žele. Izredno zabavna vsebina, smeha do solz!
Pri odebeleiosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela' teVo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino' čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dve nezgodi. V Zavrhu se je včeraj opekel na goreči baklji 261etni delavec France Slaček tako nevarno, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Tja je prišel po pomoč tudi 281etni šofer Milko Gločnik, ki ga je sinoči nekdo udaril z lestvo po glavi in ga močno poškodoval.
Drobne policijske vesti. Včeraj popoldne je policija aretirala dva potepuha, nekega Ludvika: S. in Štefana L., ki sta že delj časa postopala in beračila po mestu. Oba bosta izgnana. Prijavljeni pa so bili: Ivan R., ker je na nekem vrtu kradel jagode, posestnik Anton C., ker je pustil konje na ulici brez nadzorstva in neki Anton Š., ker je pijan razgrajal po Glavnem trgu.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14.1 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 12.1 stopinj C. barometer je kazal pri 17.3 stopinjah 734.6, reduciran na ničlo pa 732.6; relativna vlaga 87; od včeraj na danes je padlo 40 mflt padavin. Vreme je tiho in deževno.
Ptuj
Dognana istovetnost uaplavljenca. Ka*»
•kor smo poročali, je pred dnevi naplavi* la Drava truplo neznanega mladega: moškega, katerega so pri Ptuju potegnili n* suho in kot neznanca pokopali na rogoz-niškem pokopališču. Sedaj pa se je dognalo, da je utopljenec identičen s 261et-nim Ivanom Poličem, zidarjem iz Sv. Barbare v Slov. goricah. Bilo je pred 14 dnevi. Po Dravi je plaval čoln in k® ga je Polič zagledal, se je urno slekel do spodnjih hlač in splaval zia njim, da S3 ulovi. Daši je bil dober plavalec, je v deroči reki omagal še preden je dohitel Sola in utonil. Vsaka rešitev je bila nemogoča, ker so ga valovi pogreznili in ga o* bilo več na površje.
Potujoča kmetijska razstava prispe Ptuj v ponedeljek 3. julija t. 1. ob 8. uri> ustavi se na železniški postaji. V Ptuj*1 ostane le en dan.
Hud pes. Pri posestniku Seki na BreigV je bil zaposlen Blaž Mlakar iz Nove* cerkve kot zidar. Pri svojem poslu pa s® naenkrat pojavi velik volčji pes, ki ga 3® obgrizel tako hudo, da mu je razmesaril levo roko. Mlakar je moral iskati zdravniške pomoči. Zadeva je prijavljena obl*' sti.
Nočni napad. V nedeljo 11. t. m. v po®-
ni noči je neznani storilec napadel n* cesti 221etnega Rudolfa BrunČiča, posestniškega sina iz Bišečkega vrha s tert> da je oddal nanj strel iz strelnega: orožja* Zadel ga je v levo stegno in izstrelek J’e povzročil tako hudo rano, da je obležal' Domači so ga prepeljali nemudoma v ptujsko bolnišnico. Napadalec je izgini! V temno noč in ga zasledujejo orožniki.
Kakor smo poročali, je pretekli pct<$ strela udarila v drevo in ubila 46!ctn° posestnico iz Zg. Brega. Drevo stoji pd-biižno 100 m od Mitrovega templa meji med občinama Breg—Hajdina. V to drevo (visoko akacijo) je že lansko strela udarila, k sreči pa takrat ni bilo nikogar pod njim, ki bi iskal zavetje. Znaki lanske strele so vidni še sedaj, še bo* Ije pa nove sveže brazgotine od Pre' teklega petka. V tretje rado gre.
Poljčane
Nočni požar. Pretekli petek je okro« 10. ure izbruhnil v Hošnici pri Poljčanah v gospodarskem poslopju Franca Strmška požar. Ljudje so že po večini tegli k P°^ čitku, ko jih je prebudil rezki glas gasilskega roga, ki je klical na ponioc-Ogenj se je naglo širil in uničil gosP?' darsko poslopje in stanovanjsko hišo d tal. Radi pomanjkanja vode gasilci nu mogli dosti opraviti. Škoda, ki jo je Povzročil požar, znaša okrog 80.000 Dla .
je le deloma krita z zavarovalnino. miio, da so zanetili požar tatovi, ki ■ hoteli ukrasti kokoši iz Strmškovega ki nika.
Zborovanje naših zimskih športnikov
delovanje mariborske zimskošportne podzveze v pretekli
SEZONI.
Kakor smo že poročali, je bil preteklo soboto pri »Orlu« občni zbor MZSP. V nadaljevanju našega včerajšnjega poroda priobčimo danes poročilo posameznih funkcionarjev.
predsedniško poročilo je podal g. Rog-'ič. Dejal je, da pretekla sezija zimskim športnikom ni bila naklonjena in so številne prireditve trpele zaradi slabih Snežnih razmer. Tolažiti pa se moramo, na je ves zimski šport v vsej Evropi tr-Pel zaradi neprilik. Zaradi tega moramo “hi'prav za prav zadovoljni, da je MZSP Prireditev, ki so bie vezane na precejšen nnančni riziko, vendar spravi! pod štreno. tako. da izkazujejo dober finančni nspeh. Sicer je moral MZSP preložiti dva ortnina, vendar se je upravni odbor pre-Vldno zavaroval s tem, da je prvič vzel ^ svoj program propagandno drsanje na edu v večjem stilu. In prva ta priredi-ev Je bila nedvomno najlepša in naj-nspelejša v pretekli zimski sezoni. Prijave so bile težke, ker niti JZSS niti ™ZSp nis|;a člana mednarodne drsalne °Tanizacije. Tudi tekma na 16 km za Podzvezno prvenstvo je bila gladko iz-jedena, le s skakalno tekmo MZSP ni ^.el sreče, ker se je morala izvršiti v e° neugodnih snežnih razmerah, bkiipni efekt vseh prireditev pa je bil Sai finančno toliko dober, da je MZSP l0kel tudi letos odplačati precejšnjo soto na račun investicij in tudi odpisa-1 od vrednosti premičnega in nepremična inventarja 20%, ne da bi se s tem remoženjsko stanje MZSP zmanjšalo. j^Jnriborski zimskošportni teden je bil -ČSP prisiljen organizirati, in to zaradi nega’ her MZSP kljub vsemu prizadevali11 ni uspelo izposlovati pri JZSS mecl-sar°dne državne tekme v Mariboru. Že razloga, da'se omogoči vsaj za v°a°So sezijo prireditev državnega pr-fiWVa v Mariboru, je moral MZSP po-investirati znatno vsoto v ska-C'Co na Betnavi. Naloga bodočega od-MZSP bo, da se pobriga za to. da st\ b^hodnje tekme za državno prven-Cj.0 izvedel MZSP. Brezhibna organiza-mariborskih prireditev ter najboljš: nančni uspeh in interes na tujskem pro-, et« zainteresiranih mariborskih krogov v vzrok, da JZSS vendar enkrat upošte-JJ stremljenje mariborskih zimskih šport
"ikov.
^Glede kvalitativnega napredka smučar-jQv področju MZSP je g. Roglič po-jjoCa' sledeče: To vprašanje tvori prili-večkratno pointiranje dejstva, da MZSP ne dosegajo kvalitativno p^^riev iz ljubljanske ali gorenjske **e. To je bil primer zopet letos tajfo hem zboru JZSS. Reklo se je nam da pri sicer silnem razmahu iu n skega športa na našem teritori-Polagamo dovolj pažnje za vzgojo wJ^'h tekmovalcev. K temu poglavju pa
je potrebno naslednje pojasnilo: Uprava MZSP ima vedno v mislih, kako in nia kak način bi svoje tekmovalce kvalitativno dvignila. To pa je golo finančno vprašanje. Popolnoma naravno je, da so tekmovalci LZSP in GZSP zaenkrat boljši kakor mi, in to v glavnem zaradi tega, ker se je na teritoriju Gorenjske z gojitvijo zimskega športa mnogo poprej pričelo, v drugi vrsti pa, ker so tekmovalci GZSP in LZSP uživali veliko indirektno podporo od Zveze s tem, da je imel mnogoletni zvezni trener svoj glavni stan vedno le na Gorenjskem, če bi morala GZSP in LZSP sarma vzdrževati trenerja, bi tudi ne prišlo do tega napredka. Računski zaključek vsega tega vprašanja je pač ta., da so tekmovalci LZSP in GZSP izdatno participirali na vzrokih, ki so povzročili današnje de-solatno stanje JZSS. Tudi so se vsa tekmovanja večjega stila Skoraj vedno vršila na Gorenjskem, tako da so tamkajšnji tekmovalci zaradi mnogo lažje možnosti na udeležbi pri tekmah imeli izdaten trening. Za tekmovalce naše podzveze je imel MZSP letos namen prirediti tečaj s posebnim trenerjem, vendar zaradi finančnih težkoč to še ni bilo mogoče. To vprašanje pa bi se dalo rešiti na ta način, da bi zvezni trener v bodoče eno sezijo imel svoj glavni stan na mariborskem področju. Da v pretekli zimi naši tekmovalci niso mogli pokazati napredka, so v glavnem krive opisane razmere. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da se je na našem teritoriju, posebno pa pri Sv. Lovrencu na Pohorju, pojavilo nekaj novih tekmovalcev, ki vzbujajo mnogo nad, da bi ob nekolikem šolanju po veščem trenerju prav hitro spadali v prve vrste jugoslovanskih tekmovalcev. V disciplinah, ki so se začele gojiti pri nas istočasno kot v drugih pod-zvezah, lahko z zadovoljstvom ugotovimo na podlagi rezultatov, da naši tekmovalci prav nič ne zaostajajo za onimi drugih podzvez. Če premotrimo vrs*e smučarjev, in ne tekmovalcev na našem teritoriju, ugotovimo, da se je smuški šport kljub slabi pretekli zimi tako razvil, da postaja zares ljudski šport in ne, moda. Ta koristni pojav pozdravlja MZSP z velikim veseljem, ker je s tem dosežen en del v pravilih MZSP označenega namena, to je širjenje zdravega smuškega športa.
Nadaljnji vesel pojav je dejstvo, da je v pretekli sezoni tudi naša slavna vojska v vseh svojih garnizijah pričela z intenzivnim delom v smuškem športu.
S posebnim veseljem in pohvalo je ugotovil MZSP. da je smučarstvo zavzelo ogromne dimenzije tudi v sokolskih društvih. Sicer zavzamejo sokolska društva v organizaciji JZSS in MZSP posebno stališče, ki odgovarja karakterju organizacije, vendar se MZSP iskreno
auard de Keyser:
^apetan Vratolomec
skorg!r^a sva ob rdeči zori. Sled je bil k0j- 1 viden in sva ga lahko držala. Ta-SetllV Prvih minutah sem se zavedel, da torj- D.rep°vršno upošteval hripavost mo-Ce]0' ,T1- nekai trenutkov se mi je vrivala a$tnM^S-e*’ na* se vrnem v Uarglo. Toda Sehi r 5ma sv°ie samoljubje. Nadaljeval stati Voril sem si: »Ako bo treba pri-Šit, ’ ganeva nekoliko dni pri tovari-^ ' mifelu ali v utrdbi Miribelu.«
lelt;en,^5 me ie obliajal še drugi pomis-sAko Pa le ni več garnizije v Ini-s0 i ‘ ‘ ‘ Ako se je vstašem obneslo, da N10 zavzeli!...«
-sl^ Prog; kakih 30 kilometrov od Ini-skoraj docela izgubi, toda za tr^tLV|!’ so ffa z velikanskim kilome-stavlj tetjem. Neizmerne številke, se-V PeSe.ve t? kamnat ih kupov, so zarisane tor je ?• gospela sva do teh številk. Mo-sem ° J 'n k°b hropel. Pri vsem tem *1'Ce' ki SG .nac*ejah Prispeva do zele-7rSeJe kaza'a od daleč nalik zrač-*Kil enju v slepečih žarkih. c]euti11eter ie naznanil Charlev. ki °r!smrnke... 14... Hudika! Mo-
Vidite, gospod kapetan. Saj sem vam povedal, da nama bo 13 delala zigago.«
Obtičala sva... bedasto obtičala... Spustil sem se na tla dvajset metrov pred nezgodno številko.
»Nič polomljenega?«
»Shramba se je nekoliko prelila. Hujšega ni, gospod kapetan.«
»Menda treba počakati. V Inifelu so naju za trdno opazili. Prej ko v dveh urah bodo tu.«
Stroja očividno nisva mogla pustiti, zlasti ne mitraljeze, ki nama bo morebiti edina obramba.-
»Gospod kapetan, nekaj bi vam povedal.«
»Le daj.«
»Glejte tale peščeni lijak: ako bi škatlo potegnila vanj, bi se laglje zaščitila pred streli ... zakaj vražja trinajstica mama še ni zagodla vseh svojih ukan.«
Ta neznatni posel se nama je zdel naporen, zaradi vročine. Tam gori pa vsaj pripeke nisi trpel. Brž kb je aeroplan zdrknil v jamo. sva se zleknila pod krila. Ah! tako pičla senca, pa tako dobro de!...
»Prej ko drevi jih ne bo,« je menil Charley. »Skozi to razbeljeno peč pač ne bodo hodili «
Vendar sva sredi poldneva začula od daleč človeški hrup.
•veseli velikega napredka, ki ga je doživelo smučarstvo tako kvantitativno kakor kvalitativno v sokolskih vrstah.
MZSP je posebna dolžnost, da se povodom svojega občnega zbora zahvali za naklonjenost in podporo vsem, ki so na katerikoli način podprli stremljenje MZSP, zlasti pc banu g. dr. Marušiču, mariborski mestni občini, .mestnemu županu g. dr. Lipoldu, okrajnima glavarjema gg. dr. Ipavcu in Makarju, Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, Gostilničarski zadrugi in tvrdki Hutter.
MZSP je izrazil tudi posebno veselje in zadovoljstvo nad tem, da je bil na letošnjem občnem zboru JZSS izvoljen za predsednika naše celokupne organizacije ban dravske banovine g. dr. Marušič.
Iz tajniškegai poročila, ki ga je podala ga. Rogličeva, je razvidno, da je število v MZISP včlanjenih klubov 23.
Blagajniško poročilo je podal g. Bruno
Sokolstvo
Prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani
Organizacija sanitetne in zdravniške službe.
V okviru zletnega odbora ob priliki pokrajinskega zleta v Ljubljani se je med drugimi odseki osnoval tudi zdravniški odsek, čigar častni pVedsednik je br. prof. dr. Edo Šlajmer. Odbor tvorijo: predsednik br. dr: Ivan Jenko, tajnik br. dr. Venčeslav Arko, šef kirurgičnega oddelka br. dr. Mirko Černič, primarij br. dr. Alojzij Zalokar, mestni fizik br. dr. Mavricij Rus, direktor higienskega zavoda br. dr. Karel Petrič, br. dr. Fran-ta Mis, br. dr. Marjan Ahčin, br. dr. Franjo Ciber in br. dr. Josip Fon.
Zdravniški odsek je imel že več sej in zasnoval sledeči program: Takoj ko prestopijo gostje in telovadci meje Dravske banovine, bodo že v oskrbi, oziroma pod okriljem zdravniškega odseka. Na vseh večjih postajah bodo društveni zdravniki vršili na kolodvorih nadzorno službo ob prihodu sokolskih vlakov. Vsi zdravniki bodo imeli na rokavu trak z rdečini križem. Vodniki vlakov naj se v primeru potrebe obrnejo na zdravnike. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru pa bo za časa prihoda vlakov poslovala permanentna kolodvorska ambulanca. Vodniki vlakov naj javijo službujočemu zdravniku vse primere nenadnih obolenj med potujočimi. Na kolodvoru bodo na razpolago tudi sanitetni avtomobili. Glav na ambulanca z dnevno in nočno službo pa bo poslovala na mestnem fizikatu v Afestnem domu, Krekov trg. Za časa tekem, oziroma nastopov bo poslovala am bulanca na zletišču in bo označena z zastavo Rdečega križa. Za časa sprevoda pa bodo organizirane stalne in leteče am bulance. Ambulance za časa tekem, nastopov in sprevodov so na razpolago ne samo telovadcem, marveč tudi ostalemu občinstvu.
Zdravniki bodo vršili tudi nadalje rajonsko službo, kjer bodo nastanjeni udeleženci zleta. Rajonski zdravnik bo v do
»Evo jih!«
Mehanik je vstal, pogledal na obzorje in iznenada zarobantil kakor najslabši pomorščak v Brestu.
»Tuaregi!«
»Menda se motiš... Vsekakor so me-haristi.«
Z daljnogledom sem razločil črna zagrinjala, ki so jim skrivala usta.
»Pripraviva se!«
Dvom se je v kratkem razpršil. Hatka je napadala in na sto metrov nama poslala občo salvo. Ena sama misel naju je prešinila: »Ubogi ljudje v Inifelu!-..« Da so se naju drznili naskočiti tako blizu oaze, so morali biti ondi vsi Francozi poklani.
»Pustiva jih bliže, gospod kapetan.«
Najin molk je felaškim razbojnikom vzbudil mnenje, da nimava orožja, in več ko dve sto se jih je zakadilo proti nama.
Charley je pazljivo meril in premotril dvig. Ko je bil človeški plaz na 50 metrov, je zavrtil svoj mlin za kavo. Aj, kak šen vrtinec! kakšno tuljenje, kako čudovit okret, pa dvanajsterica roparjev na tleh!
Ceta se je zbrala kilometer proč. Približala sva se njim, ki so ležali na bojišču. Štirje mrtvi. En mož zadet v pleče,
Parma. Denarni promet v pretekli sezoni je znašal 245.992.44 Din. Upravni stroški so znašali Din 4.357.75. Inventar se je povečal na Din 35.450. Drsalna in skakalna tekma sta prinesli Din 41-328 dohodkov, izdatkov pa je bilo Dii. 32.612.
Iz tehničnega poročila, ki ga je podal g. Golubovič, posnemamo, da no MZSP oziroma klubi priredili v pretekli sezoni 10 smuških tekem ter 3 skakalne tekme. Vseh prireditev se je udeležilo 350 tekmovalcev.
Pri raznoterostih je bil med drugim sprejet predlog, da se za zimsko sezono namesti plačan tajnik, za katerega bo vsak klub prispeval 80 Din.
Obravnavalo se je še več internih vprašanj, nakar je predsednik g. Bruno Parma ob 23. zaključil uspeli občni zbor, ki je potekel popolnoma stvarno in v znamenju prijateljstva vseh zimskošportnih klubov.
ločenem okolišu vršil zjutraj zdravniški pregled. Njegova skrb je nadalje higiena prenočišč in higiena gostiln v njegovem okolišu. Vsako nerednost, bodisi glede kakovosti ali cene hrane, naj se takoj javi dotičnemu zdravniku. Za nenadno obolele in ponesrečene je rezervirano zadostno število postelj v splošni in ženski bolnišnici.
Akcija, oziroma organizacija zdravniškega odseka je zamišljena zelo velikopotezno, za kar gre zahvala vsem onim či-niteljem, ki so pokazali zdravniškemu odseku vso svojo podporo in naklonjenost, predvsem banu br. dr. Dragu Marušiču, županu br. dr. Dinku Pucu, direktorju higienskega zavoda br. dr. Karlu Petriču, mestnemu fiziku br. dr. Mavri-ciju Rusu. lekarniški zbornici ih vodstvu Rdečega križa v Ljubljani.
V prihodnjih dneh izidejo natančnejša navodila zdravniškega odseka v svr-ho informacij telovadcem in ostalim, ki naj se brezpogojno upoštevajo.
Doslej je zdravniški odsek organiziral sanitetno službo na sokolskem taboru v Vižmarjih in na prvem predzletnem dnevu pri nastopu dijaštva ter svojo težavno nalogo brezhibno rešil.
V spomin na pokojnega profesorja Ve* koslava Spinčiča. Sokolska četa Sv. Mar jeta ob Pesnici je imela na binkoštni ponedeljek 5. t. m. v tamošnji šoli sestanek svojih članov, da. proslavi spomin na umrlega narodnega borca br. profesorja V. Spinčiča. Starosta br. Mirko Vauda je zbranim podal v daljšem govoru sliko življenja in delovanja omenjenega narodnega junaka, v čegar spomin so navzoči zaklicali trikratni: slava! Temu sestanku so prisostvovali tudi člani kolesarskega društva »Perun« sekcija Pesnica.
Vsem mariborskim in okoliškim sokolskim ter ostalim narodnim društvom
vljudno sporoča Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici, da priredi v nedeljo 9. julija popoldne ob 3. uri svoj letni nastop ter prosi, da na ta dan ne nastavijo drugih prireditev, pač pa’ že sedaj vsa društva in narodne kroge iskreno vabi k omenjeni svoji prireditvi.
je skušal prijeti svoj pihalnik. Ostali smrt no ranjeni.
»Nihče jih ne more oteti, gospod kapetan. Naj jih pobijem?«
»Ne, počakajva. Če nam pride pomoč, jih bomo odnesli.«
Pobrala sva vse orožje in hotela pripraviti ranjenca do govorjenja. Pai kaj se da dobiti iz teh fanatikov. Samo to je zinil:
»Vse smo razmesarili, jutri bosta vidva mrtva.«
T reba ga je bilo pokončati ali proč po*-slati. Poslala sva ga nazaj. Tolpa se ni več upala naprej, uredila pa je obkolitev. Vedela je, da naju dela strojna puška sicer malodane neranljiva, vendar, da naju hkrati priklepa na eno in isto mesto. Tuaregi naju bi ugnali z gladom in žejo.
»Po sreči si mislil na živež, Charley.*
»Žal, samo za en dan!«
»Pa! saj nama pridejo na pomoč.«
»Iz Uergle! Morda so tam napadeni .. .«
»Meharisti bodo tu v dveh dneh.«
»Kaj hočete storiti s 30 meharisti proti vsej tej zalegi?«
Rokovnjači so se utaborili. Pozabili niso niti leteče sile za primer, da bi midva poskusila pobegniti.
GCooec intrJD
OCEANOPOLIS
Rom a*n o sfr r iv nosN i I o ¥ o i k o p r o i I ost I
Doktor Doljan je poslušal to poročilo in postajal od besede do besede bolj zmecten. Nobenega dvoma ni bilo: poročilo je oddajal zares radiofonist parnika »Primož Trubar«. Dobro je poznal njegov glas. Nikakor pa si ni mogel razložiti, ali je to poročilo resnično, ali je zopet le neslana šala. In če je resnično, kje je aparat, ki ga sprejema, kdo ga je zvezal z ladjo, kdo mu je poslal to poročilo?
Morda pa vse skupaj vendarle nd šala? Morda sem le res ujetnik nekega tajln-stvenega ljudstva, ki prebiva na dnu oce ana? Morda ima to ljudstvo zares vse tehnične priprave, ki mu omogočajo tako čudovito življenje, odrezano od vsega ostalega sveta? Potem so ti skrivnostni Atlanti tisti, ki so hotoma preprečili moja raziskovanja na dnu oceana, me ujeli in zaprli v to kovinsko celico, mi sporočili na listku, da sem njihov ujetnik ter mi sedaj poslali še po radiu poročilo, ki ga oddajajo moji prijatelji na ladji začudenemu in preplašenemu svetu. Moji dragi so zares prepričani, da sem mrtev, da sem za vedno izgubljen. Ko bi jim le mogel kakorkoli sporočiti, da sem še živ in da sem ujetnik v mestu pod morjem. To bi bila senzacija! Ves svet bi strmel. Toda to je nemogoče. Oni, ki so me ujeli in zaprli v to celico, budno čuvajo nad ' menoj in izročen sem jim na milost in nemilost. Kaj bodo storili z menoj? Me
bodo mar obdržali za vse večne čase tu doli pod vodovji oceana? Ne bom nikoli več videl zelenih morskih valov in nikoli več svoje slovenske domovine, svoje bele Ljubljane, Šmarne gore, Triglava in drugih naših s snegom pokritih planin?«
Tako je premišljeval in polglasno sam pri sebi govoril doktor Doljan in se nestrpno sprehajal po svoji tajinstveni ječi. Naposled pa je začutil, da je postal že lačen in žejen. Približal se je zato steklenici, ki je stala na mali mizici, jo odprl, si natočil neznane pijače v čašo ter jo poduhal. Pijača je imela nenavadno prijeten vonj.
»Zastrupiti me mendai ne nameravajo?« je dejal, pristavil čašo k ustarn in tiaipra vil prvi požirek. Okus je bil sijajen. Nikakor ni mogel ugotoviti kakšna pijača naj bi bila to, ker ni sličila nobeni tisti, ki jih je poznal. Bila pa je okrepčujoča, (kajti čim jo je izpraznil do polovice, je začutil, da mu polje po žilah neka skrivnostna nova moč in da se počuti tako čilega in vedrega, kakor še morda nikoli ne do tistega trenutka.«
»Izvrstno pijačo imajo v tem Oce-anopolisu!« si je dejal in si natočil drugo čašo. Tako je polagoma izpil vso vsebino steklenice in se potem vdau v usodo zleknil po udobni postelji in naposled tudi zadremal.
Neznana osvežujoča pijača je blagodejno vplivala na živce doktorja Doljana, ki so bili zaradi razburljivega pričakovanja prejšnjih dni skrajno oslabljeni. Spal je trdno in se najbrže ne bi bil še zbudil tako kmalu, če ga ne bi bil predramil glas neznanca, ki se je nenadoma pojavil poleg njegove postelje.
»Dober dan, gospod doktor!« je dejal neznanec in se vljudno poklonil. »Upam, da ste se dobro odpočili? Kako vam ugaja pri nas?«
Doljan je začudeno strmel v neznanca, ki je govoril v lepi in prikupni slovenščini. Bil je tako presenečen, da mu je sploh pozabil odzdraviti.
»Bodite tako prijazni,« je odgovoril v eni sapi, »in mi povejte, kje sem? Kaj naj pomeni vsa ta komedija? Kako sem dospel semkaj. Kaj je Oceanopolis, kje je in kaj ste vi?«
»Saj res,« je dejal neznanec, »ni lepo, da se vam nisem takoj predstavil. Moje ime je doktor Astis. Vaše ime mi je itak znano, gospod doktor Danilo Doljan; poznal sem vas že pred več meseci, ko ste bili še v Ljubljani in ste se pripravljali na ekspedicijo, ki naj odkrije ostanke potopljene Atlantide...«
»Veseli me, gospod doktor,« ga je prekinil Doljan. »Toda kaj mi pomaga vedeti odkod me poznate? Povejte mi rajše kje sem?«
»Le vse lepo po vrsti,« je odgovoril doktor Astis. »Ko vam bom povedal zakaj sem bil v Ljubljani in zakaij sem se zanimal za vas, boste itak vedeli vse kar želite. Torej! Ko so prispele v javnost prve vesti o vaši nameri, je nastalo v Oceanopolisu razumljivo razburjenje. Da-
ši zasledujemo zelo budno vse važnejše dogodke po vsem svetu in se zlasti zanimamo za napredek vseh večjih narodov, vam moram odkrito priznati, da Slovencem v Oceanopolisu nismo posvečali nobene pažnje. Cim pa smo iz vesti, ki so jih oddajale brezžične postaje, izvedeli za vašo namero, je bilo naenkrat vse baše zanimanje osredotočeno na vas in na Ljubljano. Od svoje vlade sem kot poznavalec ruskega jezika dobil nalog, da odpotujem takoj v Slovenijo, se naučim vašega jezika in pazim na vsak vaš korak. Ko ste v Ljubljani izdelovali načrte za ekspedicijo na dno Atlantskega oceana, sem se neprestano sukal v vaši bližini. Bil pa sem tako oprezen in spreten, da tega niti opazili niste.«
»Res je,« ga je prekini Doljan, »nisem se zanimal za vas, toda sedaj se prav dobro spominjam, da sem vaš obraz videl že večkrat. Čakajte ... Zadnjič sebi vas videl menda v kavarni »Nebotičnik« v Ljubljani. Sedeli ste sami pri sosedni mizi in črtali neki časopis.«
»Čisto točno!« je potrdil doktor Astis. »Takrat so bile že določene vse podrobnosti za vašo pot. Zaradi tega je bile moje poslanstvo dovršeno, in moral sem se nemudoma vrniti domov.«
»Dobro,« ga je zopet prekinil DoljaB-»Veseli me, da ste se tako zanimali z* moje podjetje, toda kam ste se vrnili in kje sem, mi še vedno niste povedali.«
»Tudi to še izveste, gospod doktor,* je nadaljeval Astis. »Povedati pa v®m moram najprej, zakaj sva se jaz in mo* ja vlada, zanimala za vaše načrte. Vzrok je bil čisto priprost: prepričati smo *e : hoteli, da bi odkrili to, kar ste nameravali.«
Soort
Čakovečki SK v Mariboru. Na praznik 15. t. m. gostuje v Mariboru močna enajsterica Čakovečkega S. K. ter bo odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Pričetek tekme bo ob 10.30 dopoldne.
Mednarodne rokoborbe. Rezultati sinočnjega tekmovanja so bili naslednji: Mrna se je boril proti Angelescu neodločeno, Jandera je premagal v 22. minuti Wagnerja, tretja borba, in sicer med Bognerjem in Oiriiovom je bila po 52-minutah zaradi policijske ure prekinjena in se bo nadaljevala prihodnje dni. Črnec Tom Sayer včeraj še ni prispel v Maribor, pač pa dospe tekom današnjega dne in bo drevi nastopil proti Janderi. Kot dnugi par nastopita drevi Mrna in Giri-lov. To borbo je izzval Mrna, ker hoče dokazati, da je tudi on kos Rusu. Borba bo trajala do odločitve. Kot zadnji par bosta nastopila Bogner in Angelescu.
Katastrofalen požar na parniku.
Nizozemski parnik »Appolonaris III«, ki ima okrog 199 registrskih ton, se je moral ustaviti pred dnevi v francoskem afriškem pristanišču Bizerti zaradi znatne škode. Ponoči pa je nastal na parniku iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar, ki so ga gasilci le z največjim naporom pogasili. V plamenih so našli strašno smrt poveljnik parnika in dva mornarja, ki so zgoreli živi in pri polni zavesti.
Star poklic Italijanov.
V Thionvillu v Franciji je bil te dni aretiran Italijan Mernardi v trenutku, ko je iztikal po sobah zasebnega stanovanja višjega francoskega državnega uradnika Toussainta, ki je hranil v skriv nih tresorjih uradne kopije raznih francoskih obmejnih trdnjav in utrdb. Mernardi je pri zaslišanju na policiji povedal ime nekega tamošnjega uglednega meščana, ki ga je baje nagovoril, da mu proti nagradi 30.000 frankov preskrbi omenjene vojaške dokumente. Mernardi, ki je bil na tatvino takoj pripravljen, je imel s seboj kompletno in najmodernejše vlomilsko orodje, s katerim je nameraval odpreti železno omaro, vzidano v steni in izmakniti omenjene važne kopije vojaških načrtov. Mernardi je nadalje izjavil in zatrjeval, da ni vedel kakšen državljan je človek, ki ga je nagovoril k tatvini vojaških dokumentov. Zadevo bo razčistila sodna preiskava.
Plesna »Internacionala« v Varšavi.
Med 9. in 14. t. m. traja v Varšavi mednarodni plesni tečaj, na katerem sodelujejo najboljši plesalci sveta. Pomen te prireditve je tem večji, ker je prevzel pokroviteljstvo nad njo sam predsednik Poljske republike. Odboru so prijavili svoje sodelovanje zastopniki 17 držav Evrope, Amerike in Azije. Vsi veliki narodi bodo. zastopani. Juryja za določitev najlepšega plesa in najboljšega plesalca Je sestavljena iz predstavnikov Nemčije. Avstrije, Združenih držav Amerike, Mad
žarske, Italije, Švice, Švedske in Češkoslovaške. Med drugimi bo nastopilo tudi večje število eksotičnih plesalcev, med njimi znana hindustanska artista Raden Mas Iodiana in Roemalaiselan, dalje Turek Sulejman Kanum, Japonka Nimora, Perzijka Lea Niako itd. Plesno tekmovanje je v varšavski operi.
Morsko kopališče sredi Pariza.
Pariz ne skrbi le za tujce, temveč v prvi vrsti za svoje prebivalstvo. Nedavno je baron Meden izdelal načrt, po katerem bo zgradil sredi Pariza ogromen kino na »morskem obrežju«. Podjetje bo obstojalo iz velikega bazena, napolnjenega z morsko vodo, ki jo bodo vozili v velikih cisternah iz Atlantskega oceana. Bazen bo dolg in širok več Sto metrov, tako da bodo imeli Parižani, ki ne morejo na morje, nadomestilo kar sredi svojega velemesta. Okrog bazena bo urejeno peščeno obrežje, na čigar koncu bo postavljen velik kinematograf. Kakor iz-gieda, Pariz še ne čuti preostre gospodarske krize.
Novinar v žrelu vulkana.
Japonska agencija Rengo poroča, da se je nekemu dopisniku japonskih listov Yomiru posrečilo brez velikih težav spustiti se v notranjost ognjenika Miraha-jame na majhnem otoku Oširi. Drzni novinar se je spustil v globino 350 m, kjer je ostal 8 minut, nato pa se zdrav vrnil na prosto. Doslej se je posrečilo v žrelo ognjenika le do globine 240 m.
Rekord v češkoslovaškem letalstvu.
Pri poskusnem poletu nekega češko-slovaškega vojaškega zrakoplova je bila dosežena višina 3600 m, ki pomeni rekord v dosedanjem letalskem delu češkoslovaške vojske.
Vrtnarska razstava v Pragi.
V letošnjem septembru bo v Pragi velika vrtnarska razstava, na kateri bo posebna pozornost posvečena razstavi najrazličnejših vrtnic. Na razstavi bodo sodelovali vsi večji in znanejši češki in slo vaški vrtnarji, ki se bodo, po sedanJjjj napovedih sodeč, izkazali z resnični'1'1 veleumotvori svoje umetnosti.
\
Sin:	»Mama,	mama,	jaz	bi	tudi ra
imel takega konja s tako lepo kopali obleko!«
Mali o
Kasno
UČENCA za torbarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	2186
DNEVNO SVE2I JOGHURT
na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard. Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta 10, 1668
MIZARSTVO.
prvorazredno, za pohištvo ter
ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek. Maribor. Dravska ulica 4.	1819
STENICOL
uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc.	1403
Prodam
KOLO, ZNAMKE »PUCH«
in spalnica, zelo poceni na prodaj. Grajska starinarna, Maribor.	2185
Stanovanje
STANOVANJE.
dvo- in trisobno v novi in stari hiši oddam za Din 600 in Din 700. Gostilna. Sineta nova ulica 54, Maribor. 2106
LEPO STANOVANJE,
:ri sobe s kopalnico, lepim vrtom, kompletno Din 775.—. odstopim samo dotičnemu, ki mi odkupi nekaj pohištva, jako poceni. Vpraša sc v upravi lista.	2184
STANOVANJE
z delavnico ali skladiščem od dam v najem. Ponudbe pod Centrum« na upravo tega lista.	2184
Sobo odda
GOSPODA SPREJMEM
na stanovanje in hrano. Mesečno	400.—	Din. Tezno,
Ptujska cesta 14, Kosec. 2180
Službo dobi
GOSPODINJO
išče za stalno manjša družina. Mesečna plača Din 150.—. Smolej, Maribor. Popovičeva ulica 3, I.	2182
PRODAJALKO,
zmožno slovenščine in nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Prodajalka« na upravo lista.	215’
ŠIVILJE
NE POZABITE DA IMA KNJIGARN*
TISKOVNE ZADRUGE V MARIBOR^
NA ALEKSANDROVI C. 13 NAJLEPŠ^
MODNE LISTE
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru